Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napetosti z Iranom z javno grožnjo o vojaškem posredovanju, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z uboji mirnih protestnikov. Protesti, ki so se v Iranu začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in slabih gospodarskih razmer, so prerasli v vsesplošne protivladne nemire, ki v državi neprekinjeno trajajo že več dni. Trump je prek družbenih omrežij in uradnih kanalov sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati in nuditi pomoč iranskemu ljudstvu, v kolikor se bo nasilje s strani režimskih sil stopnjevalo. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrim opozorilom Washingtonu, naj se ne vmešava v notranje zadeve države. Teheran je Washington obtožil nepremišljenega ravnanja in spodbujanja nemirov, hkrati pa so iranske oblasti pozvale Združene narode k ukrepanju zaradi Trumpovih vojaških groženj. Napetosti med državama so dosegle najvišjo točko v zadnjih mesecih, saj iranski vrhovni svet za nacionalno varnost poudarja, da bo vsako ameriško posredovanje naletelo na odločen in celovit odgovor.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je ponovno izdalo nujno opozorilo četrte stopnje, s katerim svojim državljanom odsvetuje vsa potovanja v Rusko federacijo, tiste, ki so že tam, pa poziva k nemudnemu odhodu iz države. Ameriška administracija je odločitev utemeljila z nepredvidljivimi posledicami ruske invazije na Ukrajino, nevarnostjo terorizma ter povečanim tveganjem za samovoljno pridržanje in nadlegovanje s strani ruskih varnostnih organov. V uradnem obvestilu so izpostavili, da ruske oblasti pogosto brez razloga zaslišujejo in ustrahujejo ameriške državljane ter jih na podlagi lažnih obtožb obsojajo brez verodostojnih dokazov. Obenem so poročila v ameriških medijih, predvsem v časniku New York Times, potrdila stopnjevanje vloge obveščevalne agencije CIA pri pomoči ukrajinskim silam, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Moskvo. Poročila navajajo, da ameriški obveščevalci Ukrajini pomagajo pri identifikaciji ciljev ruske energetske infrastrukture. Ta poteza zunanjega ministrstva, ki sledi podobnim opozorilom za Belorusijo, kaže na pričakovanja administracije predsednika Trumpa, da bi se razmere lahko še dodatno zaostrile, medtem ko mirovna pogajanja ostajajo v slepi ulici.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Trump je na družbenih omrežjih in tiskovnih konferencah izrazil pripravljenost na uporabo sile za zaščito protivladnih protestnikov, pri čemer je navedel, da so ameriške sile pripravljene na morebitno posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer je ameriški predsednik izpostavil resnost svojih namer. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Republikanski poslanec Thomas Massie je ostro kritiziral predsednikov ultimat in poudaril, da bi se morala država namesto vmešavanja v tuje konflikte raje posvetiti reševanju notranjih težav. Medtem ko so iranski uradniki od Združenih narodov zahtevali ukrepanje zaradi domnevnega vmešavanja v notranje zadeve, so določeni krogi, vključno z nekdanjim iranskim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, Trumpovo podporo protestnikom pozdravili.

Češki predsednik Petr Pavel je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi novoletnega nagovora predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure (SPD), ki je ostro kritiziral vojaško pomoč Ukrajini in ukrajinske državljane označil za tatove. Pavlova izjava sledi burnim odzivom v češki in mednarodni javnosti, pri čemer predsednik načrtuje nujne pogovore s premierjem Andrejem Babišem o prihodnjem statusu Okamure. Opozicijske stranke, vključno s Pirati, ODS in gibanjem STAN, so že sprožile postopke za njegovo odstavitev s čela spodnjega doma parlamenta, saj njegove besede ocenjujejo kot škodljive za ugled države. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naznanil pomembne kadrovske premike v varnostnem aparatu. Dosedanji vodja zunanje obveščevalne službe (SVR) Oleh Ivaščenko bo prevzel vodenje vojaške obveščevalne službe (GUR). Zamenjal bo Kirila Budanova, ki se seli na čelo predsedniške pisarne. Budanov na tem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je bil odstavljen zaradi povezav z obsežnim korupcijskim škandalom, ki je pretresel najožji krog ukrajinskega vodstva. Ta korak v Kijevu interpretirajo kot poskus utrditve transparentnosti sredi trajajoče ruske agresije.

V glavnem mestu Irana so izbruhnili obsežni protesti, ki so sovpadli z močno okrepljenimi opozorili iz Washingtona in Tel Aviva o morebitnem novem vojaškem posredovanju proti teheranskemu režimu. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo vojaške sile, medtem ko analitiki opozarjajo, da so sedanji nemiri morebiti del širšega načrta za destabilizacijo islamske republike. Analitik Trita Parsi je v svoji analizi izpostavil tri možne scenarije napada na Iran, obenem pa je poudaril, da bi takšne akcije prinesle katastrofalne posledice za regijo, saj interesi iranskega ljudstva niso prednostna naloga odločevalcev v Washingtonu in Tel Avivu. Dogajanje na ulicah Teherana se odvija v času, ko se iransko vodstvo spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Stopnjevanje protestov in hkratne vojaške grožnje povečujejo tveganje za izbruh neposrednega oboroženega spopada. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi vojaško ukrepanje ZDA in Izraela lahko sprožilo nepredviden odziv Irana, kar bi destabiliziralo svetovni energetski trg in vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega Bližnjega vzhoda. Vprašanje ostaja, ali so protesti spontan izraz ljudskega nezadovoljstva ali pa so strateško povezani z zunanjimi pritiski na jedrski program države.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiga je javno stopil v bran ukrajinskemu veleposlaniku na Češkem Vasilu Zvariču, potem ko se je ta zapletel v oster diplomatski spor s predsednikom češke poslanske zbornice Tomiem Okamuro. Sibiga je prek družbenega omrežja X sporočil, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na domnevne žalitve Okamure, uperjene proti Ukrajini in njenemu političnemu vodstvu. Minister je hkrati odločno zavrnil kritike in "poučevanje" s strani čeških politikov glede primernega obnašanja tujih diplomatov. Spor se je dodatno zaostril, ko je češki diplomat Petr Macinka kritiziral Zvaričevo javno ocenjevanje izjav enega najvišjih ustavnih predstavnikov Češke republike. Macinka je mnenja, da takšno ravnanje tujega veleposlanika ni primerno. Sibiga je v odgovoru pozval k bolj konstruktivnemu dialogu, medtem ko češka opozicija zaradi incidenta in Okamurove retorike že zahteva njegovo razrešitev s položaja predsednika spodnjega doma parlamenta. Dogajanje odraža globoke notranjepolitične razkole na Češkem glede podpore Kijevu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru v četrtek zvečer izjavil, da je Venezuela pripravljena na neposredne pogovore z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja v boju proti trgovini z drogami. Maduro, ki ga ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa označuje za diktatorja, je poudaril, da je njegov obrambni sistem sposoben zagotoviti ozemeljsko celovitost države kljub zunanjim pritiskom. Do te napovedi prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevali v neposredne vojaške incidente. Madurova pripravljenost na dialog predstavlja morebiten premik v diplomaciji, saj je predsednik poudaril, da si želi stabilizacije razmer, čeprav je z Donaldom Trumpom po lastnih besedah govoril le enkrat. Poleg vprašanja narkotikov je Maduro izpostavil pomen zaščite venezuelske suverenosti pred tistim, kar opisuje kot ameriško agresijo. Kljub ponudbi za pogovore venezuelsko vodstvo še naprej ohranja visoko stopnjo vojaške pripravljenosti, hkrati pa poskuša prek mednarodnih mehanizmov obsoditi nedavne ameriške posege na svoje ozemlje, ki jih označuje za kršitev mednarodnega prava.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis se je v Parizu udeležil strateškega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron. Glavni namen srečanja v francoski prestolnici je bila uskladitev konkretnih prispevkov posameznih držav za podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Voditelji so v okviru pogovorov o prihodnjih korakih za stabilizacijo regije preučevali možnosti za dodatno vojaško in humanitarno pomoč, hkrati pa so skušali poenotiti strategijo glede ukrajinskega mirovnega načrta. Ta diplomatska iniciativa odraža naraščajoče prizadevanje evropskih zaveznic za učinkovitejše usklajevanje neposredne podpore Kijevu. Udeležba grškega premierja na vrhu potrjuje vlogo Grčije kot pomembne partnerice v širši mednarodni koaliciji. Grčija je že pred tem pokazala pripravljenost na aktivno vključevanje v reševanje energetske in varnostne problematike, povezane z vojno. Današnji pogovori v Parizu so služili kot platforma za dokončno določitev obsega pomoči, ki jo bodo zaveznice zagotovile v prihodnjem obdobju, pri čemer je bila poudarjena potreba po hitrem in operativnem ukrepanju na terenu. Srečanje se neposredno navezuje na predhodna bilateralna sodelovanja, zlasti na področju energetske neodvisnosti, ki so bila vzpostavljena med Atenami in Kijevom ob koncu lanskega leta.

V ukrajinskem mestu Lvov so v ponedeljek, 1. januarja, potekale slovesnosti ob obletnici rojstva Stepana Bandere, ideologa ukrajinskega nacionalizma. Številni prebivalci so se pod vodstvom lokalnih oblasti zbrali ob spomeniku Bandere, kjer so potekale molitve in polaganje vencev, zvečer pa je po mestnih ulicah krenil tradicionalni pohod z baklami. Udeleženci, nekateri oblečeni v vojaška oblačila, so nosili nacionalne simbole in zastave Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN). Dogodek odraža globoke zgodovinske delitve v regiji. Medtem ko velik del ukrajinske javnosti Banderov lik časti kot simbol boja za neodvisnost in odpor proti sovjetski nadvladi, dogodki sprožajo ostre odzive, zlasti na Poljskem. Bandera je bil namreč vodja radikalne frakcije OUN, katere oboroženo krilo, Ukrajinska vstajniška vojska (UPA), je od leta 1943 dalje izvajalo etnično čiščenje poljskega prebivalstva na območjih Volinije in vzhodne Galicije. Zaradi teh zgodovinskih dejstev obeleževanja njegovega rojstva redno sprožajo diplomatska trenja med Kijevom in Varšavo.

Po tem, ko je Donald Trump izrazil pripravljenost ZDA za posredovanje v Iranu, je visoki iranski uradnik opozoril, da bi lahko Teheran izvedel povračilne ukrepe proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Trump je prek Truth Social napovedal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za obrambo protestnikov v Iranu, kjer že šesti dan potekajo protivladne vstaje.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izrazil ostro nasprotovanje domnevnemu dogovoru med odcepljeno regijo Somaliland in Izraelom. Po poročanju tujih medijev naj bi Somaliland v zameno za mednarodno priznanje s strani Izraela privolil v naselitev palestinskih beguncev iz Gaze, pristop k Abrahamovim sporazumom ter vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča ob Adenskem zalivu. Mohamud je potezo Izraela označila za nepričakovano in nenavadno ter opozoril na resne posledice za palestinsko vprašanje. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po poročilih, da naj bi severna regija Somalije postala strateško oporišče za izraelske sile. Somalijska vlada v Mogadišu takšne dogovore zavrača kot kršitev svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Hkrati so se pojavile navedbe, da je načrtovana preselitev Palestincev del širšega izraelskega načrta za reorganizacijo regije, kar je sprožilo odzive ne le v Afriki, temveč tudi v širši mednarodni skupnosti in med regionalnimi milicami.

Češke opozicijske stranke so sprožile postopek za odstavitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje stranke SPD, zaradi vsebine njegovega novoletnega nagovora. Kritiki iz vrst ODS, Piratov in gibanja STAN so njegove izjave označili za nesprejemljive, pri čemer so nekateri vsebino opisali kot prorusko propagando in širjenje sovraštva. Predsednik Piratov Zdeněk Hřib je napovedal, da se bo zbiranje podpisov za predlog o razrešitvi začelo prihodnji teden. Opozicija od vlade zahteva, da se jasno distancira od Okamurovih stališč, medtem ko stranka STAN pripravlja resolucijo, s katero bi se parlament uradno ogradil od njegovih izjav. Na nagovor se je odzvalo tudi ukrajinsko veleposlaništvo, ki je izrazilo nestrinjanje z retoriko češkega politika. Medtem ko koalicijski partnerji, kot je Patrik Nacher iz stranke ANO, zadeve še ne komentirajo podrobno, podporniki svobode govora poudarjajo pravico do izražanja lastnih stališč.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pridobilo in dekodiralo podatke iz ukrajinskega brezpilotnega letala, ki je bilo po navedbah Moskve sestreljeno v začetku tega tedna. Ruski uradniki trdijo, da zbrani dokazi potrjujejo, da je bil cilj drona ena od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je ob tem napovedala, da bo vse pridobljene podatke in dokaze predala Združenim državam Amerike, s čimer želi podkrepiti svoje trditve o ukrajinski agresiji na rusko vodstvo. Incident se dogaja v času zaostrenih napetosti in predvidenih diplomatskih stikov med Washingtonom in Moskvo glede prihodnosti ukrajinskega konflikta. Kijev uradnih obtožb o načrtovanem napadu na predsedniško palačo še ni komentiral, vendar Rusija vztraja pri interpretaciji, da gre za teroristično dejanje, ki ga je usmerjala Ukrajina. Informacije o dekodiranem arhivu naj bi služile kot ključni argument Rusije v prihodnjih mednarodnih pogovorih o varnostnih jamstvih.

Izraelska vlada je 30. decembra 2025 uradno preklicala registracijo 37 mednarodnim humanitarnim in nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze, Zahodnega brega in v samem Izraelu. S to potezo je vlada uvedla praktično popolno prepoved delovanja tujih organizacij na teh območjih, kar bo drastično omejilo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin za tamkajšnje prebivalstvo. Odločitev sledi dolgotrajnim zaostritvam med Izraelom in mednarodno skupnostjo glede humanitarne pomoči. Kritiki to potezo označujejo za kriminilano politiko, ki onemogoča neodvisno opazovanje in nudenje pomoči civilistom. Ukrep neposredno nasprotuje prejšnjim odločitvam Mednarodnega sodišča, ki je Izraelu naložilo zagotovitev pomoči. Izraelske oblasti trdijo, da so takšni koraki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na popolno humanitarno blokado.

Nekdanji visoki uradniki ameriške obveščevalne agencije CIA in politični analitiki so v seriji javnih objav izrazili resno zaskrbljenost nad odnosom ameriškega predsednika Donalda Trumpa do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Rob Dannenberg, nekdanji šef operacij v protiterorističnem centru CIA in vodja postaje v Moskvi, je v pogovoru za iPaper poudaril, da Putin s svojo obveščevalno izobrazbo spretno izkorišča Trumpovo naivnost in njegov močan ego. Dannenberg trdi, da ruski predsednik vidi Trumpa kot šibko in domišljavo osebnost, ki jo je mogoče voditi v smeri ruskih strateških interesov. Kritike so se dodatno stopnjevale ob objavah o domnevnih mirovnih načrtih za Ukrajino, ki jih nekateri komentatorji označujejo za nevarne in pristranske v korist Kremlja. Opozorila glede Trumpovega popuščanja Rusiji niso nova; že pokojni senator John McCain je v zadnjih mesecih svojega življenja opozarjal na nevarnost avtoritarnega vpliva Putina na belo hišo. Analitiki izpostavljajo, da ameriški volilni sistem in del medijev nista uspela ustrezno nasloviti vprašanja ruskega vmešavanja v ameriško politiko, kar naj bi Putinu omogočilo utrditev vpliva na Washington.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nagovoru ob koncu leta 2024 poudaril, da vsaka bitka v letu 2025 ponovno potrjuje vitalnost venezuelskega ljudstva in države. Maduro, ki nase gleda kot na osrednji steber upora proti zunanjim pritiskom, je skupaj z obrambnim ministrom Vladimirjem Padrinom Lópezom izpostavil pomen vojaško-ljudske enotnosti pri obrambi nacionalne suverenosti. Po njegovih besedah ostaja Venezuela neomajna kljub stopnjevanju diplomatskih in gospodarskih pritiskov s strani tujih sil. Njegove izjave prihajajo v času, ko se režim sooča z novo valom sankcij in kritik glede demokratičnih standardov v državi. Madurov diskurz je bil usmerjen v utrjevanje notranje kohezije, pri čemer je obljubil nadaljevanje boja proti tistemu, kar opisuje kot imperialistične grožnje. Obrambni minister López je ob tem dodal, da so oborožene sile pripravljene na morebitne izzive v prihajajočem letu, s čimer je podkrepil predsednikovo sporočilo o stabilnosti režima.

Združene države Amerike so od Ruske federacije prejele uradno zahtevo za prekinitev operacij proti naftnemu tankerju Bella 1, ki se nahaja v atlantskem bazenu. Ameriške oblasti so plovilo poskušale prestreči zaradi suma vpletenosti v t. i. floto v senci, ki prevaža venezuelsko surovo nafto v nasprotju z mednarodnimi sankcijami. Po navedbah ameriških uradnikov se je posadka tankerja poslužila nenavadnega manevra, ko je na krov plovila narisala rusko zastavo, da bi s tem odvrnila morebitno vkrcanje ameriških sil. Incident se je dodatno zapletel, ko se je tanker Bella 1, ki je povezan z Iranom in Venezuelo, po neuspešnem poskusu ameriškega posega umaknil globlje v Atlantik. State Department je zahtevo iz Moskve prejel na silvestrovo, kar potrjuje visoko stopnjo diplomatske napetosti med velesilama glede nadzora nad energetskimi potmi in izvajanjem sankcij. Plovilo ostaja pod nadzorom ameriških sil, vendar diplomatski pritisk Rusije otežuje nadaljnje ukrepanje mornarice.

Iransko zunanje ministrstvo je v torek uradno razglasilo kanadsko kraljevo mornarico (RCN) za teroristično organizacijo. Ta poteza Teherana velja za neposreden povračilni ukrep po tem, ko je Kanada preteklo leto na seznam terorističnih skupin uvrstila iransko revolucionarno gardo (IRGC). Diplomatski spor med državama se je s to odločitvijo močno zaostril, saj gre za redek primer, ko država uradno vojsko druge suverene države označi za teroristično entiteto. Analitiki ocenjujejo, da je iranska razglasitev predvsem politične narave in nima praktičnih pravnih učinkov zunaj iranskega jurisdikcijskega območja, vendar pa dodatno obremenjuje že tako napete odnose med zahodnimi zaveznicami in islamsko republiko. Kanadska vlada se na to potezo uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne poteze Irana označili za poskus odvračanja pozornosti od lastnih dejanj na področju kršitev človekovih pravic in podpore regionalni nestabilnosti. Dogodek pomeni novo poglavje v diplomatski vojni med Ottawo in Teheranom, ki nima vzpostavljenih neposrednih diplomatskih stikov že od leta 2012.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v svoji prvi novoletni poslanici po prevzemu položaja avgusta 2025 orisal vizijo države za leto 2026, pri čemer se je osredotočil na gospodarski razvoj, nacionalno varnost in izboljšanje življenjskega standarda državljanov. Nawrocki je v govoru ocenil, da so Poljaki z njegovo izvolitvijo jasno izrazili nezadovoljstvo s prejšnjo politično smerjo in zahtevali korenite spremembe v vodenju države. Poseben poudarek je predsednik namenil zunanjepolitičnim uspehom, predvsem vabilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrh skupine G20. Nawrocki je poudaril, da članstvo Poljske v tem elitnem klubu najpomembnejših svetovnih gospodarstev ne sme biti le enkraten dogodek, temveč strateška usmeritev države za prihodnja desetletja. Po njegovih besedah gre za uspeh vseh državljanov, ki krepi mednarodni položaj Poljske kot ključne akterke v svetovni politiki in gospodarstvu.

Venezuelske oblasti so pridržale več državljanov Združenih držav Amerike v obdobju, ko administracija predsednika Donalda Trumpa stopnjuje vojaški in gospodarski pritisk na vlado Nicolása Madura. Incident se dogaja v senci poročil o strateških načrtih ZDA za morebitno vojaško posredovanje, ki naj bi jih Washington pripravljal že dlje časa. Trumpova administracija je v zadnjih mesecih znatno okrepila prisotnost v regiji, kar Caracas označuje za neposredno grožnjo suverenosti države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj ZDA aktivno izpodbijajo legitimnost Madurovega režima in uporabljajo različne vzvode pritiska, vključno z gospodarsko blokado in zasegi premoženja. Pridržanje ameriških državljanov bi lahko služilo kot nov diplomatski vzvod za venezuelsko vlado ali pa kot povod za nadaljnjo eskalacijo s strani Washingtona. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko morebiten vojaški spopad destabiliziral celotno latinskoameriško regijo, pri čemer se v javnosti že pojavljajo primerjave z dolgotrajnimi konflikti na Bližnjem vzhodu.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru izjavil, da se Iran nahaja v stanju totalne vojne z Združenimi državami Amerike, Izraelom in Evropo. Izjava prihaja v času zaostrenih napetosti po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na tri ključne iranske jedrske objekte, in le nekaj mesecev po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu med Izraelom in Teheranom. Iransko vodstvo se spopada z globoko notranjepolitično krizo, ki so jo sprožili množični protesti zaradi slabega gospodarskega stanja, medtem ko izraelski premier Benjamin Netanjahu stopnjuje diplomatske pritiske na Washington. Netanjahu si prizadeva prepričati Trumpovo administracijo v nujnost novih vojaških operacij proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Pezeškian je obtožil zahodne sile, da skušajo s kombinacijo vojaških groženj in gospodarskih sankcij Iran prisiliti h kapitulaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih mirovnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago znatno zaostril svoj odnos do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Trump je javno podprl stališče, da Rusija predstavlja glavno oviro na poti do miru, kar nakazuje na morebiten premik v ameriški zunanji politiki po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Do zaostritve prihaja v času, ko Kremelj obtožuje Ukrajino domnevnega napada z droni na Putinovo zasebno rezidenco, kar Kijev odločno zanika. Trumpova ekipa je izpostavila ruske brutalne napade na civilno infrastrukturo, vključno z obsežnim bombardiranjem na božični dan, ko je bilo ubitih sedem civilistov. V luči teh dogodkov je predsednik Trump kljub prvotnemu optimizmu glede hitrega končanja vojne izrazil pripravljenost za nadaljnjo zagotavljanje varnostne pomoči Ukrajini. Čeprav podrobnosti o naravi pomoči še niso znane, njegova retorika zdaj vključuje neposredne kritike Putinovih dejanj, vključno z ugrabitvami otrok in mučenjem ujetnikov, kar označuje kot dejanja, ki upravičujejo ukrajinske povračilne ukrepe.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju o domnevnem napadu z 91 ukrajinskimi droni na njegovo rezidenco v regiji Novgorod ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav jasnih dokazov o napadu, ki naj bi se zgodil med ključnimi mirovnimi pogajanji, še ni, Kremelj dogodek izkorišča za zaostritev svojega stališča. Incident se je zgodil v času, ko sta se Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestala, da bi zbližala stališča o mirovnem načrtu. Analitiki opozarjajo, da je verodostojnost informacij trenutno ključna v odnosih med Putinom in Trumpom. Ruski voditelj naj bi si prizadeval ohraniti naklonjenost nove ameriške administracije, hkrati pa domnevni poskus atentata uporablja kot vzvod za izboljšanje svojega položaja pri delitvi ozemlja. Medtem ko nekateri zahodni opazovalci opozarjajo na tveganje eskalacije in pritiske znotraj ruskega vojaškega vrha, Trump še naprej vztraja pri iskanju hitre diplomatske rešitve, čeprav preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni na obzorju.

Gledanost prenosa Kennedyjevih nagrad je padla, CBS pa je zavrnil Trumpovo preimenovanje centra. Pojavile so se nove špekulacije o Trumpovem zdravju zaradi modrice na njegovi roki. Trumpova administracija je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede njihove prihodnosti. Trump je bil kritiziran zaradi napačne identifikacije ptice, ki jo je označil za plešastega orla, ubito s strani vetrnih turbin.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal obisk Ukrajine, ki naj bi služil kot ključni korak k dokončni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Predlog prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, kjer se Trumpova administracija dejavno vključuje v pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski verjame, da bi Trumpova prisotnost na ukrajinskih tleh lahko pospešila proces in zagotovila trdnejša jamstva za mir. Dogajanje sledi nizu avgustovskih srečanj v Washingtonu, kjer sta se voditelja avgusta 2025 sestala, da bi uskladila stališča glede prihodnosti regije. Čeprav so se v preteklosti pojavljala razhajanja glede pogojev premirja in vojaške pomoči, trenutna retorika kaže na poskus zbliževanja interesov med Kijevom in Belo hišo. Zelenski s tem vabilom stopnjuje pritisk na mednarodno skupnost in obenem išče neposredno potrditev ameriške podpore v ključnem trenutku vojne.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da bo Rusija dosegla končno zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V videoposnetku, objavljenem ob vstopu v novo leto, je Putin pohvalil delo poveljnikov in vojakov na bojišču ter izrazil neomajno prepričanje v uspeh ruskih sil. Njegovo sporočilo je bilo prežeto z bojevito retoriko, s katero je jasno nakazal, da Moskva namerava nadaljevati vojaške operacije, dokler ne doseže vseh zastavljenih ciljev. Nagovor prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napadov na obeh straneh fronte. Medtem ko Kijev in zahodne prestolnice razpravljajo o možnostih za mirovna pogajanja, Putin s svojimi izjavami utrjuje položaj Rusije kot države, ki ni pripravljena na kompromise brez zagotovitve svojih strateških interesov. Sporočilo je bilo namenjeno tako domači javnosti za dvig morale kot tudi mednarodni skupnosti kot znak vztrajanja pri trenutni zunanjepolitični in vojaški usmeritvi Kremlja.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je Ukrajina v noči na 30. december izvedla obsežen napad z 91 dolgometražnimi droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah so bile vse naprave sestreljene, Moskva pa dogodek označuje za poskus atentata in teroristično dejanje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zanikal in opozoril, da bi Rusija te trditve lahko uporabila kot izgovor za povračilne napade na vladno četrt v Kijevu. Analitiki in tuji opazovalci so do ruskih trditev zadržani, saj trenutno ni neodvisnih dokazov, ki bi potrdili tako obsežen napad ali njegovo izvedbo. Nekdanji analitik CIA Larry Johnson je za medij RT celo špekuliral, da bi lahko šlo za notranji poskus destabilizacije Zelenskega s strani določenih elementov v Kijevu, medtem ko Zahod izraža močan dvom o verodostojnosti ruskih poročil. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih prizadevanj in napovedanih pogovorov med Kremljem in bodočo ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa.

Združeni arabski emirati (ZAE) so uradno napovedali popoln umik svojega vojaškega osebja iz Jemna, kar pomeni dramatičen preobrat v dolgoletnem konfliktu. Odločitev so sprejeli le nekaj ur po tem, ko je Savdska Arabija izvedla zračne napade na jemensko pristanišče Mukala, ki je pod nadzorom sil, povezanih z Abu Dabijem. Rijad je ob tem izdal redko javno obsodbo ravnanj ZAE, ki so po mnenju savdskih oblasti prestopili rdečo linijo s pošiljanjem neprijavljenega orožja separatističnim skupinam na jugu države. Ministrstvo za obrambo ZAE je sporočilo, da se njihove enote umikajo v luči zadnjih dogodkov, s čimer se je končalo večletno sodelovanje v koaliciji pod vodstvom Savdske Arabije. Napetosti med nekdanjima zaveznicama so se stopnjevale zaradi nasprotujočih si strateških interesov v regiji, kjer so ZAE podpirali Južni prehodni svet (STC), Savdska Arabija pa mednarodno priznano vlado Jemna. Savdski zračni napadi na Mukalo so bili neposreden odgovor na domnevne pošiljke vojaške opreme, ki jih Abu Dabi ni uskladil s poveljstvom koalicije. Ta javni razkol med ključnima zalivskima silama bi lahko bistveno spremenil potek državljanske vojne v Jemnu in vplival na stabilnost celotnega Arabskega polotoka, saj jemenska vlada po incidentu napoveduje prekinitev obrambnih paktov z ZAE.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal pripravljenost za podporo izraelskemu vojaškemu napadu na Iran, če bi teheranski režim ponovno začel razvijati svoje jedrske zmogljivosti. Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem poudaril, da bodo Združene države Amerike ostro ukrepale proti kakršni koli obnovi iranskega jedrskega programa. Izjave prihajajo v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Teheranom, kjer Trumpova administracija zagovarja politiko maksimalnega pritiska. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian se je na grožnje odzval z opozorilom, da bo vsaka agresija proti njegovi državi sprožila silovit in odvračalen odgovor. Iranski uradniki trdijo, da so obtožbe o obnovi jedrskega orožja neutemeljene, vendar hkrati opozarjajo, da je država pripravljena na obsežen spopad z ZDA in njihovimi zavezniki. Stopnjevanje retorike dodatno destabilizira razmere na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael in Iran ostajata v stanju nenehne vojaške pripravljenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno potrdil, da so Združene države Amerike izvedle napade z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v Venezueli. Po besedah predsednika naj bi bil eden izmed objektov popolnoma uničen, medtem ko ameriško obrambno ministrstvo in uradni Caracas o dogodku še nista podala uradnih izjav. Pentagon za zdaj podrobnosti o prvi javno objavljeni vojaški operaciji te vrste na venezueljskih tleh ne razkriva. Napadi so se zgodili v času božičnih praznikov, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Operacija predstavlja neposreden prehod od preteklih groženj k aktivni uporabi vojaške sile. Trumpova administracija je že pred meseci okrepila vojaško prisotnost v Karibskem morju, tokratni dogodki pa potrjujejo uresničevanje napovedi o povečanem pritisku na režim Nicolása Madura, ki ga Washington ne priznava več kot legitimnega voditelja države.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v letovišču Mar-a-Lago poudaril, da Ukrajina v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila opustitev civilnega prebivalstva in ukrajinskih sil na zasedenih območjih. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitre rešitve konflikta ostajajo ključna vprašanja neodločena, saj Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti nad celotnim mednarodno priznanim ozemljem. Srečanje na Floridi je razkrilo precejšnja razhajanja med stranema glede strategije pogajanj. Medtem ko Trump poudarja napredek in željo Vladimirja Putina po rešitvi, strokovnjaki opozarjajo na Trumpovo negotovo razmerje z ukrajinskim voditeljem, ki ga zaznamujejo pritiski po ozemeljskih koncesijah. Poljski predsednik Karol Nawrocki je Trumpa v telefonskem pogovoru dodatno opozoril pred prevelikim zaupanjem v zagotovila Kremlja, saj Rusija kljub diplomatskim prizadevanjem nadaljuje z vojaškimi operacijami.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in generalnim sekretarjem Nata izrazil optimizem glede končanja vojne v Ukrajini. Tusk je poudaril, da se je mir prvič od začetka spopadov dejansko pojavil na obzorju, kar pripisuje nedavnemu srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Srečanje v Mar-a-Lagu so opazovalci označili za uspeh, saj naj bi Ukrajina prejela načelna zagotovila o varnostnih jamstvih po koncu sovražnosti. Kljub Tuskovi spremembi retorike — še nedolgo nazaj je opozarjal na nevarnost ruskega razdvajanja Zahoda — ostaja pot do končnega sporazuma zahtevna. V ozadju diplomatskih premikov so se pojavile informacije o telefonskem pogovoru med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, ki je potekal tik pred srečanjem z Zelenskim, kar je v določenih evropskih krogih sprožilo nemir. Hkrati so se pojavile resne obtožbe in grožnje s strani Kremlja, ki so sledile domnevnemu ukrajinskemu napadu z dronom na rezidenco ruskega predsednika, kar še dodatno zaostruje pogoje za pogajanja o morebitnih koncesijah.

Izraelsko ministrstvo za diasporo je napovedalo, da bo s 1. januarjem 2026 prekinilo delovanje več kot dveh ducatov mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Med organizacijami, ki jim grozi prepoved delovanja, so tudi Zdravniki brez meja (MSF), ki so že v preteklosti opozarjali na težave pri zagotavljanju pomoči. Izraelske oblasti so odločitev utemeljile s trditvijo, da te organizacije niso izpolnile novih, strožjih pogojev preverjanja, ki vključujejo podrobno razkritje virov financiranja in podatkov o osebju. Ta poteza prihaja v času zaostrenih odnosov med Izraelom in mednarodnimi humanitarnimi agencijami. Izraelska stran trdi, da so ukrepi nujni za preprečevanje zlorab sredstev, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za načrten pritisk na civilno prebivalstvo in oviranje neodvisnega poročanja o razmerah na terenu. Odločitev bo predvidoma močno otežila dostavo osnovnih življenjskih potrebščin in medicinske oskrbe v že tako opustošeni palestinski enklavi, kjer se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem hrane in zdravil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News po srečanju izpostavil, da Ukrajina brez podpore Združenih držav Amerike ne more zmagati v vojni proti Rusiji. Poudaril je, da so bili njuni pogovori o mirovnem okviru konstruktivni, vendar je hkrati izrazil nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Srečanje je bilo ključnega pomena za oblikovanje novega mirovnega načrta v 20 točkah, ki bi lahko končal skoraj štiri leta trajajoč konflikt. Ameriški predsednik Donald Trump je srečanje opisal kot pozitivno, čeprav so pogovori potekali v senci nedavnih napetosti zaradi domnevnih ukrajinskih napadov na rusko ozemlje. Zelenski je v izjavah za javnost ponovno poudaril, da je usoda ukrajinske obrambe neposredno odvisna od odločitev Washingtona glede prihodnje vojaške in finančne pomoči.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel izraelsko nagrado, ki je še ni prejel ne-Izraelec. Trump je izjavil, da bo Hamas imel kratek čas za razorožitev, sicer jim grozi "pekel". Po petem srečanju leta 2025 je Trump Netanjahuja imenoval za "heroja" in prosil Izrael, da mu podeli pomilostitev, hkrati pa se je strinjal z vsemi njegovimi zahtevami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu na Floridi poudaril, da Ukrajina v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila prepustitev civilistov in ukrajinskih vojakov na milost in nemilost agresorju. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o novem mirovnem okviru v 20 točkah, ki naj bi končal skoraj štiri leta trajajočo vojno. Trump je srečanje opisal kot konstruktivno, vendar podrobnosti predlaganega načrta ostajajo predmet razprav. Medtem ko ameriška stran pritiska na hitro rešitev konflikta, ukrajinsko vodstvo vztraja pri ohranitvi suverenosti nad vsemi deli države. Kljub resnosti pogovorov je ozračje v Mar-a-Lagu zaznamovala tudi nenavadna Trumpova gesta, ko je zbrane novinarje med uradnim delom srečanja vprašal, če so lačni, in jim ponudil kosilo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), ki velja za najvišje civilno priznanje v državi. Netanjahu je na skupni tiskovni konferenci poudaril, da Izraelci cenijo Trumpova prizadevanja pri pomoči državi in podporo v boju proti gibanju Hamas v Gazi. Ameriški predsednik se je na napoved odzval z besedami, da je nad priznanjem presenečen in ganjen. Srečanje na Floridi je bilo osredotočeno na nadaljnje faze načrta za Gazo in vprašanja regionalne varnosti, vključno z napetostmi glede libanonskega gibanja Hezbolah. Podelitev nagrade, ki je običajno namenjena izraelskim državljanom za izjemne dosežke na področju kulture ali znanosti, predstavlja pomemben simbol tesnih odnosov med Trumpovo administracijo in izraelsko vlado. Kljub humanitarni krizi v Gazi in velikemu številu žrtev med civilisti oba voditelja vztrajata pri tesnem zavezništvu.

Poljski premier Donald Tusk je po srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu izrazil nenaden optimizem glede končanja konflikta. Tusk, ki je predhodno opozarjal na nevarnost razdeljenosti Zahoda, je po pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki zveze NATO izjavil, da se je mir prvič po začetku vojne pojavil na obzorju. Kljub pozitivnim tonom poljskega premierja pa znotraj ameriške administracije in mednarodne skupnosti ostajajo številni pomisleki. Poročila kažejo na teoretična zagotovila o popolni varnosti Ukrajine po koncu sovražnosti, vendar konkretni dogovori še niso bili doseženi. Medtem ko Trumpovo taborišče projicira podobo hitrega uspeha, se v ozadju kažejo resna nesoglasja glede pogajalske strategije. Vpogled v notranje kroge kaže, da bodoči predsednik ZDA bije bitko z lastnimi svetovalci, vključno z Marcom Rubiom in Peteom Hegsethom, kar bi lahko otežilo uresničitev njegove napovedane hitre rešitve. Ruska stran ostaja zadržana, saj Kremelj opozarja na številna odprta vprašanja, ki ostajajo nerešena kljub Trumpovemu optimizmu. Razkorak med javnimi izjavami o »fantastičnih« pogovorih in realno situacijo na terenu nakazuje, da je pot do finalnega dogovora še dolga in polna ovir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ključnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu jasno poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na umik svojih sil z lastnega ozemlja kot del morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo. Zelenski je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila zapustitev civilnega prebivalstva in vojakov, ki se borijo na fronti. Kljub stopnjevanju diplomatskih pritiskov za hitro končanje konflikta ukrajinski voditelj vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti države. Varnostni strokovnjak Milan Mikulecký je ob tem ocenil, da Zelenski po skoraj štirih letih ruske invazije še vedno ohranja visoko stopnjo zaupanja javnosti, čeprav se pojavljajo kritike na račun učinkovitosti njegove administracije. Mikulecký je izpostavil tudi vprašanje vzdržnosti strategije, po kateri predsednik osebno vodi skoraj vsa ključna mednarodna pogajanja. Srečanje na Floridi je potekalo v senci stopnjevanih ruskih napadov na Kijev, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča za dosego stabilnega miru.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA izjavil, da mora Zahod priznati rusko strateško pobudo na bojišču v Ukrajini. Po besedah vodje ruske diplomacije so pogovori o morebitni ureditvi konflikta še vedno v teku, vendar je poudaril, da se bo Zahod moral sprijazniti s trenutnimi razmerami na terenu. Lavrov je prav tako izpostavil prepričanje Kremlja, da Washington podpira predlog za izvedbo novih volitev v Ukrajini, kar Rusija vidi kot del širše politične strategije Zahoda. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj, kjer Rusija preko svojih odposlancev ohranja stike z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je nakazal, da so za Rusijo ključni premiki v ameriški zunanji politiki, medtem ko Ukrajina pod vodstvom Volodimirja Zelenskega še naprej išče poti za mednarodni pritisk na Moskvo. Ruski minister je jasno podčrtal, da brez upoštevanja realnosti na bojišču in ruskih strateških interesov trajen mir ne bo mogoč.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je izjavil, da se bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaradi domnevnega spodkopavanja možnosti za mirno rešitev konflikta "skrivati do konca življenja". Ostri odzivi iz Moskve so sledili po poročanju o napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, kar ruska stran označuje za dokaz, da Kijev ne namerava končati sovražnosti. Rusko zunanje ministrstvo je prek tiskovne predstavnice Marije Zaharove napovedalo oster odgovor na incident, ki so ga v Moskvi označili za poskus napada na predsednika. Ruske sile so v odgovor na domnevni napad že sprožile obsežno kampanjo z droni na pristaniško mesto Odesa. Po poročanju lokalnih virov so bili cilji usmerjeni predvsem na pristaniško infrastrukturo, medtem ko so ukrajinske oblasti prebivalce pozvale k umiku v zaklonišča. Ukrajinski predsednik Zelenski je ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco zavrnil kot laž. Dogajanje v Odesi neposredno vpliva tudi na tamkajšnjo številčno bolgarsko manjšino, napetosti pa se stopnjujejo kljub preteklim informacijam o morebitnih tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo o mirovnem načrtu.

Poljska ministra za obrambo in za koordinacijo posebnih služb, Władysław Kosiniak-Kamysz in Tomasz Siemoniak, se bosta januarja v spremstvu vodij obveščevalnih služb uradno sestala s predsednikom države Karolom Nawrockim. Po navedbah tiskovnega predstavnika predsednika, Rafała Leśkiewicza, sta ministra zahtevo za nujni varnostni sestanek vložila konec decembra, kar nakazuje na morebitno sprostitev napetosti med vlado Donalda Tuska in predsedniško palačo. Srečanje velja za pomemben politični premik, saj je premier Tusk pred dvema mesecema vodstvom varnostnih služb prepovedal neposredne stike s predsednikom države. Poslanec Paweł Szefernaker je ob tem izpostavil, da je do srečanja prišlo zaradi predsednikove vztrajnosti pri uresničevanju ustavnih pristojnosti na področju nacionalne varnosti. Čeprav politični odnosi med vlado in predsednikom ostajajo zaostreni, skupni pogovori o varnostnih vprašanjih pomenijo prekinitev obdobja blokade komunikacije med ključnimi državnimi organi. Glavne teme pogovorov bodo po pričakovanjih vključevale delovanje obveščevalnih služb in aktualne varnostne izzive v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump bo prejel Izrael-nagrado, ki predstavlja najvišje državno priznanje judovske države, za svoje izjemne zasluge pri zagotavljanju varnosti in interesov Izraela. Odlikovanje prihaja v času, ko Trump v Združenih državah gosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, s katerim sta v ponedeljek razpravljala o prihodnosti vojne v Gazi in regionalni stabilnosti. Kljub podelitvi priznanja pa razmere na terenu ostajajo negotove. Trump je napovedal, da se bo druga faza premirja v Gazi začela v kratkem, vendar strokovnjaki opozarjajo na globoka razhajanja med izraelskimi in palestinskimi interesi. Trenutni pogajalski proces je po ocenah analitikov v slepi ulici, saj ključna vprašanja glede nadzora nad območjem in trajne prekinitve sovražnosti ostajajo nerešena. Trumpova administracija sicer vztraja pri optimizmu glede hitrega prehoda v naslednjo fazo sporazuma, čeprav izraelska stran še naprej poudarja potrebo po varnostnih jamstvih.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni vojaški napad na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila usmerjena proti obsežnemu pristaniškemu objektu na venezuelski obali, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale transnacionalne kriminalne združbe, predvsem Tren de Aragua, za mednarodno trgovino z drogami. Trump je v izjavi pojasnil, da so ZDA s tem dejanjem zaostrile kampanjo proti t. i. narkoterorizmu, ki jo vodi proti režimu Nicolása Madura. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc, uradni Caracas do zdaj ni podal podrobnejših informacij o škodi ali morebitnih žrtvah, čeprav poročila nekaterih ameriških medijev, vključno s CNN, omenjajo uporabo brezpilotnih letalnikov v operaciji Cie. Ta napad pomeni kritično eskalacijo, saj so se pretekle ameriške vojaške akcije omejevale na prestrezanje in napade na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v preteklem tednu izvedle operacijo v enem izmed venezuelskih pristanišč. Po Trumpovih navedbah je bila tarča napada infrastruktura v dokih, ki so jo preprodajalci mamil uporabljali za natovarjanje svojih plovil. Eksplozija v pristanišču naj bi ohromila ključne logistične poti za tihotapljenje prepovedanih substanc v regiji, kar predstavlja stopnjevanje ameriških prizadevanj v boju proti narkokartelom. Obenem je Trump v izjavi za javnost izrazil prepričanje glede stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Kljub naraščajočim napetostim je predsednik dejal, da ga možnost kitajskega napada na Tajvan ne skrbi, s čimer je nakazal na morebitna diplomatska ali varnostna zagotovila, ki po njegovem mnenju preprečujejo stopnjevanje konflikta. Napad v Venezueli sicer sledi obdobju povečanih mednarodnih pritiskov na Trumpovo administracijo, ki se je v zadnjem mesecu soočala s številnimi sodnimi postopki in diplomatskimi izzivi na več svetovnih frontah, vključno z odnosi z Rusijo in notranjepolitičnimi vprašanji glede migracij in patentne zakonodaje.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v nedavnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil resno opozorilo glede prevelikega zaupanja ruskim zagotovilom. Po navedbah ministra Marcina Przydacza je Nawrocki poudaril, da Kremelj pogosto uporablja dezinformacije, kar bi lahko ogrozilo prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Opozorilo prihaja v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti na Floridi, kjer se je Trump sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Istočasno je Donald Trump razkril, da ga je ruski predsednik Vladimir Putin osebno obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco v severni Rusiji. Trump je ob tem izrazil očitno nezadovoljstvo in dejal, da ga je novica močno ujezila, saj bi takšni dogodki lahko negativno vplivali na njegovo vlogo posrednika v mirovnem procesu. Kljub napetostim Trump in Zelenski nadaljujeta pogovore o možnostih za končanje vojne, medtem ko poljska stran opozarja na previdnost pri sprejemanju ruskih navedb.