APDEJT.si

V Združenem kraljestvu se je začelo sojenje šestim aktivistom skupine Palestine Action, ki je zdaj prepovedana. Obtoženi so napada na tovarno v Bristolu, ki jo upravlja izraelsko obrambno podjetje. Sodnik je pozval poroto, naj pri odločanju ne upošteva osebnih občutkov glede vojne v Gazi ali zakonitosti prepovedi skupine.

Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o prvih točkah mirovnega načrta, novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Savdska Arabija je izrazila pripravljenost za izboljšanje odnosov z Izraelom.

Poljsko državno podjetje naj bi imelo ključno vlogo pri dobavi eksploziva za izraelsko vojno v Gazi. Podjetje naj bi zagotavljalo TNT za bombe serije Mk-80, ki jih Izrael množično uporablja v napadih na Gazo, kar je sprožilo obtožbe o pomoči pri genocidu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ob tem pa pohvalil njegovo vlogo na področju človekovih pravic in pozdravil obljubo Savdske Arabije o vlaganju bilijona dolarjev v ZDA. Trump je branil princa pred obtožbami o vpletenosti v umor novinarja Džamala Khashoggija, ki ga je bin Salman označil za 'napako'.

V izraelskem zračnem napadu na južni Libanon je umrla ena oseba. Izrael je izvedel napad s pomočjo brezpilotnega letala.

Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal, da bo odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, pri čemer želi vzpostaviti podoben dogovor, kot ga imajo z Izraelom. Trump je poudaril, da bi morala tako Izrael kot Savdska Arabija imeti dostop do vrhunske tehnologije, kar pa bi lahko sprožilo nezadovoljstvo izraelskih voditeljev, ki želijo ohraniti vojaško premoč v regiji.

Savdski kronski princ Mohammed bin Salman je obljubil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da bo v Združene države Amerike vložil 1 bilijon dolarjev. Trump je Savdsko Arabijo označil za velikega zaveznika in omenil možnost več milijard dolarjev vrednih poslov, vključno s F-35 in infrastrukturo za umetno inteligenco.

Direktor izraelskega varnostnega podjetja je bil zaslišan na avstrijskem tožilstvu v zvezi z domnevno ugrabitvijo otrok, ki naj bi jo izvedli na silvestrovo 2023/24. Otroke naj bi odvzeli očetu.

Na Zahodnem bregu je prišlo do domnevnega terorističnega napada, v katerem je umrla najmanj ena oseba, tri pa so bile ranjene. Izraelske oblasti dogodek obravnavajo kot teroristično dejanje.

Libanonski predsednik je izjavil, da je ostro nagovoril Alija Larijanija, takratnega sekretarja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, med srečanjem, in da je bil Larijani zaradi tega nezadovoljen. Trdil je, da mu je rekel, da je odgovornost za libanonske šiite njegova, ne Larijanijeva. Novice je zanikal vir iz sekretariata vrhovnega sveta za nacionalno varnost. Predsedstvo Libanona ima videoposnetek srečanja, ki bi lahko razjasnil dogodek.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom. Ob srečanju so bili doseženi zgodovinski dogovori za okrepitev sodelovanja med državama. Posnetek srečanja je hitro zaokrožil po spletu in postal viralen.

Brett H. McGurk v analizi za CNN potegne zgodovinsko vzporednico med cilji ZDA v Venezueli in intervencijo v Panami, ne pa v Iraku. McGurk je leta 2004 prispel v Bagdad kot pravni svetovalec.

Iranski predsednik je izjavil, da Iran nikoli ni poskušal izdelati jedrskega orožja in da je iranski jedrski program namenjen izključno miroljubni uporabi jedrske energije.

Izraelski mediji poročajo o protisionistični operaciji v Guš Etzionu južno od Betlehema, ki je povzročila več ranjenih.

V napadu z nožem na Zahodnem bregu so Palestinci ubili izraelskega državljana in ranili tri druge, preden so jih ubile izraelske sile. Medtem so izraelske sile na Zahodnem bregu ustrelile snemalca Al Jazeere in otroka. Benjamin Netanyahu je pohvalil Donalda Trumpa zaradi diplomatskih prizadevanj za vrnitev izraelskih talcev iz Gaze.

Hamas in Islamski džihad sta zavrnila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ker naj bi ta spodkopavala palestinsko suverenost, vsiljevala mednarodno skrbništvo in ne izpolnjevala palestinskih zahtev. Skupini sta izjavili, da resolucija omejuje pravico Palestincev do samoodločbe.

Donald Trump naj bi za ciljanje Venezuele uporabil "Sončni kartel", ki po mnenju strokovnjakov dejansko ne obstaja. Rusija in ZDA pa se pogovarjata o novi izmenjavi zapornikov. Trump je tudi napovedal prodajo lovcev F-35 Savdski Arabiji in sklenitev jedrskega sporazuma s to državo.

Donald Trump je izjavil, da bi bil "ponosen" napasti narkokartele v Mehiki in Kolumbiji. Poročilo tudi omenja model volitev, ki je bil uporabljen v Čilu, in rast prodaje električnih vozil v Južni Ameriki brez Tesle. Poleg tega so v ospredju napetosti v Gazi in ukrepi proti ilegalni imigraciji.

Izrael in palestinska uprava sta se strinjala s Trumpovim mirovnim načrtom, ki ga je odobrila Združeni narodi, medtem ko Hamas načrtu nasprotuje. Podrobnosti načrta niso znane, vendar naj bi vključeval določbe o rešitvi dveh držav in varnostnih jamstvih za Izrael.

ORF je napovedal, da pričakuje rekordno udeležbo na 70. izboru za pesem Evrovizije na Dunaju leta 2026 in da bo dogodek veliko, harmonično praznovanje. Izrazili so upanje, da bo nezadovoljstvo glede udeležbe Izraela minilo. Priprave na tekmovanje so že v polnem teku, vključno z iskanjem prostovoljcev.

V izraelskem napadu z dronom na vozilo v mestu Bint Džbejl v južnem Libanonu je bil ubit libanonski občinski delavec. Napad predstavlja novo kršitev premirja po koncu izraelske vojne v Libanonu. Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo smrt delavca, medtem ko izraelske sile nadaljujejo z napadi na južni Libanon, vključno z napadom na bager v mestu Blida.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

ZDA so izrazile nezadovoljstvo zaradi izjave libanonske vojske proti ponavljajočim se kršitvam izraelske strani. Zaradi tega je bil odpovedan pot načrtovan obisk visokega libanonskega uradnika v Washingtonu.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt za dosego miru med Izraelom in Hamasom. Palestinska oblast na Zahodnem bregu je pozdravila odločitev, medtem ko islamistično gibanje Hamas izraža dvome o načrtu.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Iranski zunanji minister Abbas Araghči je poudaril, da ima Kaspijsko morje za Iran enak strateški pomen kot Perzijski zaliv. Iran daje prednost sodelovanju z državami ob Kaspijskem morju in ocenjuje odnose z vsemi petimi sosedami kot odlične in strateške. Araghči se je srečal z iranskimi ambasadorji in vodji misij v Rusiji, Azerbajdžanu, Kazahstanu in Turkmenistanu, da bi razpravljali o širitvi sodelovanja.

Iraški minister za zunanje zadeve je ob prihodu v Gilan in udeležbi na srečanju guvernerjev obalnih provinc Kaspijskega jezera izpostavil pomembnost tega srečanja za krepitev gospodarskega, političnega in okoljskega sodelovanja med državami ob Kaspijskem jezeru.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Izraelska nevladna organizacija za človekove pravice je objavila, da je od začetka vojne v Gazi oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev v izraelskih priporih. Organizacija poroča o mučenju, zanemarjanju zdravstvene oskrbe in poziva k mednarodni preiskavi. Ugotovili so, da je najmanj 46 ljudi umrlo v zaporih, 52 pa v vojaškem priporu.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Iran je ukinil vizumsko oprostitev za indijske državljane z navadnimi potnimi listi, ki je veljala do 22. novembra 2025. Potniki bodo za vstop ali tranzit skozi Iran morali pridobiti vizum. Ukrep sledi primerom, ko so indijske državljane z lažnimi obljubami o zaposlitvi ali tranzitu v tretje države zvabili v Iran. Ministrstvo za zunanje zadeve Indije poziva svoje državljane k previdnosti in izogibanju agentom, ki ponujajo potovanja brez vizuma ali tranzit preko Irana.

Analiza Zacharyja Wolfa opozarja, da ameriška vojaška prisotnost okoli Venezuele sproža zaskrbljenost in vprašanja o morebitni ponovitvi scenarija pred vojno v Iraku.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil nasilje "peščice skrajnežev", ki ne predstavljajo naseljencev na zasedenem Zahodnem bregu, po napadu na palestinsko skupnost. Medtem je odstopil vodja ameriške Zvezne agencije za upravljanje v izrednih razmerah (FEMA) David Richardson zaradi kritik glede odziva na poplave v Teksasu, kjer je umrlo več kot 130 ljudi. Richardson je bil med poplavami na dopustu in nedosegljiv.

Po podatkih izraelske skupine za človekove pravice je od oktobra 2023 v izraelskih zaporih umrlo najmanj 98 Palestincev. Številka bi lahko bila še višja, saj pogrešajo veliko ljudi, pridržanih v Gazi.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Donald Trump je načrtoval sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Pred njegovim obiskom v Washingtonu je Trump dejal, da bo Savdski Arabiji prodal lovska letala F-35. Prestolonaslednik naj bi prišel z željami, ki vključujejo formalna zagotovila od Trumpa.

Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci zažgali palestinska vozila in domove v vasi po tem, ko je Izrael ...

Izraelska vojska je kljub dogovorjenemu premirju obstreljevala šolo v Gazi, kjer so se zatekli razseljeni Palestinci. V napadu na vhod in dvorišče šole je bilo ranjenih deset ljudi, med njimi ženske in otroci. Do napada je prišlo kljub posredovanju ZDA za prekinitev ognja.

V Londonu se je začelo sojenje šestim članom proskribirane britanske skupine Palestine Action, ki naj bi po navedbah obtožnice poškodovali premoženje izraelskega proizvajalca orožja Elbit Systems. Skupina je znana po neposrednih akcijah.

Sirski zunanji minister Asaad al-Shaibani se je srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in obljubil poglobitev sodelovanja v boju proti terorizmu. Sirija si prizadeva okrepiti mednarodne vezi.

V Deir el-Balahu v Gazi se Israa Abu Reyala in njen mož Mohammad vsako jutro borita, da bi našla primerno hrano za svoje pet hčera, med katerimi so tudi trojčice, rojene med izraelsko vojno v Gazi. Družina se dnevno sooča s pomanjkanjem hrane.

Izraelski minister za notranjo varnost Itamar Ben-Gvir je predlagal, da bi v primeru, da Združeni narodi priznajo Palestino kot državo, aretirali Mahmuda Abasa, predsednika palestinske uprave, in ga zaprli v samico v zaporu Negev. Prav tako bi uničili ostale voditelje te uprave.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Izraelski skrajno desni policijski minister Ben-Gvir je zagrozil Palestincem. Ben-Gvir velja za izrazito ostro politično osebnost.

Hamas in druge palestinske oborožene skupine so zavrnile predlog ameriške resolucije, o kateri naj bi danes glasoval Varnostni svet Združenih narodov. Palestinski odbori upora (PRC), zavezniška frakcija Hamasa, pa so sporočili, da so izraelske tajne sile v bližini mesta Deir Al-Balah v osrednjem Pojasu Gaze ubile enega od njihovih lokalnih vojaških voditeljev.

Oblasti v Gazi in predstavniki Združenih narodov so opozorili na poslabšanje zdravstvenih razmer po dveh letih bombardiranja in zaradi blokade. Generalni direktor Ministrstva za zdravje v Gazi, Munir Al-Barš, je dejal, da Izrael ne spoštuje sporazuma o prekinitvi ognja in je dovolil vstop le 60 tovornjakom z zdravili.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.

Generalni sekretar Hezbolaha, šeik Naim Kasem, je v govoru ob prvi obletnici smrti Mohameda Afifa al-Nablusija, nekdanjega vodje medijev Hezbolaha v Libanonu, dejal, da mora biti Libanon ponosen, svoboden, neodvisen in brez kakršnega koli tujega pokroviteljstva. Poudaril je, da bi libanonska vlada storila napako, če bi mislila, da bodo koncesije ustavile izraelsko agresijo na Libanon.

Vodja ruske državne družbe Rosatom je sporočil, da gradnja drugega in tretjega bloka jedrske elektrarne Bušer, v kateri sodeluje Rusija, poteka po načrtih. Pri projektu sodeluje približno 3000 strokovnjakov.

Družina Mohameda Saada, 28-letnega egipčanskega ribiča, je leto dni iskala informacije o njegovi usodi, potem ko se ni vrnil z ribolova blizu Sharm el-Sheikha. Kasneje so izvedeli, da so ga v Savdski Arabiji usmrtili zaradi tihotapljenja drog, kar družina zanika in trdi, da je bil le ribič. Njegova usoda je del širše slike množičnih usmrtitev v Savdski Arabiji.

Visoki vojaški uradnik izraelske vojske je izjavil, da je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega kroga spopadov med Izraelom in libanonsko šiitsko milico Hezbolah.

Iranski obrambni minister, brigadni general Aziz Nasirzadeh, je na povabilo svojega kolega iz Združenih arabskih emiratov prispel v Dubaj. Namen obiska je udeležba na letalskem mitingu Dubai Airshow 2025.

Španska ministrica za obrambo, Margarita Robles, je razkrila, da je izraelski tank napadel španske modre čelade, ki so patruljirale ob meji z Izraelom v Libanonu. Incident se je zgodil, ko so vojaki patruljirali, pri tem pa niso bili poškodovani, čeprav so projektili padli le pet metrov od njih. Izrael je poskušal opravičiti streljanje, rekoč, da so vojake zaradi slabega vremena označili za sumljive.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da skupine Palestincev, ki so nepričakovano prispele v državo, ne bodo vrnili. Južnoafriški zunanji minister Ronald Lamola pa je izrazil sum glede prihoda 153 Palestincev na letalu v Johannesburg, saj naj bi to nakazovalo na načrt za izgon Palestincev iz Gaze in Zahodnega brega. Skupina je prispela s čarterskim letom brez izstopnih žigov iz Izraela v njihovih potnih listih. Južnoafriška vlada je izrazila zaskrbljenost glede okoliščin prihoda letala.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil, da Izrael ne bo dovolil oblikovanja palestinske države na ozemlju zahodno od reke Jordan. To stališče ostaja nespremenjeno že desetletja. Izrael pritiska na ZDA, da bi preprečil nastanek palestinske države, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji, zlasti ob nestabilnih razmerah na meji z Libanonom.

Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.

Iranski vrhovni sodnik Gholamhossein Mohseni Ejei je izjavil, da je ameriški predsednik priznal vpletenost ZDA v izraelski napad na Iran. Pozval je mednarodne institucije k ukrepanju in napovedal pripravo na mednarodne sodne postopke proti ZDA in Izraelu.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Afganistan povečuje obseg trgovine preko Irana in držav Srednje Azije, da bi zmanjšal odvisnost od Pakistana. Odločitev je posledica poslabšanja odnosov med državama in zaprtja meje. Afganistan poziva iranska podjetja k večjim naložbam in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Država si prizadeva končati gospodarsko odvisnost od Pakistana s povečanjem trgovine s Srednjo Azijo.

Kurdistanska militantna skupina PKK je sporočila, da je umaknila svoje sile iz ključnega obmejnega območja v severnem Iraku. Ta poteza naj bi podprla mirovni proces s Turčijo. PKK je umik izvedel v skladu s prizadevanji za umiritev razmer s turško vlado.

Hanibal Gadafi, sin nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, je bil po desetih letih izpuščen iz zapora v Libanonu. Izpustili so ga po plačilu varščine v višini 900.000 dolarjev. Gadafija je pred desetimi leti ugrabila libanonska frakcija v sosednji Siriji, ki je upala, da bo njegov pripor pomagal pri preiskavi izginotja imama Muse Sadra leta 1978. Usoda Sadra, ki je izginil med čakanjem na srečanje z libijskim voditeljem pred pol stoletja, ostaja neznana.

Izvoljeni župan New Yorka je napovedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da aretira izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če bo ta obiskal mesto.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Na Dunaju se pripravlja poseben proces proti dvema nekdanjima visokima predstavnikoma sirskega režima Bašarja al-Assada. Eden od njiju, 61-letni nekdanji general, ki ga je avstrijska obveščevalna služba leta 2015 pripeljala v Avstrijo zaradi dogovora z Mossadom, je od konca decembra v priporu. Drugi obtoženec, Abu R., pa je na prostosti, ker Višje deželno sodišče ni našlo razlogov za njegov pripor.

V Savdski Arabiji se je zgodila nesreča, v kateri je avtobus s indijskimi romarji, ki so opravljali umro, trčil s cisterno za gorivo na poti iz Meke v Medino. Umrlo je 42 ljudi iz Hyderabada, medtem ko so mnogi spali. Indijska misija v Džedi je vzpostavila nadzorno sobo.

Po poročilih je v izraelskih zaporih od oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev zaradi mučenja in zanemarjanja. Organizacija Physicians for Human Rights – Israel (PHR-I) opozarja na politiko prisilnih izginotij, ki jo izvaja izraelska vojska. Hkrati pa so Palestinci izpostavljeni porastu napadov izraelskih naseljencev. Izraelski minister Ben-Gvir poziva k uboju uradnikov Palestinske oblasti, če ZN podpre palestinsko državo.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Hamas si prizadeva razširiti svoj nadzor nad območjem Gaze, kar vključuje regulacijo cen perutnine in obdavčitev cigaret. Prebivalci Gaze poročajo, da Hamas želi popoln nadzor, kar povečuje dvome o tem, ali se bo Hamas odpovedal oblasti, kot je bilo obljubljeno, medtem ko ameriški mirovni načrt počasi oblikuje prihodnost enklave.

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.

Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.

Ameriška obveščevalna služba je lani zbrala informacije o izraelskih uradnikih, ki so razpravljali o incidentih, v katerih so Palestince pošiljali v tunele v Gazi, za katere so izraelske sile sumile, da bi lahko vsebovali eksploziv. Izrael je prejel truplo enega od zadnjih štirih talcev iz Gaze, ki je bil predan Rdečemu križu. Hamas zahteva dokaz o življenju in takojšnjo izpustitev svojih članov, medtem ko se Izrael sooča z zahtevnim preizkusom zaradi sprememb v regionalnih pritiskih.

Izrael je sporočil, da so militanti vrnili posmrtne ostanke enega od zadnjih štirih talcev, ki so bili zajeti med napadom 7. oktobra 2023, ki je sprožil vojno v Gazi. Truplo so identificirali kot Menyja Godarda, 73-letnega izraelskega prebivalca kibuca blizu Gaze, ki je bil ubit med napadom Hamasa. Izraelski premier je sporočil, da so posmrtne ostanke prevzeli preko Rdečega križa. Palestinske oblasti so poročale, da so izraelski vojaki na zasedenem Zahodnem bregu ubili dva 15-letnika.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.

Češki kriminalisti so v mednarodni akciji, ki je potekala v več državah, aretirali in obtožili šestnajst ljudi, osumljenih obsežne trgovine z drogami. Organizirana skupina je tihotapila pervitin iz Egipta v Češko s pomočjo kurirjev v prtljagi na turističnih letih. Skupino sta vodila Čeh in tujec, ki sta skupaj sodelovala pri proizvodnji metamfetamina v Češki, Moldaviji, Poljski, Egiptu in na Madžarskem.

Izraelske sile so na Zahodnem bregu ubile Palestinca, ki naj bi metal eksploziv proti izraelskim vojakom med racijo severno od Nablusa. Po navedbah izraelske vojske vojaki niso bili poškodovani. V živo poročamo o dogajanju na Bližnjem vzhodu.

Hamas je našel truplo še enega talca v Gazi in ga bo danes popoldne predal Izraelu. Gre za nadaljevanje vračanja posmrtnih ostankov talcev, ki jih je Hamas in Palestinski Islamski džihad ugrabil in ubil po napadu na Izrael. V Gazi naj bi še vedno zadrževali trupla treh talcev, če bo do današnje predaje dejansko prišlo.

Hamas je potrdil, da ostaja zavezan vračanju trupel izraelskih ujetnikov. Rdeči križ je predal izraelski vojski truplo, za katerega Izrael domneva, da pripada talcu. Če se potrdi, da gre za truplo talca, bodo v Gazi ostala trupla samo še treh umrlih talcev.

Ameriški predlog Združenim narodom za mandat mednarodnim stabilizacijskim silam v Gazi se sooča z nasprotovanjem Rusije, Kitajske in nekaterih arabskih držav. Države izražajo zadržke glede še ne ustanovljenega odbora, ki bi začasno upravljal ozemlje, in pomanjkanja prehodne vloge za Palestinsko upravo. Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta ZN z vetom, pozivata k odstranitvi 'Odbora za mir' iz resolucije.

Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) je sporočila, da je bilo v izraelski vojni v Gazi uničenih ali poškodovanih več kot 282.000 domov. Podatki temeljijo na informacijah mehanizma za humanitarno pomoč pri zagotavljanju nastanitve, ki ga skupaj upravljata UNHCR in Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ponovil, da bo Madžarska blokirala poskuse pospešene integracije Ukrajine v Evropsko unijo. Na protivojnem shodu v mestu Győr je izjavil, da Madžarska ne bo dovolila, da bi uradniki EU v Evropsko unijo pretihotapili "ukrajinsko mafijo".

Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.

Izrael je Ministrstvu za zdravje v Gazi predal trupla 15 Palestincev, kar je del dogovora o prekinitvi ognja. Hamas je pred tem izročil truplo izraelskega talca. Medtem pa je vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi zahtevala že več kot 69.000 palestinskih življenj. Članek opisuje tudi usodo palestinske družine, ki je živela mirno življenje v Gazi, dokler je ni prizadela vojna.

Ameriški zakonodajalci so ponovno pozvali Trumpovo administracijo, naj se odzove na poročila o kitajskih podjetjih, ki naj bi pomagala Iranu pri obnovi programa balističnih raket, s čimer naj bi kršili sankcije Združenih narodov. Poziv je sledil poročanju CNN.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Kljub premirju, ki so ga vsilile ZDA 10. oktobra, Izrael nadaljuje z rednimi napadi na območje Gaze. Prav tako ne grozi...

Palestinsko gibanje Hamas je v Gazi predalo truplo izraelskega talca Rdečemu križu, ki ga bo predal izraelski vojski (IDF). Hamas je predhodno sporočil, da so truplo našli v bližini Kan Junisa na jugu Gaze. Identiteta talca zaenkrat ni znana. V okviru premirja je Hamas izpustil 20 talcev, Izrael pa skoraj 2.000 palestinskih zapornikov.

Rashida Tlaib in 20 drugih članov ameriškega Kongresa je predložilo resolucijo, ki priznava "genocid nad palestinskim ljudstvom v Gazi", kar ZDA dosledno zavračajo. Hkrati potekajo razprave o potrebi po reformah v odboru, ki zastopa Palestince v Izraelu, saj se pripravljajo na izvolitev novega predsednika. Svetniki v Portlandu pa so se zavezali, da bodo preiskali finančne povezave mesta z Izraelom in njegovo vojsko, ker menijo, da ameriški Kongres ne ukrepa dovolj.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Izraelska vlada se je po večkratnih zamudah strinjala, da bo sprožila preiskavo o vladnih spodrsljajih, ki so privedli do napada pod vodstvom Hamasa 7. oktobra 2023.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Izrael je bil pozvan, da Komisiji Združenih narodov proti mučenju pojasni obtožbe o mučenju in nečloveškem ravnanju s palestinskimi zaporniki, zlasti po 7. oktobru 2023. Poročila ZN, izraelskih, palestinskih in mednarodnih nevladnih organizacij kažejo na stopnjevanje mučenja po začetku vojne v Gazi. Medtem je ameriški diplomat Marco Rubio izrazil optimizem glede sprejetja resolucije Varnostnega sveta ZN o mednarodnih stabilizacijskih silah v Gazi.

Kljub premirju, ki traja že en mesec, je v južnem delu Gaze, pod ruševinami mesta Rafa, še vedno prisotna napetost. Številni borci Hamasa so razdeljeni v neodvisne celice in ujeti v predorih za izraelskimi linijami. Posredniki iščejo rešitev, ki ne bi ogrozila prekinitve ognja.

Hamas in Islamski džihad sta v Gazi v okviru dogovora o prekinitvi ognja in izmenjavi talcev Mednarodnemu odboru Rdečega križa izročila truplo izraelskega talca. Izraelska vojska je sporočila, da bo truplo odpeljano v center za forenzično medicino za identifikacijo. Poleg tega je Islamski džihad sporočil, da so med iskalnimi akcijami v Gazi našli trupla še drugih izraelskih talcev, eno med njimi v bližini območja pod nadzorom izraelske vojske.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.