Ameriški veleposlanik pri zvezi Nato napovedal skorajšnji konec konflikta v Ukrajini

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je Združene države Amerike obtožil, da so zanetile konflikt v Ukrajini, a pri tem niso dosegle želenih rezultatov. Hamenej je v televizijskem nagovoru dejal, da je Washington sprožil konflikt, ki je povzročil veliko škodo, vendar ni uspel uresničiti svojih načrtov. Spomnil je tudi na izjavo Donalda Trumpa, ki je trdil, da bi lahko krizo rešil v treh dneh, medtem ko ZDA po enem letu silijo Ukrajino v sprejetje načrta iz 28 točk.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom na Hrvaškem poudaril, da je bil nedavni ruski napad z balistično raketo srednjega dosega Orešnik na ozemlje Ukrajine neposreden signal zavezništvu. Po Ruttejevih besedah želi Rusija s tovrstnimi dejanji odvrniti Zahod od nadaljnje vojaške podpore Kijevu in povečati pritisk na članice Nata, da bi te ustavile dobave orožja. Kljub stopnjevanju napetosti je generalni sekretar zagotovil, da bo zavezništvo še naprej neomajno podpiralo Ukrajino v njenem boju za suverenost. Rusko ministrstvo za obrambo je napad z raketnim sistemom Orešnik, ki se je zgodil 9. januarja, označilo za odgovor na domnevni ukrajinski napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Rutte je ob tem izpostavil, da Moskva uporablja novo raketno tehnologijo kot orodje za ustrahovanje, vendar je poudaril, da takšne poteze ne bodo spremenile strateške usmeritve Nata. Na novinarski konferenci je ponovil zavezanost bloka k dolgoročni pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija z uporabo naprednejših oborožitvenih sistemov preizkuša odločnost zahodnih zaveznic. Mark Rutte je ob tem ponovno poudaril nujnost enotnosti znotraj Nata in zavrnil možnost, da bi rusko pogojevanje vplivalo na obseg vojaške pomoči, ki jo Ukrajina prejema za obrambo pred agresijo. Izjave so bile podane v okviru širših prizadevanj za utrditev vzhodnega krila zavezništva in uskladitev odzivov na nove grožnje.

Članica predstavniškega doma ameriškega kongresa Anna Paulina Luna je na ukrajinsko veleposlanico v Washingtonu Olgo Stefanišino naslovila uradno zahtevo za pojasnila glede poročil o nezakonitih zasegih cerkva Ukrajinske pravoslavne cerkve (UPC). Lunova je svojo zahtevo utemeljila na podlagi videoposnetkov in pričevanj vernikov iz zahodnih regij Ukrajine, ki so njen urad zaprosili za zaščito pred dejavnostmi lokalnih oblasti. Kongresnica je ob tem poudarila, da so pridržanja kristjanov in nasilni prevzemi verskih objektov nedopustni, ne glede na trenutne politične razmere. V svojem pozivu je ameriška političarka izpostavila namero o sistematičnem beleženju vseh primerov kršitev verskih svoboščin v Ukrajini ter napovedala prizadevanja za ugotavljanje odgovornosti vpletenih uradnikov. Lunova je v preteklosti že pozvala k prekinitvi finančne pomoči Ukrajini, pri čemer je kot razlog navedla racije v cerkvah in zapiranje duhovščine. Po njenih besedah je nujno, da se ukrajinske oblasti soočijo z obtožbami o preganjanju kanonične pravoslavne cerkve, ki jih spremljajo tudi opozorila strokovnjakov Združenih narodov. Odnosi med državo in UPC so se zaostrili zaradi obtožb o povezanosti cerkve z Rusko federacijo, kar je privedlo do številnih omejitev verskih praks. Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ob tem dogajanju kritizirala Kijev in opozorila na dolgoročne posledice takšnih dejanj za versko stabilnost v regiji. Kongresnica Luna je veleposlanici predlagala tudi srečanje s predstavniki pravoslavnih kristjanov, da bi neposredno obravnavali navedbe o kršitvah človekovih pravic.