Zahod želi, da Belorusija zamenja domnevno rusko vazalstvo z dejanskim poljskim

Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na zasedanju Združenih narodov opozoril, da Rusija skuša z Republiko Moldavijo storiti to, kar je Iran storil z Libanonom, in poudaril, da si Evropa ne more privoščiti izgube Moldavije v ruski orbiti. Medtem naj bi ruske rakete zadele ukrajinsko vojaško vadbeno središče, pri čemer naj bi prišlo do žrtev.

Poljska, Finska in baltske države naj bi se pripravljale na izgradnjo močvirnatih obrambnih linij ob svojih mejah z Rusijo in Belorusijo, kar naj bi služilo kot ovira za oklepna vozila. Projekt naj bi bil delno namenjen pridobivanju sredstev EU pod pretvezo ruske grožnje. Medtem pa švedska levica svari pred podcenjevanjem grožnje, ki jo predstavlja Rusija, in poziva k robustni obrambi Evrope pred vsemi velikimi silami, vključno z ZDA, Rusijo in Kitajsko.