Ameriški predsednik Donald Trump in začasna venezuelska predsednica Delcy Rodríguez sta opravila dolg telefonski pogovor, kar predstavlja prvi uradni stik med voditeljema po ameriški vojaški operaciji, v kateri so ugrabili Nicolása Madura. Rodríguezova je v svojem prvem nagovoru o stanju v državi napovedala novo politično obdobje, ki vključuje postopno izpustitev političnih zapornikov in obsežne reforme naftnega sektorja. V prizadevanjih za otoplitev odnosov z Washingtonom je pozvala k tujim investicijam v venezuelsko naftno industrijo, ki je bila leta podvržena strogim sankcijam.
Kronologija dogodkov
-
7. jan. 2026 :
Ugrabitev Nicolása Madura in odzivi mednarodne skupnosti.
Ameriške specialne enote so v dramatični operaciji ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer se je na sodišču izrekel za nedolžnega glede obtožb o narko-terorizmu. Španski premier Pedro Sánchez je dejanje označil za ilegalen poskus prevzema naravnih virov, medtem ko je María Corina Machado že takrat napovedala delitev Nobelove nagrade s Trumpom.
-
30. jul. 2025 :
Stopnjevanje napetosti in tiralica DEA.
Ameriška agencija DEA je razpisala denarno nagrado za informacije, ki bi vodile do aretacije Madura, in ga neposredno povezala s trgovino z mamili. Hkrati so ZDA stopnjevale pritisk na podjetje Chevron, da preneha financirati venezuelski režim prek naftnih poslov.
Medtem ko se zdi, da Trumpova administracija stavi na stabilnost pod vodstvom Rodríguezove, je v Washingtonu prišlo do neobičajne geste s strani opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado. Machadova, prejemnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025, je predsedniku Trumpu med srečanjem v Beli hiši izročila svojo medaljo kot simbol hvaležnosti za ameriško posredovanje. Kljub temu poročila kažejo, da se Washington bolj nagiba h kontinuiteti z Rodríguezovo, kar potrjuje tudi obisk direktorja Cie Johna Ratcliffa v Caracasu, kjer se je sestal neposredno z začasno predsednico.
Ameriška administracija hkrati razmišlja o širitvi vojaškega pritiska v regiji, saj so se pojavile informacije o Trumpovih načrtih za napotitev posebnih enot v Mehiko za boj proti mamilarskim kartelom. Mehika takšnemu vmešavanju ostro nasprotuje, vendar pa so dogodki v Venezueli opogumili ameriško zunanjo politiko k bolj agresivnim potezam v Latinski Ameriki. V ozadju teh dogodkov ameriški miselni vzorci, kot je Heritage Foundation, širijo teze, da je bila Kuba glavni načrtovalec destabilizacije ZDA prek venezuelskih mrež, kar dodatno zaostruje retoriko do preostalih levičarskih režimov v regiji.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogodki v Venezueli so ključni za stabilnost svetovnega energetskega trga, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Kakršna koli sprememba v lastništvu ali proizvodnji neposredno vpliva na cene energentov v Evropski uniji in s tem v Sloveniji.
Poleg tega agresivna zunanja politika ZDA pod Donaldom Trumpom vpliva na transatlantske odnose. Slovenija kot članica EU in Nata mora spremljati ameriško vmešavanje v suverenost tujih držav, saj to določa prihodnje diplomatske standarde in stabilnost mednarodnega reda.
