Objavljeno: 15. 1. 2026 15:44
Na Kubo so prepeljali posmrtne ostanke 32 kubanskih vojakov in varnostnega osebja, ki so bili ubiti med ameriško vojaško intervencijo v Venezueli, vključno z zajetjem predsednika Nicolasa Madura. Žare so sprejeli s slovesnimi vojaškimi ceremonijami in pokopali.
V prestolnico Kubo so v četrtek z vojaškimi častmi prepeljali posmrtne ostanke 32 kubanskih častnikov, ki so bili ubiti med nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Na havanskem letališču so žare z ostanki padlih vojakov pričakali vojaki v slovesnih uniformah, dogodek pa je spremljala žalna glasba s trobentami in bobni. Na ulicah Havane se je zbralo na tisoče prebivalcev, ki so se ob robu ene najbolj znanih mestnih avenij poklonili umrlim pripadnikom oboroženih sil.
Repatriacija poteka v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Havano, saj Združene države Amerike še naprej ohranjajo svojo vojaško prisotnost in grožnje v regiji. Kubanske oblasti so dogodek izkoristile za poudarjanje nacionalne enotnosti, medtem ko prebivalstvo žaluje za vojaki, ki so po navedbah uradne Havane padli med opravljanjem dolžnosti v sosednji Venezueli.
Združene države Amerike so napad na venezuelsko prestolnico izvedle kot del širše operacije proti tamkajšnjim oblastem, pri čemer so bile kubanske sile neposredno vpletene v spopade. Analitiki opozarjajo, da bi ta dogodek lahko še dodatno destabiliziral Latinsko Ameriko in otežil diplomatska prizadevanja za mirno rešitev krize v Venezueli.
"Posmrtni ostanki 32 častnikov, ubitih med osupljivim napadom ZDA na Venezuelo, so bili vrnjeni v domovino."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Kuba | nevtralno |
| Združene države Amerike | Negativno |
| Venezuela | nevtralno |
| Havana | nevtralno |
| Nicolas Maduro | Negativno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomembno z vidika globalne varnosti in zunanje politike Evropske unije do Latinske Amerike. Stopnjevanje napetosti med velesilami in njihovimi zavezniki lahko vpliva na energetsko stabilnost in geopolitična razmerja, ki posredno zadevajo tudi slovenske interese v mednarodnih organizacijah.
1. dec 3:55
Venezuela je obtožila Združene države Amerike »uboj«, potem ko so ZDA javno priznale, da so bili nekateri venezuelski državljani med žrtvami ameriških napadov na domnevna plovila z drogami na Karibih. Venezuela poudarja, da med državama ni vojne.
3. jan 12:42
Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.
3. jan 17:42
Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo buren odziv v regiji in povzročilo zaostritev varnostnih razmer. Kolumbija, ki jo vodi vlada, kritična do politike Donalda Trumpa, je zaradi dogodkov nemudoma okrepila nadzor na svoji meji. Kolumbijski predsednik je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost in zahteval nujni sklic Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da napad resno ogroža regionalno stabilnost. Na drugi strani je odločitev Washingtona podprl argentinski predsednik Javier Milei, ki je dejanje pozdravil. Medtem ko Kuba ostro obsoja ameriško posredovanje v Venezueli, se znotraj Latinske Amerike poglablja politični razkol. Napad je povzročil precejšnjo negotovost na mednarodnem parketu, saj gre za neposredno vojaško posredovanje v državi, ki je že leta v globoki politični in gospodarski krizi.
Po potrditvi ameriškega napada na Venezuelo so se pojavile informacije, da so Nicolása Madura aretirali. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obsodil ZDA in pozval k mednarodnemu odzivu. Portugalska vlada spremlja situacijo.
Kubanska univerza in kubansko ljudstvo sta na protimperialistični tribuni v Havani ostro obsodila domnevno vojaško agresijo ZDA proti Venezueli in izrazila podporo predsedniku Nicolásu Maduru ter vojaško-policijski enotnosti. Miguel Díaz-Canel je vodil shod v solidarnosti z Venezuelo in odločno zavrnil agresijo.
3. jan 15:42
Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča domnevnih zračnih napadov Združenih držav Amerike, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Po poročanju lokalnih virov so v mestu odjeknile številne eksplozije, nad območjem pa so opazili vojaška letala in helikopterje. Vlada v Caracasu je Washington obtožila poskusa nasilnega prevzema strateških virov države in prizadevanj za strmoglavljenje aktualne oblasti. Kuba in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja. Kolumbijska vlada je zaradi napadov nemudoma aktivirala nujni načrt za varovanje meje in humanitarno ukrepanje, s katerim želi ublažiti neposredne posledice ameriške intervencije na obmejnih območjih. Medtem ko Washington uradno utemeljuje svojo prisotnost v regiji z bojem proti narkokartelom, kritiki opozarjajo na destabilizacijo celotne Latinske Amerike.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Kuba | nevtralno |
| Združene države Amerike | Negativno |
| Venezuela | nevtralno |
| Havana | nevtralno |
| Nicolas Maduro | Negativno |
Dogajanje ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomembno z vidika globalne varnosti in zunanje politike Evropske unije do Latinske Amerike. Stopnjevanje napetosti med velesilami in njihovimi zavezniki lahko vpliva na energetsko stabilnost in geopolitična razmerja, ki posredno zadevajo tudi slovenske interese v mednarodnih organizacijah.