Trumpova administracija razmišljala o vojaški opciji za prevzem Grenlandije in načrtovala subvencioniranje naftnih velikanov v Venezueli

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Združene države Amerike so postavile rok do leta 2027, do katerega naj bi Evropa prevzela večino konvencionalnih obrambnih zmogljivosti NATO, vključno z obveščevalnimi podatki in raketami. Ta časovni okvir se zdi nekaterim diplomatom precej ambiciozen.

Donald Trump je Savdsko Arabijo imenoval za "pomembnega zaveznika izven zveze NATO", kar pomeni dramatičen preobrat po letih napetih odnosov, ki jih je zaznamovala naftna vojna in diplomatska zamrznitev. Washington v zameno pričakuje, da se bo Savdska Arabija tesneje uskladila z ZDA.