Venezuela zatrjuje, da je Maduro še vedno predsednik, Trump pa opozarja Petra

Ameriške posebne enote so v noči na 3. januar v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Maduro naj bi si med poskusom pobega pred ameriškimi silami poškodoval nogo, zaradi česar se po navedbah očividcev in posnetkov premika s težavo. Po prihodu na newyorško letališče so ga s helikopterjem prepeljali neposredno v zaporni objekt, kjer bo pričakal nadaljnje postopke pred ameriškim sodstvom. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle ta poseg z namenom odstranitve Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je že stopil v stik z Delcy Rodríguez, ki jo je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo za začasno predsednico države. Bela hiša je ob tem napovedala, da bodo ZDA vodile proces tranzicije v državi, medtem ko mednarodna javnost in nekateri ameriški politiki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga ameriške elitne vojaške sile v spektakularni operaciji "Popolna odločnost" zajele v Caracasu in prepeljale v Združene države Amerike. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila obtožena narkoterorizma in zločinov proti človečnosti, vendar je nekdanji voditelj pred sodnikom krivdo kategorično zanikal in se označil za poštenega človeka. Ameriško ministrstvo za pravosodje je primer že uporabilo kot pravno podlago za obrambo uporabe zakona o tujih sovražnikih (Alien Enemies Act), kar bi predsedniku Donaldu Trumpu omogočilo pospešene deportacije. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive in proteste pred sodno stavbo v Brooklynu, kjer so se zbrali tako zagovorniki kot nasprotniki aretacije. Medtem ko ameriški državni sekretar Marco Rubio poudarja, da je Maduro ubežnik pred roko pravice in da mnenje Združenih narodov pri tem ni relevantno, so države, kot so Kitajska, Iran in Francija, izrazile nestrinjanje z ameriškimi metodami. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da tovrstnih enostranskih vojaških posegov ne odobravajo, Švica pa je medtem že zamrznila Madurovo premoženje, ki naj bi bilo vredno več milijard dolarjev. Trumpova administracija poleg kazenskega pregona odkrito izraža namero po vzpostavitvi nadzora nad venezuelskimi naftnimi viri, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci v Beli hiši uradno potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da je bil napad na venezuelsko prestolnico skrbno načrtovan. Do zajetja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med državama in neuspehu diplomatskih pogajanj. Operacija predstavlja vrhunec ameriškega vojaškega pritiska na Venezuelo, ki se je stopnjeval od konca leta 2025. Po Trumpovih besedah je bil cilj operacije odstranitev Madurovega režima, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in destabilizacije regije. Prve objavljene fotografije domnevno prikazujejo Madura v ameriškem pridržanju, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive glede zakonitosti tovrstnega posredovanja.