Flávio Bolsonaro napovedal kandidaturo za predsednika Brazilije leta 2026 s podporo očeta in drugih.

Predsednik Salvadorja Nayib Bukele je v pogovoru za priljubljenega španskega ustvarjalca vsebin na platformi YouTube izrazil pripravljenost na podaljšanje svojega vladanja še za dodatnih deset let. Bukele, ki je na položaj prvič stopil leta 2019, trenutno služi svoj drugi zaporedni mandat, čeprav opozicija trdi, da je bila njegova ponovna izvolitev v nasprotju z ustavo srednjeameriške države. Predsednik je pojasnil, da bi v primeru lastne odločitve na položaju ostal do leta 2035, čeprav se je s soprogo predhodno dogovoril o umiku iz politike po letu 2029. Njegova stranka, ki ima popoln nadzor nad parlamentom, je julija letos izvedla ustavne spremembe, ki so odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale njihovo trajanje s petih na šest let. Te spremembe Bukeleju omogočajo kandidaturo za tretji zaporedni mandat na volitvah, ki so predvidene za leto 2027. Pravni strokovnjaki v Salvadorju in tujini opozarjajo na sporno naravo teh ustavnih posegov, saj naj bi spodkopavali demokratične temelje države. Bukele, ki se je v preteklosti sarkastično označil za "najbolj kul diktatorja na svetu", svojo priljubljenost gradi predvsem na strogih ukrepih proti toTolpam, ki so drastično zmanjšali stopnjo kriminala v državi.

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je podprl kandidaturo svojega sina Flavia za predsednika na volitvah leta 2026. Bolsonaro je v pismu izrazil prepričanje, da ne smejo dovoliti, da bi bil glas ljudstva utišan.