Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v noči s petka na soboto pretresle silovite eksplozije, ki so sledile ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo napada na veliki ravni. Trump je potrdil, da je ameriška vojska dobila zeleno luč za operacijo, ki vključuje tudi kopenske napade, kar predstavlja kritično stopnjevanje sovražnosti med državama. Po navedbah ameriških uradnikov so vojaški načrti za to misijo stekli že okoli božiča, čeprav so bile nekatere zračne operacije sprva usmerjene na druge regije. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dogajanje označil za zelo hudo vojaško agresijo in v državi razglasil izredno stanje. Maduro je državljane pozval k mobilizaciji za obrambo domovine, medtem ko ameriška stran trdi, da so cilji povezani z uničevanjem infrastrukture narkokartelov. Gre za prvo neposredno vojaško posredovanje ZDA na venezuelskih tleh, saj so se prejšnji incidenti omejevali na operacije v mednarodnih vodah ali tajne dejavnosti obveščevalnih služb.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je ob začetku leta 2026 uradno prevzel vodenje New Yorka in se v zgodovino zapisal kot prvi muslimanski, prvi južnoazijski in prvi v Afriki rojeni župan tega ameriškega velemesat. Mamdani je zaprisegel v dveh delih; najprej ob polnoči na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice City Hall, nato pa še na javni prireditvi pred mestno hišo, kjer je prisego vodil senator Bernie Sanders. Pri obeh obredih je Mamdani roko položil na koran, kar je še en zgodovinski mejnik za mesto. Novi župan je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen premik v levo in obljubil konec obdobja, ki ga je zaznamoval »ostri individualizem«, ter napovedal »toplino kolektivizma«. Med njegovimi prednostnimi nalogami so reševanje stanovanjske krize, uvedba univerzalnega otroškega varstva, brezplačni avtobusni prevozi in povečanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov nastop funkcije je podprlo več tisoč ljudi, ki so se kljub nizkim temperaturam zbrali na Manhattnu, medtem ko so republikanski nasprotniki in privrženci gibanja MAGA izrazili močne pomisleke glede njegove socialistične agende.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnost 112. župana mesta New York in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. Širištiriintridesetletni demokrat, ki se deklarira za demokratičnega socialista, je zaprisegel ob polnoči na zgodovinski in opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall. Slovesnost je privabila več tisoč ljudi, med njimi tudi vplivne osebnosti levice, kot je kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je Mamdanijev prevzem oblasti označila za začetek nove dobe za New York. V svojem prvem govoru je Mamdani napovedal drzno vladanje, usmerjeno v zaščito najranljivejših prebivalcev mesta in spopadanje z ekonomskimi neenakostmi. Priznal je, da bo celotna država pozorno spremljala njegov mandat, ki bo služil kot preizkus, ali lahko leva politična struja učinkovito upravlja s tako kompleksnim velemestom. Njegova izvolitev predstavlja pomemben mejnik v ameriški politiki, saj se je iz kandidata z minimalno začetno podporo povzpel na enega najvidnejših položajev v državi, kjer bo po pričakovanjih služil kot protiutež politiki predsednika Donalda Trumpa.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri je bil Nicolás Maduro aretiran, je Francija obsodila ZDA zaradi kršitve mednarodnega prava. Menijo, da rešitev ni mogoče vsiljevati od zunaj. Kitajska je prav tako obsodila operacijo, Maduro pa se je nekaj ur pred zajetjem sestal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Kongresnica Chellie Pingree je ameriški napad v Venezueli označila za zlorabo pooblastil.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Združene države Amerike so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo zaznamovale silovite eksplozije v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da gre za napad velikega obsega, ki sledi njegovim predhodnim opozorilom o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami in organiziran kriminal. Po poročilih so bile tarče napadov predvsem vojaške instalacije in strateška infrastruktura v okolici prestolnice. Venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura je operacijo ostro obsodila in jo označila za »zelo resno vojaško agresijo«. Maduro je državljane pozval k splošni mobilizaciji za obrambo suverenosti države, medtem ko so poročila z terena potrdila več detonacij, ki so pretresle Caracas. Do stopnjevanja napetosti prihaja po obdobju intenzivnega ameriškega pritiska, vključno z gospodarskimi sankcijami in prejšnjimi omejenimi napadi z brezpilotnimi letalniki, kar zdaj prerašča v neposreden vojaški konflikt širših razsežnosti.

V venezuelski prestolnici Caracas so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja, odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov vojaških letal. Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je dogodke nemudoma označila za »zelo hudo vojaško agresijo« s strani Združenih držav Amerike. Do napadov je prišlo po večtedenskih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je odkrito napovedoval možnost kopenskega in zračnega posredovanja proti Madurovemu režimu. Predsednik Maduro je zaradi napadov pozval prebivalce k splošni mobilizaciji in obrambi države pred tujim posredovanjem. Poročila iz prestolnice navajajo več požarov na strateških točkah, vendar natančno število žrtev ali obseg gmotne škode še nista uradno potrjena. ZDA so pred tem v Karibih namestile močno mornariško floto, kar je dodatno zaostrilo napetosti, ki so se stopnjevale že od konca leta 2025.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Po poročilih, ki so sledila aretaciji Nicolása Madura in njegove žene s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in tja namestile ameriška naftna podjetja. Trump je tudi izjavil, da bi bil Maduro lahko mrtev, če bi se uprl ameriškim vojakom. ZDA naj bi vzpostavile začasno vlado v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen varen prenos oblasti.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Po poročanju različnih virov naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od ZDA zahtevala dokaz o življenju predsednika in njegove žene, saj naj ne bi vedela, kje se nahajata. ZDA so potrdile izvedbo napadov na Venezuelo. Rusija je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi napada ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.