Močno sneženje na Poljskem je povzročilo hude zastoje na avtocesti med prestolnico Varšavo in baltskim pristaniščem Gdansk, kjer so se kolone vozil raztezale do 20 kilometrov. Po navedbah poljske policije je bilo več sto ljudi čez noč ujetih v svojih avtomobilih v ekstremno mrzlih in ledenih razmerah. Intervencijske službe so voznikom skušale pomagati s hrano in toplimi napitki, medtem ko so se plugi in ekipe za vzdrževanje cest spopadali z ogromnimi količinami snega. Prometni kolaps je nastal zaradi hitre akumulacije snežne odeje, ki je onemogočila prevoznost ključne prometne žile v državi. Policija je poročala, da so se razmere do jutranjih ur začele postopoma izboljševati, vendar je odstranjevanje posledic snežnega neurja trajalo več ur. Poškodovanih v incidentu po trenutnih podatkih ni bilo, so pa oblasti opozorile na nadaljnje nevarnosti zaradi nizkih temperatur in poledice na celotnem območju severne Poljske.

Vladimir Putin je v novoletni poslanici ponovil svoje prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in pohvalil rusko vojsko. Poudaril je, da bo Rusija dosegla vse cilje in se zanesla na lastne sile. Medtem je Moskva obtožila Kijev napada z droni na Putinovo rezidenco v Valdaju.

Združene države Amerike in Izrael sta dosegli dogovor o dvomesečnem časovnem okviru, v katerem se mora palestinsko gibanje Hamas popolnoma razorožiti. Dogovor sta po navedbah diplomatskih virov v ponedeljek na Floridi uskladila ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ta poteza predstavlja ključno fazo v izvajanju mirovnega načrta, ki ga podpirajo ZDA, in hkrati postavlja strog ultimat palestinski strani. Časovni načrt prihaja v obdobju izjemno napetih razmer na terenu, kjer so se v preteklih mesecih kljub deklariranim prekinitvam ognja vrstili kršitve in vojaški incidenti. Izrael vztraja, da je popolna razorožitev Hamasa in drugih militantnih skupin nujen pogoj za dolgoročno stabilnost in prihodnje upravljanje območja Gaze. Hamas je v preteklosti že zavrnil pozive k popolni predaji orožja, namesto tega pa ponujal le zamrznitev oboroževanja ali skladiščenje orožja pod mednarodnim nadzorom, kar pa za izraelsko stran ostaja nesprejemljivo.

Ukrajinske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na območje Moskve. Ruske oblasti trdijo, da so bili droni namenjeni napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar Kremelj interpretira kot poskus neposrednega udara na srce države. Rusko ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, ki naj bi bil modificirana izvidniško-bojna naprava, s čimer želi Moskva v javnosti okrepiti narativ o neposredni ogroženosti najvišjih državnih organov. Kijev se na zadnje obtožbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstni napadi postali redni del ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje. Incident je sprožil ostre odzive v Moskvi, kjer so oblasti dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih poročil o ukrajinskih operacijah znotraj mednarodno priznanih meja Rusije, ki ciljajo predvsem na vojaško in energetsko infrastrukturo ter prestižne simbole ruske oblasti.

V Zagrebu gradnja novega stadiona v Kranjčevićevi ulici, znanem kot domovanju v "Ulici pesnikov", poteka skladno s časovnico in vidno napreduje. Gradbeni delavci so že postavili prve obrise severne tribune, ki bo kot prva v celoti dokončana v sklopu te faze projekta. Novi objekt bo temeljito spremenil podobo stadiona, ki je do zdaj premogel le dve tribuni, hkrati pa bo služil kot začasni dom nogometnega kluba Dinamo, medtem ko bo potekala celovita rekonstrukcija njihovega matičnega stadiona Maksimir. Projekt, ki je ključen za športno infrastrukturo hrvaške prestolnice, naj bi bil v celoti zaključen do konca leta 2026. Dela na lokaciji so se intenzivirala po tem, ko so bile odstranjene stare konstrukcije in pripravljeni temelji za sodobnejše tribune. Čeprav splitski Poljud še vedno čaka na svojo prenovo, Zagreb z aktivno gradnjo v Kranjčevićevi kaže jasen napredek pri modernizaciji nogometnih objektov, ki bodo izpolnjevali standarde za mednarodna tekmovanja.

Sydney je kot eno prvih svetovnih velemest vstopil v leto 2026 s tradicionalnim ognjemetom, ki pa so ga letos zaznamovali strogi varnostni ukrepi in spoštljiv spomin na žrtve nedavnega terorističnega napada. Praznovanje se je odvilo le dva tedna po tragičnem dogodku na plaži Bondi, kjer je bilo med judovskim praznovanjem ubitih 15 ljudi. Avstralske oblasti so ob vstopu v novo leto v program vključile poseben poklon žrtvam, s čimer so poudarile odpornost mesta in solidarnost med prebivalci. Dogodek je potekal pod močno okrepljeno policijsko prisotnostjo, saj so varnostni organi po državi ostali v stanju visoke pripravljenosti. Kljub žalostnemu ozadju se je v pristanišču zbrala množica ljudi, ki je spremljala svetlobno predstavo. Organizatorji so poudarili, da je bilo praznovanje namenjeno povezovanju skupnosti v času okrevanja po najhujšem nasilnem dejanju v novejši zgodovini mesta, ki je sprožilo mednarodne odzive in razprave o varnosti.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.

Splitski policisti so v obsežni operativni akciji v zadnjih dneh odvzeli več sto kosov prepovedanih pirotehničnih sredstev. Med poostrenim nadzorom so pirotehniko zasegli tako odraslim državljanom kot mladoletnikom, pri čemer so zoper kršitelje in starše otrok podali ustrezne prekršajne prijave. Akcija je bila usmerjena v zagotavljanje varnosti med prazniki in preprečevanje poškodb, ki jih povzroča nepravilna uporaba eksplozivnih sredstev. V okviru preiskave so inšpektorji Civilne zaščite odkrili tudi trgovino, ki je pirotehnične izdelke nezakonito prodajala mladoletnim osebam. Zaradi resnih kršitev zakonodaje so inšpektorji izdali odločbo o trajnem zaprtju prodajalne. Ukrep sledi širšim prizadevanjem hrvaških organov pregona za zajezitev nezakonite trgovine s pirotehniko, kar se navezuje na podobne decembrske zasege v drugih delih države, vključno z Zagrebom, kjer so oblasti nedavno zasegle celo tono tovrstnih sredstev.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru v Pekingu poudaril, da je ponovna združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede prihajajo neposredno po zaključku obsežnih dvodnevnih vojaških vaj kitajske vojske v okolici otoka, ki so služile kot opozorilo tamkajšnjim oblastem. Xi je izpostavil, da prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine družijo neraztrgljive krvne in sorodstvene vezi, ter združitev označil za naraven trend časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kitajski voditelj je v govoru podal pregled dosežkov preteklega leta in začrtal ambiciozne načrte za prihodnost, pri čemer ostaja vprašanje Tajvana ena ključnih točk njegove zunanje in notranje politike. Peking vztrajno krepi vojaški in politični pritisk na Taipei, zadnji nagovor pa ponovno potrjuje neomajno stališče Kitajske glede suverenosti nad otokom. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika povečuje napetosti v regiji, zlasti v luči nedavnih vojaških manevrov, ki so simulirali blokado otoka.

Na Univerzi v Zagrebu se je iztekel rok za oddajo prijav za položaj rektorja za mandatno obdobje od študijskega leta 2026/2027 do 2029/2030. Svojo kandidaturo je uradno potrdil dekan tamkajšnje Pravne fakultete Ivan Koprić, ki je svojo odločitev naznanil prek družbenih omrežij. Koprić je ob tem izrazil kritiko trenutnega stanja osrednje hrvaške izobraževalne ustanove, saj meni, da univerza stagnira in se sooča s padcem ugleda na mednarodnih lestvicah. Kandidacijski postopek za vodenje največje univerze na Hrvaškem je pritegnil pozornost akademske javnosti, saj se institucija bori z vprašanji modernizacije in konkurenčnosti v širšem evropskem prostoru. Koprić v svojem programu izpostavlja potrebo po strukturnih spremembah, ki bi ustavile nazadovanje in izboljšale položaj univerze na relevantnih svetovnih seznamih, kjer so zagrebški visokošolski zavodi v zadnjem obdobju izgubili prejšnja mesta.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo sporočil, da v kazenski ovadbi, ki jo je proti njemu vložil pevec Marko Perković Thompson, ne vidi nobene podlage za kazensko odgovornost. Tomašević, ki je tudi vidni član stranke Možemo!, je poudaril, da je v celotnem postopku ravnal v skladu z zakonom in da mestu Zagreb ni bila povzročena nobena finančna škoda. Spor med županom in glasbenikom se je zaostril zaradi načrtovanega koncerta v zagrebški Areni, ki bi se moral odviti konec decembra. Župan je v svojem nagovoru javnosti pojasnil, da so bile vse odločitve mestne uprave sprejete na podlagi veljavnih predpisov. Thompsonove očitke o politični motiviranosti prepovedi nastopa je zavrnil kot neutemeljene. Tomašević je ob tem nakazal, da bo mesto vztrajalo pri svojih odločitvah glede uporabe javnih prostorov za dogodke, ki po mnenju mestne oblasti ne ustrezajo standardom ali povzročajo varnostna tveganja. Gre za nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med liberalno zagrebško oblastjo in podporniki desničarskega glasbenika.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke, ki po navedbah Moskve dokazujejo ukrajinski napad z droni na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva ponovno kategorično zavrnil. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dogodek ostro obsodil in ga označil za najekstremnejšo obliko državnega terorizma. Po njegovih besedah so nekateri svetovalci Putinu celo predlagali povračilni udarec z naprednim raketnim sistemom Orešnik na centre odločanja v Ukrajini, vendar naj bi ruski predsednik takšno stopnjevanje konflikta zavrnil. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo. Medtem ko Rusija trdi, da so bili vsi brezpilotni letalniki uničeni in da škode ni bilo, Kijev vztraja, da gre za rusko provokacijo ali dezinformacijo. Mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Kitajsko, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo, saj takšni dogodki neposredno vplivajo na morebitna mirovna pogajanja, ki jih v zadnjem času omenjata tako Kremelj kot bodoča ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa.

Vladimir Putin je v svoji novoletni čestitki ponovil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in poudaril, da bo "velika Rusija" dosegla vse svoje cilje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke, za katere trdi, da prikazujejo ukrajinski napad z dronom na Putinovo rezidenco v Valdaju, med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ukrajina je ponovno zanikala vpletenost.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

EU je označila ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco za neutemeljene. Analitik je izpostavil več razlogov, zakaj naj bi Kremelj uprizoril lažni napad.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je državljanom v domovini in tujini čestital ob vstopu v novo leto 2026 ter pri tem poudaril dosežke svoje vlade v preteklem letu. Po njegovih besedah je Hrvaška v zapletenih globalnih okoliščinah leta 2025 ostala stabilna in varna država, ki beleži gospodarsko rast nad povprečjem Evropske unije. Premier je v svojem nagovoru izrazil optimizem glede prihodnosti in državljanom zaželel predvsem zdravja, miru ter družinske sreče. Plenković je za leto 2026 napovedal tri ključne prioritete, s katerimi namerava vlada nadaljevati pot stabilizacije in razvoja. Kljub številnim izzivom, s katerimi se je država spopadala v preteklosti, premier ocenjuje, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti pri ohranjanju socialne kohezije in krepitvi hrvaškega gospodarstva. Vlada se bo v prihodnjem obdobju osredotočila na nadaljnje izboljševanje življenjskega standarda in utrjevanje mednarodnega položaja države v okviru evropskih institucij.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.