Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je uradno določila, da bodo ponovljeni predčasni izbori za predsednika Republike Srbske potekali v nedeljo, 8. februarja 2026. Odločitev se nanaša na 136 volišč v 17 volilnih enotah, kjer so bili rezultati predhodnega glasovanja razveljavljeni zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Ta korak sledi nujni seji komisije, ki je bila sklicana po temeljiti analizi kršitev, ki so zaznamovale prvotni volilni postopek. Ponovljeno glasovanje bo ključno za določitev naslednika na čelu te entitete, pri čemer se pričakuje oster politični boj med kandidati vladajoče koalicije in opozicije. Proces podrobno spremljajo tako domači kot mednarodni opazovalci, saj so predhodne nepravilnosti povzročile precejšnjo politično nestabilnost in nezaupanje v volilni sistem. Razpis novih volitev predstavlja poskus stabilizacije razmer in zagotovitve legitimnosti predsedniške funkcije v Republiki Srbski.

Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo posodobljen seznam varnostnih priporočil za potnike, ki vključuje podrobne ocene tveganj za države Zahodnega Balkana in sosednjo Hrvaško. Svetovanja temeljijo na celoviti analizi dejavnikov, kot so stopnja kriminala, nevarnost terorizma, civilni nemiri, dostopnost zdravstvenih storitev ter verjetnost naravnih katastrof. Za Bosno in Hercegovino so ameriške oblasti izdale posebna opozorila glede varnostnih razmer, medtem ko so za Hrvaško pripravile specifične opombe v okviru splošne ocene varnosti države. Novi seznam ameriškim državljanom služi kot ključno vodilo pri načrtovanju potovanj, saj State Department redno prilagaja svoje kategorije ogroženosti glede na aktualne politične in družbene razmere v posameznih regijah. Čeprav večina držav v regiji ostaja v kategorijah, ki veljajo za relativno varne, poudarek na specifičnih tveganjih kaže na previdnost Washingtona pri ocenjevanju stabilnosti jugovzhodne Evrope. Dokumenti ne vključujejo le neposrednih groženj, temveč tudi logistične in infrastrukturne izzive, s katerimi bi se lahko srečali tuji obiskovalci.

Ukrajinske sile so v torek zvečer izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na cilje v notranjosti Rusije, vključno z Moskvo, in na okupiranem polotoku Krim. Po navedbah ruskih oblasti in tiskovne agencije Reuters so ukrajinski droni v črnomorskem mestu Tuapse poškodovali ključno pristaniško infrastrukturo in plinovodno omrežje v stanovanjskem predelu mesta. Napadi so bili usmerjeni tudi proti ruski prestolnici, kar je povzročilo vznemirjenje v osrednjem delu države. Ruska zračna obramba naj bi prestregla večje število letalnikov, vendar so poročila o škodi v Tuapseju potrdila, da so nekateri droni dosegli svoje cilje. Ukrajinska stran s temi operacijami nadaljuje strategijo prenašanja vojne na rusko ozemlje, pri čemer se osredotoča predvsem na energetsko in transportno infrastrukturo, ki podpira ruske vojaške operacije. Napadi so povzročili začasne motnje v logističnih verigah ob Črnem morju, kjer Rusija ohranja pomembna trgovska in vojaška vozlišča.

Zagrebški policisti so v torek pod nadzor so pridržali moškega, ki ga sumijo povzročitve eksplozije na otroškem igrišču v mestni četrti Trešnjevka. Po podatkih policijske uprave Zagreb se je incident zgodil v ponedeljek, 29. decembra, v poznih večernih urah. Kriminalistična preiskava je pokazala, da je moški z uporabo pirotehničnih sredstev oziroma petard zanetil ogenj v posodi z bencinom, kar je povzročilo močnejšo eksplozijo. Dogodek je v soseski povzročil precej vznemirjenja, vendar po prvih podatkih v eksploziji ni bilo poškodovanih oseb. Policija trenutno še ugotavlja vse okoliščine in motive za dejanje, moški pa ostaja v policijskem pridržanju. Kriminalistična preiskava poteka v smeri ugotavljanja kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Sodišče v Rusiji je v torek preložilo kazenski postopek proti nemškemu kiparju Jacquesu Tillyju, ki mu grozi do deset let zaporne kazni zaradi domnevne razžalitve ruskega predsednika Vladimirja Putina. Tilly je obtožen klevetanja ruskih državnih oblasti in vojske, saj so njegove karnevalske maske in kipi upodabljali ruskega predsednika na satiričen in kritičen način. Sodnik Konstantin Očirov je ročišče preložil na konec januarja, ker je bil kiparjev zagovornik na službeni poti. Preganjanje nemškega umetnika se dogaja v času zaostrene ruske zakonodaje glede kritike oblasti in vojaških operacij, kjer so kazni za tisto, kar Kremelj označi za klevetanje, postale izjemno stroge. Jacques Tilly, ki je znan po svojih provokativnih kreacijah za karneval v Düsseldorfu, je izjavil, da se povračilnih ukrepov ne boji. Primer dodatno obremenjuje že tako napete odnose med Rusijo in zahodnimi državami, zlasti Nemčijo, saj Moskva s tem primerom uveljavlja svojo jurisdikcijo nad tujimi državljani zaradi umetniškega izražanja zunaj ruskih meja.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) je vložil obtožnico proti nekdanjemu dolgoletnemu županu Reke Vojku Obersnelu in nekdanjemu vrhunskemu vaterpolistu Samirju Baraću. Obersnelu očitajo, da je z zlorabo položaja in pooblastil pri projektu stanovanjske gradnje oškodoval mestni proračun za približno 176.000 evrov. Po navedbah tožilstva so bila javna sredstva porabljena v korist oseb, blizu takratni mestni oblasti, kar naj bi potrdila večletna preiskava finančnih tokov v mestni upravi. Reški odbor Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) je ob tem ostro kritiziral Obersnelovo zapuščino. Predsednik lokalnega odbora Josip Ostrogović je poudaril, da so se v času, ko je nekdanji župan javno govoril o poštenju, v ozadju trošili milijoni evrov javnega denarja. Poleg trenutne obtožnice opozicija opozarja na domnevne nepravilnosti pri gradnji garaže Kantrida, investicijah v ladjo Galeb ter spornih poslih s tržnicami in sortirnico odpadkov. HDZ pričakuje, da bo državno tožilstvo (DORH) v prihodnje obravnavalo še več sumov korupcije iz Obersnelovega mandata.

Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb. Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Dodatni viri poročajo, da je Izrael onemogočil delovanje številnim humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja, ker se niso držale novih pravil registracije.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Iransko politično in vojaško vodstvo je izdalo ostro opozorilo Izraelu in Združenim državam Amerike po napovedi novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o podpori morebitnim novim izraelskim napadom na islamsko republiko. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je poudaril, da se bo Iran dosledno odzval na vsakršno obliko agresije, pri čemer bo agresor svoje dejanje obžaloval. Teheran je sporočil, da bo vsak vojaški poseg povzročil hudo škodo napadalcu, kar je neposreden odziv na Trumpove pogoje glede novega jedrskega sporazuma. Napetosti med državama so se stopnjevale, ko je Trump izrazil pripravljenost za podporo nadaljnjim izraelskim vojaškim akcijam, če Iran zavrne ponovna pogajanja o jedrskem programu. Iranska stran takšne pogoje zavrača in trdi, da so izraelske grožnje znak šibkosti. Regionalna varnostna situacija ostaja nestabilna, saj obe strani stopnjujeta retoriko o vojaški pripravljenosti in povračilnih udarcih na bližnjih ter oddaljenih frontah.

Župan Dubrovnika Mato Franković je sprejel odločitev, da bo Ivona Šimunović s 19. januarjem prevzela dolžnosti vršilke dolžnosti ravnateljice javnega zavoda Dubrovniške poletne igre. Odločitev o imenovanju je sledila zaključenemu razpisu za novega ravnatelja, ki pa bo na županovo pobudo ponovljen. Šimunovićeva bo funkcijo opravljala do konca novega razpisnega postopka in izbire vodstva s polnim mandatom. Franković se je ob tej priložnosti javno zahvalil dosedanji vršilki dolžnosti Marijeti Radić Grabovac, ki je to funkcijo opravljala od junija lani. Izpostavil je njeno predanost in izjemno organizacijo 76. Dubrovniških poletnih iger. Nova vršilka dolžnosti prihaja na položaj v obdobju priprav na naslednjo sezono enega najpomembnejših kulturnih festivalov v regiji, medtem ko mestna uprava pripravlja dokumentacijo za ponovno izvedbo javnega razpisa za vodstveni položaj zavoda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

Združeno kraljestvo, Kanada in Francija so v skupni izjavi, ki jo je v torek objavilo britansko zunanje ministrstvo, opozorile na ponovno in resno poslabšanje humanitarnih razmer na območju Gaze. Države so v dokumentu Izrael pozvale k takojšnjemu ukrepanju in odpravi vseh omejitev, ki ovirajo dostavo nujne pomoči. Po navedbah podpisnic so razmere dosegle kritično točko, ki zahteva takojšen mednarodni odziv. Izjava izpostavlja, da izraelske oblasti blokirajo delovanje organizacije Zdravniki brez meja in drugih ključnih humanitarnih agencij na terenu. Oviranje distribucije hrane, zdravil in osnovnih življenjskih potrebščin po mnenju vpletenih držav stopnjuje krizo, ki neposredno ogroža civilno prebivalstvo. Skupina držav zahteva vzpostavitev varnih in neoviranih poti za dotok pomoči, saj so trenutne omejitve po njihovih ocenah nevzdržne in v nasprotju s humanitarnimi potrebami regije. Današnji poziv predstavlja stopnjevanje pritiska na Izrael, ki se že dlje časa brani pred očitki o namernem onemogočanju pomoči.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek prek družbenega omrežja X poslal ostro opozorilo, da se bo Iran na vsakršno agresijo odzval odločno in silovito. Izjava je bila neposreden odziv na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal podporo nadaljnjim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo privolil v nov jedrski sporazum. Pezeškian je poudaril, da bo odgovor Islamske republike takšen, da ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se ponovno zaostrile po Trumpovih napovedih o ostrejšem pritisku na iranski jedrski program. Medtem ko ZDA zahtevajo nove pogoje in omejitve, iransko vodstvo vztraja pri pravici do lastne varnosti in zavrača pogojevanja, ki vključujejo vojaške grožnje. Pezeškianova retorika odraža kontinuiteto iranske zunanje politike, ki kljub diplomatskim prizadevanjem v okviru Združenih narodov ohranja pripravljenost na vojaško konfrontacijo v primeru kršitve suverenosti.

Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja. Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.

Vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksandr Sirski je sporočil, da je za Ukrajino sprejemljiva omejitev vojske na 800.000 pripadnikov. Po njegovih ocenah ta številka zagotavlja učinkovito obrambo države v primeru nadaljnje ruske agresije in hkrati omogoča vzdržen sistem mobilizacije. Medtem ko se Kijev ukvarja s strateškimi vprašanji obrambe, je predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da se Ukrajina ne more enostavno umakniti z okupiranih ozemelj, saj bi to pomenilo kršitev nacionalne zakonodaje. Kot morebiten kompromis je izpostavil vzpostavitev proste ekonomske cone s posebnimi pravili na teh območjih. Na okupiranih ozemljih so ruske sile po več kot treh letih ponovno odprle gledališče v Mariupolu. Objekt je bil uničen v ruskem zračnem napadu leta 2022, v katerem je pod ruševinami umrlo veliko število civilistov, ki so tam poiskali zatočišče. Odprtje gledališča je v Kijevu sprožilo ostre odzive, saj dogodek označujejo za nespoštljivo dejanje do žrtev masakra. Hkrati Rusija krepi svoje vojaške zmogljivosti, saj naj bi bil raketni sistem Orešnik pripravljen za morebitno uporabo, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.