Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize je bilo ubitih več ljudi. Protesti so postali nasilni, zaradi ekonomskih težav pa so se protesti razširili po državi.

Sklepna epizoda pete sezone priljubljene znanstvenofantastične serije Stranger Things je ob koncu leta 2025 dosegla zgodovinski uspeh, saj je kinematografska izdaja finala po zaslužku in obisku prehitela vse dosedanje Netflixove celovečerne filme. Zaradi izjemnega zanimanja oboževalcev po vsem svetu se je ponudnik pretočnih vsebin na silvestrovo spopadal s tehničnimi težavami, saj je naval uporabnikov, ki so si želeli ogledati zaključek sage, delno ohromil delovanje platforme. Zadnja epizoda z naslovom »The Rightside Up«, ki traja več kot dve uri, je bila hkrati na voljo v več kot 350 izbranih kinodvoranah in na spletu. Odločitev podjetja Netflix, da finale serije spremeni v globalni kinematografski dogodek, se je izkazala za izjemno uspešno, saj so dvorane poročale o evforičnih odzivih občinstva. S tem se je po skoraj desetletju zaključila ena najvplivnejših serij v zgodovini pretočnih platform, ki je močno zaznamovala sodobno pop kulturo.

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2026 znašlo na prelomnici, saj se po obdobju visoke inflacije in geopolitičnih napetosti obeti izboljšujejo, vendar ostajajo krhki. Kljub temu da so osrednje banke začele zniževati obrestne mere, kar prinaša olajšanje po dolgotrajnem inflacijskem šoku, stroški izposojanja denarja ostajajo bistveno višji kot v obdobju pred pandemijo. Gospodarska rast se na svetovni ravni upočasnjuje, k čemur prispevajo trgovinski spori, visoka zadolženost držav in negotovost glede trajnosti rasti, ki jo poganja umetna inteligenca. Posebno zahtevne so razmere v državah v razvoju, kjer je stabilizacija, pogosto dosežena s pomočjo programov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), razkrila svoje omejitve. Pakistan se na primer spopada s potrebo po vsaj šestodstotni gospodarski rasti za zagotavljanje delovnih mest milijonom novih iskalcev zaposlitve, medtem ko nizka rast povečuje tveganje za družbeno nestabilnost. Globalno gledano so se tveganja iz preteklega leta, kot so trgovinske vojne Donalda Trumpa in konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu, v letu 2025 izkazala za obvladljiva, vendar v letu 2026 ostajajo ključni dejavnik tveganja, ki bi lahko ponovno zavrl gospodarsko dejavnost.

Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Hendrik Wüst je v svojem novoletnem nagovoru prebivalcem obljubil konkretne izboljšave v njihovem vsakdanjem življenju. Poudaril je, da so ljudje v deželi neposredno občutili posledice zadolženosti občin, kar se odraža v dotrajanih javnih bazenih, mostovih in šolah. Wüst je napovedal nove investicije, ki bodo naslovile te infrastrukturne težave. V nagovoru je politik iz vrst CDU izpostavil nujnost sanacije javne infrastrukture kot prednostno nalogo deželne vlade. Cilj napovedanih ukrepov je povrniti zaupanje državljanov v delovanje lokalnih institucij in zagotoviti varnejše ter bolj kakovostno okolje za bivanje. Kljub finančnim izzivom, s katerimi se spopadajo nemške občine, deželna oblast načrtuje finančne injekcije, ki naj bi spodbudile obnovo ključnih objektov.

Pred marčevsko vrnitvijo skupine BTS se je njihova pesem 'Run BTS' iz leta 2022 ponovno povzpela na vrh iTunes lestvic v 61 državah. BigHit Music je na družbenih omrežjih sporočil uradni datum vrnitve skupine.

V Iranu se nadaljujejo protivladni protesti, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad slabim gospodarskim stanjem v državi. Iranski državni mediji so poročali o prvi smrtni žrtvi med predstavniki oblasti, in sicer naj bi bil ubit pripadnik paravojaške milice Basidž. Protestniki že več dni zapored na ulicah različnih mest izražajo svoje ogorčenje nad gospodarsko krizo, visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin. Gre za enega resnejših valov nemirov, ki so se razširili kljub strogemu nadzoru varnostnih sil. Po navedbah uradnih virov naj bi do nasilja prišlo med spopadi med protestniki in varnostnimi organi, vendar podrobnejših informacij o okoliščinah incidenta ali natančni lokaciji smrti niso podali. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se prebivalstvo spopada s težkimi življenjskimi razmerami, ki so posledica dolgoletnih mednarodnih sankcij in notranje gospodarske politike.

Štiriindvajsetdeset zdravstvenih zavarovalnic v Nemčiji je zvišalo prispevne stopnje. Zdravstveni izdatki se letno povečujejo za dvomestne milijardne zneske. Napovedane so reforme, ki naj bi preprečile nadaljnjo rast stroškov, vendar so verjetni tudi rezi v obsegu storitev.

Bolgarija je z novim letom uresničila dolgoletni cilj in se pridružila evroobmočju. Ta korak naj bi okrepil vezi z zahodno Evropo in prinesel koristi za potrošnike in podjetja. Vodja Zveze demokratičnih sil je dejal, da je Bolgarija s sprejetjem evra končno postala polnopravna članica EU. Grčija je Bolgariji čestitala za vstop v evroobmočje.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.

Bolgarija je z novim letom uradno uvedla evro in postala 21. članica evroobmočja. Kljub temu je med prebivalstvom prisotna skepsa glede morebitnih podražitev in izgube kupne moči. Predsednik Radev je kritičen do uvedbe evra, čeprav naj bi ta olajšal plačevanje turistom. Bolgarija, ki je ena najrevnejših držav v Evropski uniji, se nadeja večje evropske integracije s prehodom na skupno valuto.

Evropska unija je Madžarski znova odtegnila dostop do znatnega dela proračunskih sredstev zaradi vztrajnih kršitev načel pravne države. Vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbána po mnenju Bruslja še vedno ne izpolnjuje osnovnih demokratičnih standardov in pogojev, ki so potrebni za izplačilo evropske pomoči. Ukrep je neposredna posledica pomanjkljivih reform na področju neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji. Znotraj evropskih institucij se krepijo upanja, da bodo dolgotrajne finančne omejitve vplivale na javno mnenje in se morebiti odrazile na prihodnjih državnozborskih volitvah na Madžarskem. Madžarska se zaradi zamrznjenih sredstev spopada z vse večjimi gospodarskimi pritiski, vendar Budimpešta kljub temu ohranja svojo politično smer, kar povzroča nadaljnje napetosti v odnosih z Evropsko komisijo. Vprašanje pravne države ostaja osrednja točka razdora med Orbánovo vlado in ostalimi članicami povezave.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

V nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija so se z začetkom leta 2025 občutno povišale cene v lokalnem in regionalnem potniškem prometu. Podražitve niso omejene zgolj na splošno uveljavljeno vozovnico Deutschlandticket, temveč vključujejo širši spekter tarifnih razredov za avtobusne in vlakovne prevoze. Poleg višjih stroškov za potnike na razmere v javnem prometu vplivajo tudi napeti tarifni pogovori med sindikati in delodajalci, ki bi lahko privedli do dodatnih motenj v prometu. Trend rasti cen javnega prevoza je tesno povezan z izzivi pri financiranju trajnostnih prometnih rešitev v celotni regiji. Medtem ko so oblasti zagotovile dolgoročen obstoj enotne nemške vozovnice, se uporabniki soočajo s finančnim bremenom, ki presega prvotne napovedi ob uvedbi ugodnejših potovalnih kuponov. Situacija v Nemčiji odraža širše evropske trende, kjer države poskušajo uravnotežiti dostopnost trajnostne mobilnosti z naraščajočimi stroški vzdrževanja infrastrukture in energentov.

Nemške prometne oblasti so za začetek prihodnjega leta napovedale nove obsežne zapore na pomembnem avtocestnem vozlišču Kaiserberg v bližini Duisburga. Zaradi načrtovanih gradbenih in obnovitvenih del se bodo z omejitvami in preusmeritvami prometa spopadali tako vozniki osebnih vozil kot tudi potniki v železniškem prometu. Vozlišče Kaiserberg velja za eno najbolj obremenjenih prometnih točk v regiji Severno Porenje - Vestfalija, zato bodo dela imela širši vpliv na pretočnost prometa. Upravljavci cest in nemške železnice so poudarili, da so zapore nujne za posodobitev infrastrukture, vendar bodo povzročile zamude in zahtevale uporabo obvoznih poti. Potnikom svetujejo, naj vnaprej preverijo vozne rede in načrtujejo daljši čas potovanja. Projekt prenove tega vozlišča je del širše strategije posodabljanja nemškega prometnega omrežja, ki na tem območju poteka že dlje časa.

Število smrtnih žrtev nasilja, povezanega s protesti v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, se je povečalo na najmanj 10. Oblasti so potrdile smrt še dveh ljudi.

Finale serije "Stranger Things" je v prvih dveh dneh predvajanja v kinematografih zaslužil več kot 25 milijonov dolarjev. Netflix razmišlja o 17-dnevnem oknu predvajanja filmov Warner Bros., če bo prišlo do prevzema. Netflix bo januarja 2026 dodajal in odstranjeval naslove iz svoje ponudbe.

Nemška podjetja, ki delujejo v Rusiji, so se odločila nadaljevati svoje poslovanje na tamkajšnjem trgu, čeprav se spopadajo z izjemnimi pritiski zaradi zahodnih sankcij, uvedenih po ruskem napadu na Ukrajino. Glavni razlogi za njihov vztrajni obstanek v Rusiji so ohranjanje tržnih deležev, dolgoročne naložbe in pričakovanje morebitne normalizacije odnosov v prihodnosti. Čeprav so sankcije močno otežile logistične poti, finančne transakcije in uvoz tehnologije, nemški gospodarstveniki ocenjujejo, da bi bil popoln umik z ruskega trga dolgoročno preveč škodljiv za njihove strateške interese. Nemško-ruski gospodarski odnosi so se znašli pod dodatnim pritiskom po tem, ko je Moskva zaostrila ukrepe proti nemškim subjektom, vključno z razglasitvijo medija Deutsche Welle za nezaželeno organizacijo. Kljub sovražnemu političnemu okolju in sankcijam, ki jih podpirata tako Berlin kot Bruselj, številna podjetja iščejo pravne in operativne načine za preživetje v Rusiji. Takšna odločitev podjetij odstopa od splošnega trenda diplomatske izolacije Rusije, kar kaže na razkorak med politično strategijo in gospodarsko realnostjo nemških korporacij v tujini.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon v Zgornji Bavarski začrtala politično smer za prihodnje leto, pri čemer se je osredotočila na vprašanje energetske neodvisnosti države. Stranka se odločno zavzema za ponovno uvedbo jedrske energije v Nemčiji, kar ostaja ena najbolj razdiralnih tem v nemški politiki. Na srečanju, ki se je začelo 6. januarja, so delegati razpravljali o potrebi po stabilnih in cenovno dostopnih virih energije za nemško gospodarstvo. Dogodka se je udeležil tudi kancler Friedrich Merz, kar poudarja pomen usklajevanja znotraj konservativnega bloka CDU/CSU pred prihajajočimi političnimi izzivi. Razprava o jedrski energiji v Nemčiji ponovno pridobiva na teži, saj CSU trdi, da je bila opustitev te tehnologije preuranjena glede na trenutne geopolitične in gospodarske razmere. Stranka s tem neposredno izziva energetske politike prejšnjih vlad in zahteva revizijo energetske strategije, ki bi vključevala sodobne jedrske reaktore.

Kljub zakonski pravici do plačane odsotnosti z dela za namen dodatnega usposabljanja le majhen delež zaposlenih dejansko izkoristi možnost izobraževalnega dopusta. Po najnovejših podatkih se število upravičencev, ki se odločijo za tovrstno izpopolnjevanje, ne povečuje, kar Nemčijo in širšo regijo v mednarodni primerjavi uvršča med države z nizko stopnjo udeležbe v vseživljenjskem učenju. Strokovnjaki opozarjajo, da je pomanjkanje zanimanja za nadaljnje izobraževanje težava za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva. Čeprav imajo milijoni delavcev zakonsko podlago za koriščenje teh dni, se v praksi soočajo z različnimi ovirami, bodisi zaradi pomanjkanja informacij bodisi zaradi visokih delovnih obremenitev, ki onemogočajo daljšo odsotnost z delovnega mesta.