Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

ZDA so izjavile, da je venezuelska obramba med operacijo v Caracasu zadela eno od ameriških letal, ki je bilo poškodovano. General Dan Kane je razkril, da so ZDA operacijo v Venezueli načrtovale več mesecev.

Ameriški predsednik Donald Trump je 3. januarja opozoril, da bo morebiten drugi napad ameriških oboroženih sil na Venezuelo bistveno močnejši od prvega. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko Združene države Amerike krepijo pritisk na venezuelski režim. Trump je poudaril, da vojaška opcija ostaja na mizi, pri čemer bi bila prihodnja operacija po njegovih besedah izvedena z znatno večjo silo. Napovedi sledijo predhodnim akcijam in napetostim, ki so vključevale pomorsko blokado in poskuse zasega energentov. Trumpova administracija s tem stopnjuje retoriko, ki meri na korenite spremembe v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o naravi prvega napada ali specifikah načrtovanih akcij niso bile v celoti razkrite, predsednikove besede nakazujejo na pripravljenost za neposredno stopnjevanje vojaškega konflikta v regiji.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala zračne napade na cilje v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times so enote ameriške vojske vstopile v državo, pri čemer niso utrpele nobenih izgub med svojim osebjem. Venezuelske kopenske sile in sistemi protiletalske obrambe po navedbah ameriških virov niso nudili znatnega odporu. Poročila iz Caracasa navajajo, da prebivalci med napadi niso slišali opozorilnih siren, televizijske oddaje pa so bile prekinjene, zaradi česar so se ljudje o dogajanju obveščali preko spleta. Med operacijo so bili ubiti in ranjeni venezuelski državljani, vendar njihovo točno število ostaja neznano, saj ameriški predstavniki uradnih podatkov o žrtvah na nasprotni strani niso podali. V Carakasu so se na ulicah zbrali podporniki predsednika Nicolása Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da sta predsednik in prva dama Cilia Flores še vedno živa. Pred začetkom napadov je Ruska federacija na ameriško vlado naslovila diplomatsko noto, v kateri je zahtevala prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki je prevažal venezuelsko nafto v nasprotju z ameriškimi sankcijami. Dogajanje predstavlja kritično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom pod administracijo Donalda Trumpa.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o namernem ciljanju civilnega prebivalstva, potem ko je v ukrajinskem napadu z droni na zasedeno regijo Herson umrlo najmanj 27 ljudi. Moskva trdi, da je ukrajinska vojska z brezpilotnimi letalniki napadla hotel in kavarno v naselju Horli, kjer je potekala novoletna proslava. Po navedbah ruskih okupacijskih oblasti so med žrtvami izključno civilisti, število mrtvih pa je po prvotnih poročilih o 24 žrtvah naraslo na 27. Istočasno se v mednarodni javnosti pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih ukrajinskih operacij znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko Rusija vztraja pri trditvah o poskusih napadov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, ameriška obveščevalna agencija CIA te navedbe zavrača. Po ocenah ameriških uradnikov naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši regiji, ne pa neposredno ruskega voditelja. Donald Trump je ob tem izrazil dvom v pristnost ruskih poročil o neposredni ogroženosti Putina, saj naj bi šlo za poskus krepitve domače propagande ob vstopu v četrto leto vojne. Dinamika spopadov se tako seli v sfero povračilnih udarcev, kjer obe strani uporabljata vse večje število brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj in več kot 100 poškodovanih, so švicarske oblasti identificirale prve žrtve. Tožilci so potrdili, da so sprožili kazensko preiskavo proti upraviteljem bara, da bi ugotovili, ali so bili upoštevani varnostni standardi.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kirill Dmitrijev je javno naslovil vprašanje na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas glede njene podpore prihodnjim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Dmitrijev je v svojem pozivu izpostavil vprašanje, ali bi Kallasova podprla Washington, če bi bila naslednja tarča napada Grenlandija. Njegove izjave so sledile ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, ki so sprožile ostre odzive v Moskvi. Ruski uradnik je s tem retoričnim vprašanjem skušal izpostaviti domnevno nedoslednost evropske zunanje politike in njeno podrejenost interesom Združenih držav Amerike. Dmitrijev je Grenlandijo navedel kot hipotetičen primer, s čimer je želel spodbuditi razpravo o mejah evropske podpore ameriškim intervencijam po svetu. Kaja Kallas se na provokacijo ruskega predstavnika še ni uradno odzvala, pričakovati pa je, da bo Bruselj tovrstne izjave označil za del ruske dezinformacijske kampanje.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Maduro in njegova žena Silia Flores sta bila z helikopterjem prepeljana na ladjo, ki ju bo odpeljala v New York. Trump je dejal, da je bila operacija v Venezueli izjemno uspešna.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši izjavil, da so ameriške vojaške sile pripravljene na morebitni drugi val napadov na Venezuelo. Trump je poudaril, da bi bil morebitni novi poseg bistveno močnejši od predhodnih operacij, vendar je hkrati dodal, da ameriška administracija trenutno še ne vidi neposredne potrebe po takšnem ukrepanju. Izjave, ki so jih prenašali svetovni mediji, odražajo zaostrene odnose med Washingtonom in Caracasom. Washington ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, če se bodo razmere v južnoameriški državi stopnjevale. Trumpove besede so bile usmerjene predvsem v potrditev pripravljenosti ameriške vojske, da v kratkem času izvede obsežne operacije. Čeprav podrobnosti o naravi teh napadov niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja, da so vse možnosti še vedno na mizi, kar ohranja pritisk na venezuelsko politično vodstvo. Napovedi o drugem valu vdorov oziroma napadov kažejo na odločnost ZDA pri uveljavljanju svojih strateških interesov v regiji.

V več mestih po Venezueli in Združenih državah Amerike so se v soboto pričeli protesti, uperjeni proti vojaškim akcijam Washingtona v latinskoameriški državi. Venezuelski državljani so se na poziv predsednika Nicolása Madura zbrali na ulicah, da bi izrazili nasprotovanje ameriški agresiji in podprli aktualno oblast. Po poročanju televizijske postaje Telesur so mobilizacije odgovor na nedavne poteze ameriške administracije, ki jih protestniki označujejo za neposreden poseg v suverenost države. Istočasno so bile za soboto napovedane demonstracije tudi znotraj meja Združenih držav Amerike, kjer so aktivisti organizirali shode proti morebitni ali začeti vojaški operaciji svoje države v Venezueli. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, pri čemer venezuelski mediji poudarjajo enotnost ljudstva pri obrambi domovine pred tujimi pritiski. Protesti so potekali v mirnem ozračju, vendar z močnimi političnimi sporočili proti imperializmu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Na fotografiji, ki se je hitro razširila po spletu, je Maduro prikazan v sivi športni opremi s protihrupnimi slušalkami v spremstvu ameriških vojakov. Objava sledi poročilom o domnevnem zajetju venezuelskega predsednika s strani ameriških sil, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška stran trdi, da je bila operacija izvedena v okviru prizadevanj za ponovno vzpostavitev demokracije v Venezueli, medtem ko Trumpova administracija Madura že dlje časa ne priznava kot legitimnega voditelja države. Fotografija, posneta v kabini ladje, naj bi služila kot vizualni dokaz o uspešnosti vojaške operacije in aretacije. Dogodek pomeni dramatičen preobrat v geopolitičnih odnosih v Južni Ameriki in neposreden poseg ZDA v notranjo politiko Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči na novo leto uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka in postal prva oseba muslimanske vere ter južnoazijskega porekla na tem položaju. 34-letni demokratični socialist je prisego opravil na Koranu, s čimer je simbolično napovedal novo obdobje vodenja največjega ameriškega mesta. V svojem nastopnem govoru je Mamdani obljubil »široko in drzno« upravljanje, ki se bo osredotočalo na potrebe delavskega razreda, cenovno dostopnost bivanja in vključenost vseh prebivalcev. Mamdani, ki je bil pred izvolitvijo razmeroma malo znan državni poslanec, je poudaril, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom kljub morebitnim oznakam o radikalizmu. Njegov prevzem oblasti v finančnem središču sveta spremljajo mešani odzivi; medtem ko podporniki pozdravljajo zgodovinski premik k progresivni politiki, so nekateri deli javnosti, vključno z določenimi skupinami znotraj judovske skupnosti in konservativnimi kritiki, izrazili zaskrbljenost nad prihodnjo usmeritvijo mesta pod njegovim vodstvom.

Po požaru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval 40 življenj in več kot 100 poškodovanih, preiskovalci še vedno iščejo žrtve. Začeli so tudi z identifikacijo prvih trupel. Obenem se zaostruje nadzor nad varnostnimi ukrepi v lokalu, kjer je izbruhnil požar, in poteka preiskava o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v petek, 3. januarja 2025, na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolasa Madura na krovu ameriške vojaške ladje. Fotografija prikazuje Madura v sivi športni opremi in z glušniki na ušesih, ko sedi v ladijski kabini pod nadzorom ameriških sil. Gre za prvo vizualno potrditev lokacije venezuelskega predsednika po njegovem nedavnem zajetju s strani ameriške mornarice. Objava fotografije služi kot simbolična potrditev uspeha operacije, s katero so Združene države Amerike odstranile Madura z oblasti v Venezueli. Trumpova administracija, ki bo uradno prevzela dolžnosti čez nekaj tednov, s temi dejanji nakazuje na ostrejšo zunanjo politiko do latinskoameriških režimov. Trenutni dogodki so povzročili precejšnje zanimanje v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost druge države in aretacijo njenega voditelja pod obtožbami trgovine z mamilki in korupcije.

Elitna enota ameriške vojske Delta je v nočni operaciji v Venezueli prijela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah dveh obveščenih virov, na katera se sklicuje televizijska mreža CNN, so vojaki par presenetili v spalnici njune rezidence, od koder so ju nemudoma odpeljali iz države. Operacija se je odvila sredi noči, pri čemer so ameriške sile vdrle v prostore in predsednika pridržale brez predhodne javne najave. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so Združene države Amerike Madura že dlje časa obravnavale kot nelegitimnega voditelja in ga obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili ter kršenja človekovih pravic. Pridržanje in izgon predsednika bosta po pričakovanjih povzročila globoko politično krizo v Venezueli in sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti držav, ki so Madura podpirale. Zaenkrat uradni Washington še ni podal podrobnejših pojasnil o pravni podlagi za izvedbo tovrstne vojaške operacije na tujem ozemlju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Združene države Amerike so izvedle operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val nasprotujočih si odzivov po vsem svetu. V Čilu so se na tisoče venezuelskih izseljencev zbrali na ulicah Santiaga, kjer so s hrupnim proslavljanjem, zastavami in vzkliki o svobodi pozdravili padec Madurovega režima. Nasprotno so v venezuelski prestolnici Caracas potekale množične demonstracije Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev in vrnitev v državo. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj so se podporniki gibanja chavismo odpravili na ulice središča mesta, da bi izrazili nasprotovanje dejanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Županja Caracasa je sporočila, da se protestniki ne bodo umaknili z ulic, dokler ne bo znana natančna lokacija in usoda predsednika države. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjem obdobju stopnjevale do te mere, da je Maduro predhodno odredil splošno mobilizacijo vseh obrambnih sil v državi.

Osrednja obveščevalna služba ZDA (CIA) naj bi imela v venezuelski vladi visokega informatorja, ki je igral ključno vlogo pri nedavnem zajetju predsednika Nicolása Madura. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in tiskovne agencije Reuters je obveščevalec ameriškim vojaškim silam zagotavljal natančne podatke o gibanju in lokaciji venezuelskega voditelja. Ti podatki so bili odločilni za izvedbo operacije ameriških specialnih enot, ki so Madura vzele v ujetništvo. Operacija, ki je temeljila na tesnem sodelovanju med obveščevalno službo in vojsko, nakazuje na globoko infiltracijo ameriških agentov v najvišje kroge oblasti v Caracasu. Viri, ki so seznanjeni s potekom akcije, trdijo, da je informator lokacijo predsednika spremljal v realnem času vse do trenutka, ko so nanj naletele posebne enote. Ameriške oblasti uradnih podrobnosti o identiteti vira niso razkrile, so pa navedbe o prisotnosti agenta v samem vrhu venezuelske politike sprožile nove razprave o razsežnostih ameriškega vmešavanja v regiji.