Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je izrazil uradno podporo nedavni vojaški akciji Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevala zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju medijev je ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve to potezo označilo za legitimno, kar odraža tesno usklajenost ukrajinske zunanje politike z interesi Washingtona v latinskoameriški regiji. Podpora Kijeva tovrstnemu posredovanju poudarja geopolitično razvrstitev Ukrajine v širšem kontekstu globalnih zavezništev. Čeprav se Ukrajina sama spopada z izzivi na lastnem ozemlju, s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo zveste zaveznice Združenih držav Amerike, hkrati pa tvega dodatno zaostritev odnosov z državami, ki Madura še vedno priznavajo kot legitimnega voditelja. Odločitev ministra Sibige predstavlja pomemben diplomatski premik v odnosih med Kijevom in Caracasom.

Mehiška vlada je v uradni izjavi ostro obsodila nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki je vključevalo napade na glavno mesto Caracas in druge strateške predele države. Mehika je ameriške akcije označila za nedopustne in pozvala k takojšnji prekinitvi vseh sovražnosti proti venezuelskemu ljudstvu in njegovi vladi. V luči stopnjevanja nasilja je Mehika na Združene narode naslovila nujno zahtevo po posredovanju in zaščiti mednarodnega prava. Zunanja politika Mehike pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum poudarja dosledno spoštovanje načel Ustanovne listine ZN, zlasti suverenosti držav in prepovedi zunanjih vojaških intervencij. Do napada je prišlo po vrsti ameriških operacij v regiji, ki jih je administracija Donalda Trumpa opravičevala z bojem proti trgovini z drogami, vendar pa mehiška stran opozarja, da takšna enostranska dejanja spodkopavajo regionalno stabilnost in kršijo osnovne norme mednarodnih odnosov. Mehika zahteva, da se vsa odprta vprašanja rešujejo po diplomatski poti in v okviru večstranskih institucij.

ZDA naj bi v vojaški operaciji v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Pojavile so se špekulacije, da naj bi Rodríguezova »izročila« Madura ZDA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v središču mednarodnega dogajanja po navedbah o njunem pridržanju s strani ameriških sil. Generalna tožilka Združenih držav Amerike Pam Bondi je sporočila, da so proti Maduru in Floresovi vložili uradne obtožnice, ki ju bremenijo mednarodne trgovine z drogami. Po poročanju nekaterih virov naj bi ju po raketnih napadih na Caracas zajeli in odpeljali iz države, vendar natančna lokacija njunega zadrževanja ostaja neznana. Kljub uradnim izjavam o zajetju se v javnosti pojavljajo dvomi o resničnosti ameriških navedb. Nekateri strokovnjaki in varnostni analitiki opozarjajo na neskladja v izjavah predsednika Donalda Trumpa, saj ameriška stran še ni predložila vizualnih dokazov o pridržanju. Ugiba se, da bi se Maduro še vedno lahko nahajal na varnem znotraj Venezuele, medtem ko ameriško pravosodje pripravlja postopke za sojenje na svojem ozemlju. Razmere ostajajo izjemno napete, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom pozvala k zadržanosti v Venezueli. Evropska unija je ob tem ponovno poudarila svoje stališče, da predsednik Nicolas Maduro nima zadostne legitimnosti za vodenje države. Do odziva Bruslja je prišlo po ameriški vojaški operaciji v tej južnoameriški državi, kar je sprožilo kritike o usklajenosti mednarodne politike. Ruski uradnik Kirill Dmitriev je stališča Evropske unije označil za primer dvojnih meril, saj naj bi Bruselj po njegovih besedah molčal ob neposrednem posegu Združenih držav Amerike, medtem ko kritizira v栄enezueli izvoljene oblasti. Predsednik Evropskega sveta Antoniu Costa je ob tem dodal, da si bo Evropska unija prizadevala za miren in vključujoč prenos oblasti v državi, s čimer se zavezujejo k podpori demokratičnim procesom v regiji kljub trenutnim napetostim.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores zajeli ter ju s helikopterjem prepeljali iz države. Po Trumpovih navedbah naj bi ju kasneje premestili na ladjo, ki ju trenutno prevaža proti New Yorku. Ta nepričakovani razvoj dogodkov sledi stopnjevanju napetosti v Venezueli, kjer je Madurov režim dlje časa kljuboval mednarodnim pritiskom. Operacija, ki jo opisuje Trump, pomeni dramatičen konec večletne vladavine Madura, čeprav uradni viri v Caracasu dogajanja še niso v celoti pojasnili. Trumpova izjava nakazuje, da so ameriške oziroma zavezniške sile prevzele nadzor nad usodo venezuelskega voditelja, kar bo v temelju spremenilo politični zemljevid Latinske Amerike. Za zdaj ostaja nejasno, pod kakšnimi pogoji bosta Maduro in njegova soproga prispela v Združene države Amerike ter ali jima bodo tam sodili zaradi obtožb o korupciji in kršitvah človekovih pravic.

Britanski premier Kir Starmer je zanikal vpletenost Velike Britanije v ameriško operacijo v Venezueli. Po poročanju Washington Posta so ameriški napadi povzročili požare in eksplozije na več vojaških objektih, vključno z letalsko bazo generalisimusa Francisca de Mirande. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti. Ameriški upokojeni polkovnik Gregory Daddis je dejal, da je zajetje Madura dejanje vojne.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnost župana New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki pripada struji demokratičnih socialistov, je zaprisegel na stoletja star izvod Korana, kar simbolizira zgodovinski prelom v političnem vodstvu mesta. 34-letni nekdanji državni poslanec je v svojem inavguracijskem govoru napovedal "novo dobo" in obljubil, da bo vladal drzno ter v korist delavskega razreda, ki se bori za preživetje v finančni prestolnici sveta. Novi župan je poudaril, da se ne namerava odreči svojim socialističnim prepričanjem kljub morebitnim oznakam radikalnosti. Njegova napoved "ekspanzivnega" vodenja se osredotoča predvsem na vprašanja cenovne dostopnosti bivanja in vključenosti vseh prebivalcev New Yorka. Medtem ko so njegovi podporniki z navdušenjem pozdravili menjavo oblasti, so se v nekaterih krogih, vključno z delom judovske skupnosti in konservativnimi mediji, pojavili pomisleki glede prihodnje usmeritve mesta pod vodstvom politika, ki je svojo kampanjo zgradil na porazu uveljavljenih političnih imen, kot je Andrew Cuomo.

Po tragičnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj, so oblasti identificirale prve štiri žrtve. Preiskovalci se osredotočajo na preverjanje varnostnih ukrepov v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo. Preživeli so opisali začetno zmedo, saj so sprva mislili, da je požar le šala.

V jedrski elektrarni Zaporožje (ZAES) so v soboto, 3. januarja, poročali o samodejnem izklopu rezervnega daljnovoda 'Ferosplavna-1' z močjo 330 kV. Kot so sporočili predstavniki največje evropske jedrske elektrarne, ki je trenutno pod ruskim nadzorom, je do prekinitve oskrbe prišlo zaradi sprožitve zaščitnih mehanizmov. Incident se je zgodil na enem izmed ključnih napajalnih vodov, ki elektrarni zagotavljajo potrebno električno energijo za hlajenje reaktorjev in vzdrževanje varnostnih funkcij. Izklop daljnovoda predstavlja ponovno tveganje za stabilnost napajanja objekta, čeprav poročila ne navajajo neposredne nevarnosti za jedrsko varnost. Dogodek sledi obdobju relativne stabilnosti, ko je bil omenjeni vod po predhodnih popravilih ponovno vzpostavljen. Uprava elektrarne trenutno preiskuje vzroke za aktivacijo zaščite, medtem ko razmere spremlja tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA). Napajanje objekta je zdaj odvisno od preostalih razpoložljivih povezav z zunanjim omrežjem, kar poudarja krhkost energetske infrastrukture v vojnem območju.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je ponoči odjeknilo več močnih eksplozij, ki so v nekaterih delih mesta povzročile izpad električne energije. Venezuelske oblasti so incident označile za dejanje vojaške agresije s strani Združenih držav Amerike in razglasile izredno stanje. Po navedbah lokalnih virov so bili nad mestom opaženi zrakoplovi, vključno s helikopterji tipa CH-47, ki so del oborožitve ameriške vojske. Bela hiša in administracija novoizvoljenega predsednika Trumpa sta se na poročila o dogodkih odzvali previdno. Združene države Amerike so potrdile, da so seznanjene s poročili o eksplozijah in preletih zrakoplovov, vendar uradne vpletenosti v domnevne napade niso potrdile. Dogodek se je zgodil v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča domnevnih zračnih napadov Združenih držav Amerike, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Po poročanju lokalnih virov so v mestu odjeknile številne eksplozije, nad območjem pa so opazili vojaška letala in helikopterje. Vlada v Caracasu je Washington obtožila poskusa nasilnega prevzema strateških virov države in prizadevanj za strmoglavljenje aktualne oblasti. Kuba in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja. Kolumbijska vlada je zaradi napadov nemudoma aktivirala nujni načrt za varovanje meje in humanitarno ukrepanje, s katerim želi ublažiti neposredne posledice ameriške intervencije na obmejnih območjih. Medtem ko Washington uradno utemeljuje svojo prisotnost v regiji z bojem proti narkokartelom, kritiki opozarjajo na destabilizacijo celotne Latinske Amerike.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal, da bo Kolumbija kot članica Združenih narodov sprožila postopke za sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN. Razlog za to pobudo je po Petrovih besedah vojaški napad na Venezuelo, ki ga je predsednik ostro obsodil v objavi na družbenem omrežju X. Kolumbija si prizadeva za takojšnje ukrepanje mednarodne skupnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Poleg Varnostnega sveta ZN je Petro k nujnemu srečanju pozval tudi Organizacijo ameriških držav (OAD). Kolumbijski predsednik poudarja, da je nujno obravnavati razmere na meji in zaščititi regionalni mir. Čeprav podrobnosti o naravi vojaškega napada v prvih poročilih niso bile podrobneje pojasnjene, Kolumbija vztraja pri mednarodnem nadzoru nad situacijo, ki bi lahko resno ogrozila varnost v Južni Ameriki.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura so po navedbah ameriških medijev pridržali v okviru operacije pod vodstvom Združenih držav Amerike in ga z letalom prepeljali v New York. Tam bo Madura, ki se spopada z več obtožbami ameriškega pravosodja, predvidoma dočakal začetek sodnega procesa. Informacijo je prvi objavil televizijski kanal ABC News, ki se sklicuje na neuradne vire v Washingtonu. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Podrobnosti o samem zajetju na venezuelskem ozemlju za zdaj ostajajo skope, vendar ameriške oblasti vztrajajo pri izvedbi sodnega postopka na svojih tleh. Dogodek bo verjetno povzročil precejšnje politične pretrese v Latinski Ameriki in sprožil vprašanja o zakonitosti tovrstnih mednarodnih posegov.