Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je aktivnost gripe v Združenih državah Amerike dosegla najvišjo raven v zadnjih 25 letih. Izstopa nov sev virusa, imenovan subclade K. V New Yorku so zabeležili rekordno število hospitalizacij in primerov gripe, s skoraj 1000 novimi primeri v enem tednu. Zdravstveni strokovnjaki pozivajo k takojšnjemu cepljenju.

Oblasti v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so vložile obtožnice proti dvema najstnikoma zaradi nasilnih dejanj s smrtnim izidom, ki so se zgodila med silvestrovanjem. V mestu New Bedford v ameriški zvezni državi Massachusetts so aretirali 16-letnika iz Dartmoutha, ki naj bi z vozilom do smrti povozil 33-letno peško Nicolasso Venture Colaj in nato pobegnil s prizorišča nesreče. Žrtev je ravno zapuščala cerkveno srečanje, ko jo je ob polnoči zadel avtomobil, osumljenec pa se bo v ponedeljek na sodišču spoprijel z obtožbo uboja. Istočasno so v južnem Londonu britanske oblasti 17-letnega fanta obtožile umora, potem ko je bil v prvih trenutkih novega leta usodno zaboden moški. Incident se je zgodil le nekaj trenutkov po odštevanju do polnoči, kar je zasenčilo praznovanje v britanski prestolnici. Oba primera poudarjata porast nasilnih dogodkov med javnimi praznovanji, pri čemer so v obeh primerih vpleteni mladoletni storilci. Policijske preiskave v obeh državah se nadaljujejo, medtem ko lokalne skupnosti žalujejo za žrtvami novoletnega nasilja.

Ameriška tajna služba in policija v Cincinnatiju sta v ponedeljek, 5. januarja 2025, pridržali 26-letnega moškega, ki je s kladivom razbil več oken na domu ameriškega podpredsednika JD Vancea v zvezni državi Ohio. Osumljenec, ki so ga identificirali kot Williama DeFoorja, je poskušal vdreti v rezidenco nekaj po polnoči, vendar so ga policisti na kraju dogodka fizično obvladali in mu odvzeli prostost. Podpredsednik Vance je prek družbenega omrežja X sporočil, da sta bila z družino v času incidenta v Washingtonu in da niso bili neposredno ogroženi. Po podatkih lokalnih oblasti se DeFoor sooča z obtožbami zaradi poškodovanja tuje stvari, ogrožanja varnosti, oviranja uradnih postopkov, neupravičenega vstopa na tujo posest in vandalizma. Preiskava o motivih za napad še poteka, policija pa primera za zdaj ne povezuje z načrtovanim političnim nasiljem.

Ameriška zvezdnica resničnostnih šovov Kim Kardashian je na družbenem omrežju Instagram delila nove posnetke štirih mladičev pasme pomeranec, ki jih je za božič podarila svojim otrokom North, Saintu, Chicagu in Psalmu. Vsak izmed njenih štirih otrok je prejel svojega psa, s čimer se je zvezdnica odzvala na nedavne ostre kritike organizacije za pravice živali PETA. Kardashianova je s svojo objavo pokazala utrinke iz družinskega življenja in igro otrok z novimi hišnimi ljubljenčki. Zvezdnica se je za objavo odločila kljub opozorilom aktivistov, da živali ne bi smele biti obravnavane kot praznična darila. PETA je namreč poudarila, da žive živali zahtevajo dolgotrajno oskrbo in niso zgolj igrače za enkratno uporabo. Kardashianova se na neposredne očitke v besedilu objav ni odzvala, temveč je svojo odločitev podprla z vizualnim prikazom veselja v svojem domu.

V ameriški zvezni državi Indiana se je zvrstilo več nasilnih dogodkov, povezanih z osumljenci s težko kriminalno preteklostjo. Policija v Mishawaki je na silvestrovo ustrelila 55-letnega Stephena Sherwooda, ki je bil leta 1997 obsojen zaradi brutalnega umora štiriletne dekletce v okrožju Morgan. Sherwood, ki se je v preteklosti izognil smrtni kazni, se sedaj sooča z novimi obtožbami, vključno s poskusom umora, potem ko so ga policisti ustavili in je prišlo do streljanja. V ločenem incidentu se je na novoletni dan policiji v Indianapolisu predal 19-letni Antwan Hayes. Hayes je bil iskan več tednov zaradi obtožb umora in vloma, povezanih s streljanjem v novembru, v katerem je izgubil življenje 23-letni Kenneth Murff Jr. Primera izpostavljata ponavljajoče se vzorce nasilnega kriminala in težave pri nadzoru nad posamezniki z zgodovino hudih kaznivih dejanj. Dogodki v Indiani so del širšega vala prazničnega nasilja, ki so ga organi pregona v Združenih državah Amerike obravnavali ob prelomu leta. Medtem ko oblasti preučujejo okoliščine policijskega streljanja na Sherwooda, Hayesova predaja prinaša določen napredek v preiskavi novembrskega uboja, ki je pretresel lokalno skupnost v Indianapolisu.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je pod administracijo Donalda Trumpa povzročilo val ogorčenja z objavo na družbenih omrežjih, ki namiguje na deportacijo več kot 100 milijonov ljudi. Objava je vključevala grafično podobo idilične plaže z besedilom o Ameriki po omenjenih deportacijah, pri čemer je ministrstvo pripisalo, da gre za narod, ki ga tretji svet ne obleha več. Strokovnjaki in kritiki opozarjajo, da takšna retorika, ki vključuje termine, kot je remigracija, močno spominja na ideologijo belega nacionalizma in bi lahko pomenila kampanjo etničnega čiščenja, umerjeno proti vsem, ki niso belopolti državljani. Administracija se pri tem ne omejuje zgolj na retoriko, saj gre za stopnjevanje že začrtanih politik iz preteklega leta. Dokumenti in objave DHS nakazujejo, da se kampanja množičnih deportacij izvaja pod pretvezo zaščite ameriške kulturne dediščine. Ironično je, da je bila uporabljena grafična podoba ukradena japonskemu umetniku Hiroshiju Nagaiju, kar je še dodatno spodkopalo kredibilnost vladne objave. Poteza sledi seriji radikalnih ukrepov, ki vključujejo militarizacijo prestolnice in načrte za odvzem državljanstva naturaliziranim prebivalcem, kar kaže na sistematično spreminjanje demografske in pravne slike Združenih držav Amerike.

Po incidentu na domu podpredsednika Vancea v Ohiu je ena oseba v priporu. Incident se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek, ko podpredsednik in njegova družina niso bili prisotni. Preiskava je v teku, vodi pa jo policija Cincinnati.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura in njegovo ženo, je Donald Trump usmeril pozornost na Kolumbijo, Kubo, Mehiko in Iran. Napovedal je tudi možnost vojaškega posredovanja proti Kolumbiji in napovedal skorajšnji padec kubanskega režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.