Ameriške oborožene sile so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta soočila z obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Napad so spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, ki so bile usmerjene v strateške vojaške in komunikacijske objekte. Predsednik Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoča varna tranzicija oblasti. Prav tako je nakazal, da bodo v državo vstopila ameriška naftna podjetja, ki bodo obnovila tamkajšnjo energetsko infrastrukturo. Medtem ko so v delih Venezuele in med diasporo v Miamiju izbruhnila praznovanja, je podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje označila za imperialistično agresijo in zahtevala dokaze o življenju predsednika. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens, Rusija pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kršitve suverenosti.

Ameriška politična prizorišča se ob začetku leta 2026 pripravljajo na vmesne volitve, pri čemer predsednik Donald Trump aktivno posega v volilno krajino. Republikanska stranka se spopada z zgodovinsko majhno večino v predstavniškem domu, kar povečuje tveganje za izgubo nadzora, zato je administracija sprožila obsežne kampanje za preoblikovanje kongresnih zemljevidov v korist konservativnih sedežev. Kritiki in predstavniki Demokratske stranke opozarjajo na domnevno manipulacijo volilnega procesa, saj je Trump svoji administraciji naročil ciljanje na demokratske politike, aktiviste in donatorje. Poleg volilnih strategij se predsednik Trump osredotoča na simbolne projekte v prestolnici. V intervjuju za Politico je razkril, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja novega slavoloka zmage, ki naj bi bil končan leta 2026. Hkrati se napetosti stopnjujejo na pravnem področju, saj Vrhovno sodišče ZDA še vedno odlaga neposredne odločitve o ključnih sporih, povezanih s predsednikovimi pooblastili. Medtem ko Trump poudarja svoje ambicije, so demokrati zaskrbljeni zaradi napotitve vojaških sil v mesta pod njihovim vodstvom, kar ocenjujejo kot nezaslišan poseg v lokalno avtonomijo.

Novoletno praznovanje v prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je sprevrglo v tragedijo, ko je v baru Le Constellation na novega leta dan izbruhnil silovit požar. Po uradnih podatkih je življenje izgubilo najmanj 40 oseb, več kot 100 ljudi pa je poškodovanih. Ogenj je zajel prizorišče, ko je bilo v njem polno mladih obiskovalcev, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje zanetile iskrice s prskalic, ki so bile uporabljene med zabavo. Švicarsko tožilstvo je že sprožilo preiskavo proti vodstvu bara, da bi ugotovili morebitno kazensko odgovornost in kršitve varnostnih protokolov. Priče dogodka so opisovale kaotične prizore in obupne poskuse ljudi, da bi se rešili iz gorečega objekta. Gre za eno najhujših nesreč v zgodovini države, ki je pretresla tamkajšnjo javnost in sprožila vprašanja o požarni varnosti v turističnih objektih med množičnimi prireditvami. Lokalna policija še vedno preučuje prizorišče, medtem ko bolnišnice oskrbujejo številne ranjence z opeklinami in težavami zaradi vdihavanja dima.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v decembrskih ustnih zagovorih nakazalo pripravljenost na uveljavitev teorije o enotni izvršni oblasti, kar bi predsedniku Donaldu Trumpu omogočilo večji nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Primer Trump proti Slaughter bi lahko odpravil zakonske zaščite, ki predsedniku preprečujejo poljubno odpuščanje članov neodvisnih komisij in odborov. To bi pomenilo korenit zasuk v ustavnem ravnovesju, ki je bilo vzpostavljeno po aferi Watergate za preprečevanje političnega vmešavanja v izvršne organe. Istočasno se Trumpova administracija spopada z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti. Po poročilu časnika Wall Street Journal o njegovih znakih staranja in domnevnem dremanju na sestankih je Trump na omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Analitiki in kritiki opozarjajo na protislovja v uradnih pojasnilih glede njegovih zdravniških pregledov, vključno z zmedo o tem, ali je opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT), ter na opazne modrice na njegovih rokah. Politične napetosti se stopnjujejo tudi znotraj republikanskih vrst, kjer Steve Bannon predsedniku očita prevzemanje zunanjepolitičnih strategij Hillary Clinton glede Irana. Medtem ko se Trump zapleta v javne spore z osebnostmi, kot je George Clooney, se republikanci pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, kjer bi lahko ekonomske težave in upadanje podpore ogrozili njihovo prevlado v kongresu. Analitiki ocenjujejo, da bo leto 2026 ključno za zapuščino Trumpovega drugega mandata, saj se sooča z obtožbami o rušenju demokratičnih norm in korupciji pri financiranju kampanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v okviru operacije proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru likvidirale celotno kubansko predsedniško gardo, ki je varovala Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je v nočni operaciji življenje izgubilo večje število kubanskih državljanov, njihovo odločitev za varovanje venezuelskega voditelja pa je označil za napačno. Po njegovih besedah so bili ti ukrepi nujni za dosego ciljev operacije v regiji. Ob robu napovedi o zajetju ali nevtralizaciji Madura sta Trump in senator Marco Rubio poslala ostra opozorila tudi voditeljem Kolumbije in Kube. Ameriška administracija s tem signalizira povečan pritisk na zaveznike prejšnjega venezuelskega režima in napoveduje ostrejšo zunanjo politiko v Latinski Ameriki. Dogajanje kaže na neposredno vojaško in politično zaostrovanje razmer, ki bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko celotne regije.

Policija v ameriškem mestu New Bedford je v povezavi s prometno nesrečo s smrtnim izidom, ki se je zgodila na silvestrovo, pridržala 16-letnega osumljenca iz Dartmoutha. Po navedbah urada okrožnega tožilca v Bristolu in lokalne policijske uprave je najstnik obtožen uboja z motornim vozilom in malomarne vožnje. Preiskovalci so pred aretacijo uspeli izslediti in zaseči športno terensko vozilo, s katerim naj bi osumljenec trčil v 33-letno žensko, ko je ta zapuščala novoletno bogoslužje. Incident v Massachusettsu je le eden izmed več primerov nasilja in prometnih tragedij, ki so zaznamovale prehod v novo leto. Medtem ko so organi pregona v New Bedfordu dosegli preboj s tiskovno konferenco o zasegu vozila in identifikaciji voznika, o podobnem primeru poročajo tudi iz Denverja, kjer policija še vedno išče srebrno limuzino, ki je prav tako pobegnila s prizorišča usodnega trčenja. Tragični dogodki so se zvrstili kljub predhodnim opozorilom varnostnih organov o nevarnostih na cestah med prazniki.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta prišlo do katastrofalnega požara v baru Le Constellation, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 47 življenj, več kot 115 ljudi pa je ranjenih. Tragedija se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja, ko je v natrpanem podzemnem klubu izbruhnil ogenj, ki se je po navedbah prič bliskovito razširil po stropu. Med žrtvami in poškodovanimi so večinoma mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, med njimi pa so tudi številni tuji državljani, predvsem iz Francije in Italije. Preiskovalci domnevajo, da so ogenj zanetile t. i. fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so prišle preblizu stropnih oblog. Švicarske oblasti so že sprožile preiskavo proti upravnikoma lokala zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb in povzročitve požara. Forenziki se spopadajo s težavnim postopkom identifikacije žrtev, saj so nekatera trupla močno upepeljena. Poškodovance so zaradi hudih opeklin prepeljali v specializirane enote po vsej Evropi, vključno z Belgijo, Francijo in Nemčijo, medtem ko v Švici vlada žalovanje.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 40 življenj, približno 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ogenj je zajel priljubljen lokal Le Constellation manj kot dve uri po polnoči, ko se je v njem nahajalo okoli 200 gostov, večinoma mladih med najstniškimi leti in sredino dvajsetih let, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma pirotehnična sredstva na steklenicah šampanjca, ki so prišla v neposreden stik s stropom lokala. Zaradi hitrega širjenja ognja in gostega dima je v prostorih zavladala panika, številni poškodovanci pa so zaradi hudih opeklin v kritičnem stanju in so bili prepeljani v specializirane enote po vsej Evropi. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo zoper vodstvo lokala, hkrati pa v državi poteka petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zgodovini države.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News napovedal morebitno vojaško ali varnostno posredovanje v Mehiki, češ da tamkajšnja vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo. Trump je zatrdil, da Mehiko dejansko vodijo mamilarski karteli in da bo v zvezi s tem "treba nekaj storiti". Čeprav je predsednico Sheinbaum označil za prijazno osebo, je neposredno spodkopal njeno avtoriteto z izjavo, da se mamilarskih organizacij močno boji. Izjave so sledile obsežni in kontroverzni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje v živo, pri čemer je izpostavil hitrost in silovitost napada. Po njegovih besedah na ameriški strani ni bilo žrtev, medtem ko o morebitnih venezuelskih žrtvah še ni natančnih podatkov. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji.

Ameriška vojska je v operaciji, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je novico potrdil z objavo fotografije zajetega Madura na družbenem omrežju Truth Social. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je ob tem pojasnila, da sta zakonca Maduro obtožena vodenja narkoteroristične zarote, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter posedovanja in uporabe uničevalnih naprav ter avtomatskega orožja. Zajetje je sprožilo ostre odzive v ameriškem javnem prostoru, zlasti med hollywoodskimi osebnostmi, ki so dejanje označile za dejanje terorizma in nemudoma pozvale k ustavni obtožbi (impeachmentu) predsednika Trumpa. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov in tajnih operacij, ki so jih ZDA izvajale proti venezuelskemu režimu zaradi domnevnih povezav s trgovino z mamilu. Maduro je pred tem večkrat obtožil ameriško administracijo, da prek agencije Cia načrtuje destabilizacijo njegove države.

Severni del Kalifornije so v soboto prizadele obsežne poplave, ki so posledica sovpadanja močnega deževja in rekordno visokega plimovanja, znanega kot kraljevska plima. Po navedbah lokalnih oblasti so bile ravni vode najvišje v zadnjih dveh desetletjih, kar je povzročilo zaprtje cest in številna reševanja potnikov iz potopljenih vozil. Najhuje je bilo na 24-kilometrskem odseku med krajema Sausalito in San Rafael v okrožju Marin, kjer je voda na cestiščih dosegla globino več kot en meter. Čeprav o poškodovanih ne poročajo, so reševalne službe prebivalce pozvale, naj ostanejo na domovih, dokler se voda ne umakne. Poplavne razmere so bile tako ekstremne, da so se nekateri prebivalci po mestnih ulicah premikali s kajaki. Dogodek se časovno ujema s poročili o ponovnem pojavu vremenskega pojava La Niña, ki po svetu prinaša hladnejše in pogosto bolj nestabilne vremenske vzorce, kar bi lahko prispevalo k intenzivnosti letošnjih padavin na pacifiški obali Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike že vstopile na venezuelsko ozemlje, s čimer se je vojaško posredovanje močno stopnjevalo. V izjavi za javnost je Trump poudaril, da se ZDA ne bojijo prisotnosti svojih vojakov na tem območju in da so enote dosegle visoko stopnjo prisotnosti že v nočnih urah. Kot glavni cilj operacije je navedel zagotavljanje stabilnega upravljanja države, kar nakazuje na morebitno namero po zamenjavi oblasti ali dolgotrajnejši stabilizaciji pod ameriškim nadzorom. Dogajanje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko so republikanski politiki, kot sta senatorja Britt in Tuberville, pohvalili Trumpovo odločnost in jo označili za uresničevanje politike "Amerika prva", so nekateri drugi zakonodajalci opozorili na nevaren precedens vojaškega vmešavanja v suvereno državo. Med venezuelskimi skupnostmi v tujini, vključno s tistimi na Nizozemskem, prevladujejo negotovost, strah in napetost glede prihodnosti njihove domovine pod ameriško vojaško upravo.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo z nazivom Odločna rešitev (Operation Absolute Resolve), v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po besedah načelnika štaba združenih sil ZDA, generala Dana Caina, je v operaciji sodelovalo več kot 150 letal in helikopterjev, ključno vlogo pa so odigrale elitne enote za posebne operacije Delta. Ameriška vojska je s tem neposredno posegla v politično vodstvo Venezuele z namenom aretacije predsednika. Operacija je vključevala kompleksno rekonstrukcijo napada, pri kateri so ameriške sile uporabile širok nabor zračne podpore za zagotovitev varne izvedbe misije. Podrobnosti o trenutni lokaciji pridržanega Madura niso bile takoj razkrite, vendar dogodek predstavlja enega najpomembnejših in najsilovitejših vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih. Razmere v državi ostajajo napete, saj je aretacija sledila dolgotrajnim obtožbam o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodni kriminal.

Venezuelska skupnost v tujini, predvsem na Floridi v Združenih državah Amerike, je v soboto z navdušenjem proslavila padec vlade Nicolása Madura. Do zamenjave oblasti je prišlo po neposrednem ameriškem vojaškem napadu, ki je strmoglavil dolgoletni režim. Izgnanci so se zbrali na ulicah, oviti v venezuelske zastave, in vzklikali gesla o svobodi ter koncu diktature. Mnogi udeleženci praznovanj, med njimi tudi Vito Masi, so izrazili pripravljenost na sodelovanje pri obnovi države po letih gospodarske in politične krize. Medtem ko so v Združenih državah Amerike potekala množična praznovanja ob aretaciji Madura, so iz prestolnice Caracas sprva poročali o protestih njegovih preostalih podpornikov. Dogodek pomeni konec obdobja, ki so ga zaznamovale ostre mednarodne sankcije in stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril, da so Združene države Amerike pripravljene izvesti drugi val vojaških napadov na Venezuelo, če bo to po njegovi oceni potrebno. Napoved sledi nedavnemu sobotnemu vojaškemu posredovanju, ki je vključevalo zračne napade na strateške cilje. Trump je ob tem poslal neposredno sporočilo vsem, ki ostajajo zvesti režimu Nicolása Madura, in nakazal, da bo morebitni naslednji val napadov obsežnejši in silovitejši. Operacija je v mednarodni javnosti sprožila številna vprašanja o prihodnosti venezuelske politične krize, zlasti po poročilih o domnevnem pridržanju Madura, ki jih je objavila ameriška stran. Kljub vojaškemu posredovanju razmere v državi ostajajo nestabilne, saj ameriški napadi za zdaj niso prinesli dokončne rešitve dolgotrajnega konflikta. Analitiki opozarjajo na tveganje nadaljnje eskalacije in humanitarne krize v regiji, medtem ko Washington vztraja pri strategiji maksimalnega pritiska na venezuelske oblasti.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

Nicolása Madura so z vojaškim letalom Boeing 757 pripeljali v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi trgovine z drogami. Po prihodu v New York so ga s helikopterjem prepeljali v poslopje DEA, nato pa v zvezni zapor v Brooklynu, kjer bo začasno ostal. Sojenje bo potekalo na podlagi obtožnice, ki Madura označuje za vodjo kartela "Los Soles". Z njim je v New York prispela tudi njegova soproga Cilia Flores.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.