Trumpova administracija je operacijo v Venezueli predstavila kot misijo aretacije na podlagi sprožilcev, ki je ciljala na dva ameriška obtožena ubežnika, in trdila, da je tajnost zahtevala, da Kongres ni bil vključen. Naftni gigant Chevron je izjavil, da bo konstruktivno sodeloval s Trumpovo administracijo pri podpori mirnemu prenosu oblasti v Venezueli. Nekdanji kongresnik je napovedal nadaljnje poteze Trumpa, ki bodo razburile njegovo bazo. Novinarka NBC je menila, da bo aretacija Madura škodovala pravnemu postopku proti njemu.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril začasno voditeljico Venezuele Delcy Rodriguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Izjavil je, da bi morala ravnati pravilno in dodal, da bodo ZDA poskušale sodelovati z njo pri vodenju države in njenega naftnega sektorja. Rodriguezova je uradno prevzela funkcijo po Madurjevi aretaciji in premestitvi v New York.

Venezuelsko prestolnico Caracas so pretresle eksplozije, ki so po navedbah lokalnih oblasti posledica neposredne ameriške vojaške agresije. Venezuela je zaradi napadov, ki jih označuje za kršitev nacionalne suverenosti, že zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Administracija v Caracasu trdi, da gre za stopnjevanje sovražnosti s strani Združenih držav Amerike, kar je povzročilo precejšnjo materialno škodo in ogrozilo civilno prebivalstvo. Na dogajanje se je ostro odzval Iran, ki je obsodil ameriško posredovanje in ga označil za nesprejemljivo dejanje agresije proti suvereni državi. Teheran je v svoji izjavi poudaril, da tovrstna dejanja Washingtona destabilizirajo regijo in kršijo mednarodno pravo. Razmere v Južni Ameriki ostajajo napete, saj se zračni napadi dogajajo v kontekstu dolgotrajnih prizadevanj ZDA za zamenjavo oblasti v Venezueli in po nedavnih napovedih Washingtona o ostrejšem ukrepanju proti kriminalnim združbam v regiji.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Zohran Mamdani je uradno zaprisegel kot 111. župan mesta New York. V svojem prvem govoru je obljubil, da se ne bo odrekel svojim demokratičnim socialističnim načelom, kljub potencialnim očitkom o radikalnosti. Zaprisegel je na Koran.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 prišlo do katastrofalnega požara v baru Le Constellation, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev, več kot 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ogenj je v polnem objektu izbruhnil okoli 1.30 zjutraj, ko so gostje, večinoma mladi, praznovali prihod novega leta. Po pričevanjih preživelih se je požar izjemno hitro razširil po stropu kluba, kar je povzročilo vsesplošno paniko in otežilo evakuacijo. Številni so se reševali s skokom skozi okna, ki so jih morali razbiti s pohištvom. Švicarske oblasti in reševalne službe se še vedno spopadajo s posledicami tragedije, saj število smrtnih žrtev po nekaterih poročilih še narašča, identifikacija žrtev pa poteka počasi. Medtem ko vzrok požara še preiskujejo, so prve ugotovitve in posnetki z družbenih omrežij potrdili silovitost ognja, ki je v nekaj minutah zajel celotno prizorišče. Grčija in druge evropske države so Švici že izrazile sožalje in ponudile pomoč prek mehanizmov civilne zaščite, medtem ko se družine pogrešanih soočajo z negotovostjo glede usode svojih bližnjih.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah na novoletni dan izbruhnil katastrofalen požar v lokalu in nočnem klubu Le Constellation, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo med 40 in 47 ljudi. Več kot 115 oseb je bilo poškodovanih, mnoge med njimi huje, zaradi česar so jih na zdravljenje v specializirane enote za opekline prepeljali tudi v Nemčijo, Francijo in Belgijo. Švicarske oblasti so zaradi tragedije razglasile pet dni državnega žalovanja. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile iskre s penin, ki so ob polnočnem praznovanju v prenatrpanem prostoru dosegle vnetljiv strop. Postopek identifikacije žrtev je izjemno zahteven, saj so trupla močno ožgana, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bi postopek lahko trajal več dni ali celo tednov. Italijansko zunanje ministrstvo je potrdilo visoko število žrtev, medtem ko preiskovalni organi nadaljujejo s kazensko preiskavo dogodka, da bi ugotovili morebitno odgovornost za varnostne pomanjkljivosti v objektu.

Severno poloblo je ob začetku leta 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature in obilne snežne padavine v Združeno kraljestvo in severovzhodni del Združenih držav Amerike. Britanski meteorološki urad Met Office je izdal nova opozorila pred snegom in poledico, ki bodo veljala naslednjih 72 ur, saj se temperature ponoči spuščajo do -6 stopinj Celzija. Pričakujejo, da bodo zimske razmere povzročile precejšnje nevšečnosti v prometu in pri oskrbi z energijo čez celoten prvi konec tedna v novem letu. V Združenih državah Amerike, natančneje v zvezni državi Ohio, so meteorologi zabeležili znatne količine novozapadlega snega. Arktična fronta bo tam vztrajala vsaj do petka, pri čemer se bodo temperature gibale globoko pod lediščem. Lokalne oblasti prebivalce opozarjajo na nevarnost podhlajenja in poledenele ceste. Gre za nadaljevanje nestanovitnega zimskega vremena, ki se je začelo že s prehodom v novo leto in je povzročilo ohladitev v številnih regijah, ki so običajno podvržene blažjim zimskim vplivom.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval na proteste in pozval k pogovorom, hkrati pa poudaril, da je treba protestnike 'postaviti na svoje mesto'. Medtem so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa ponovno zagrozile z intervencijo, če bo Teheran ubil mirne protestnike. Poročila tudi kažejo na porast aretacij protestnikov.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v natrpanem baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije je življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 oseb pa je bilo poškodovanih, od tega jih je več v kritičnem stanju zaradi hudih opeklin. Med žrtvami in pogrešanimi je veliko mladih, vključno z najstniki iz Švice in tujine. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropne obloge. Prišlo je do t. i. preskoka ognja (flashover), ki je povzročil skoraj trenutno vžig celotnega prostora in paniko med več sto obiskovalci, ki so poskušali pobegniti skozi ozke izhode. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti tragedije razglasile petdnevno žalovanje, hkrati pa poteka zahteven proces identifikacije žrtev. Več huje poškodovanih so zaradi zasedenosti domačih kapacitet prepeljali v specializirane enote za opekline v sosednjih državah.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force prijeli venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Operacija, ki jo je po navedbah ameriških uradnikov ukazal predsednik Donald Trump, je vključevala vrsto zračnih napadov na ključno vojaško in prometno infrastrukturo v državi. Tarče napadov so bila strateško pomembna mesta, vključno z največjim pristaniščem La Guaira ter letalskima oporiščema Higuerote v zvezni državi Miranda in La Carlota v prestolnici Caracas. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih priprav in stopnjevanja napetosti med državama. Po navedbah Pentagona in ameriških medijev, kot sta CBS News in Fox News, je bila operacija usmerjena v odstranitev Madura z oblasti po dolgotrajnem obdobju političnih in gospodarskih trenj. Zračni napadi so bili usmerjeni v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti, kar je omogočilo helikopterski vdor specialnih sil v prestolnico. Trenutno stanje v Venezueli po prijetju Madura ostaja nestabilno, saj so bili v operaciji zadeti številni vojaški objekti po vsej državi.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je ob začetku leta 2026 uradno prevzel vodenje New Yorka in se v zgodovino zapisal kot prvi muslimanski, prvi južnoazijski in prvi v Afriki rojeni župan tega ameriškega velemesat. Mamdani je zaprisegel v dveh delih; najprej ob polnoči na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice City Hall, nato pa še na javni prireditvi pred mestno hišo, kjer je prisego vodil senator Bernie Sanders. Pri obeh obredih je Mamdani roko položil na koran, kar je še en zgodovinski mejnik za mesto. Novi župan je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen premik v levo in obljubil konec obdobja, ki ga je zaznamoval »ostri individualizem«, ter napovedal »toplino kolektivizma«. Med njegovimi prednostnimi nalogami so reševanje stanovanjske krize, uvedba univerzalnega otroškega varstva, brezplačni avtobusni prevozi in povečanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov nastop funkcije je podprlo več tisoč ljudi, ki so se kljub nizkim temperaturam zbrali na Manhattnu, medtem ko so republikanski nasprotniki in privrženci gibanja MAGA izrazili močne pomisleke glede njegove socialistične agende.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih javnih razprav o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, ki so jih sprožila poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki in vidnih modricah na rokah. Trump je navedbe o pešanju zdravja zavrnil s trditvami, da je z odliko opravil več kognitivnih testov, hkrati pa je sprožil nove spore z medijskimi osebnostmi, kot sta George Clooney in njegova žena Amal. Njegova ekipa v Beli hiši je medtem uvedla krajše sestanke, da bi preprečila utrujenost 79-letnega predsednika, medtem ko se v ozadju pojavljajo nasprotujoče si informacije o naravi njegovih nedavnih zdravniških pregledov. Znotraj republikanske stranke se krepijo napetosti glede Trumpovega vpliva na prihajajoče vmesne volitve leta 2026. Nekateri poslanci, med njimi Don Bacon, so javno pozvali kolege, naj prenehajo delovati kot predsednikovi »podrejenzi« in ponovno vzpostavijo kongresno avtoriteto, zlasti na področjih carinske politike in pomoči Ukrajini. Obenem so se pojavile kritike glede predsednikovega zunanjepolitičnega pristopa do Irana, ki ga nekdanji svetovalec Steve Bannon primerja s strategijo Hillary Clinton. Poleg političnih razkolov se Trumpova administracija sooča še z obtožbami o netransparentnem upravljanju kulturnih institucij, kot je Center Kennedy, in naraščajočim številom pravnih izzivov glede ustavnosti njegovih izvršnih ukazov.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.