APDEJT.si

Rusija je zanikala, da bi načrtovala napad na Nato, vendar je opozorila, da bo vsakršna agresija s strani zavezništva naletela na močan odgovor z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je poudaril, da Moskva ne stremi k konfliktu, a bo odločno branila svoje interese.

Ruski namestnik ministra za zunanje zadeve, Aleksander Gruško, je izjavil, da NATO izvaja vaje za blokado Kaliningradske oblasti in krepi vojaško prisotnost v baltskih državah, kar vodi v militarizacijo regije. Gruško je dodal, da se je Baltsko morje spremenilo v območje konfrontacije, še posebej po vstopu Finske in Švedske v NATO, in opozoril na misijo »Baltska straža« z namenom nadzora in omejevanja ruskega pomorskega prometa.

Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Združene države, Rusija in Kitajska razvijajo načrt za jedrsko razorožitev. Med govorom na poslovnem forumu v Miamiju na Floridi je poudaril, da imajo ZDA najmočnejšo vojsko na svetu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Ruski režimski list Vzgljad je objavil "Rejting neprijateljskih vlad", da bi razlikoval med državami, ki se zavestno upirajo Rusiji in tistimi, ki so k temu prisiljene.

Ruske oborožene sile so izvedle obsežen udar na ukrajinska podjetja vojaško-industrijskega kompleksa kot odgovor na teroristične napade kijevskega režima na civilne objekte. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bile vse predvidene cilje dosežene. Uporabili so visoko natančno orožje dolgega dosega, vključno s hiperzvočnimi raketami "Kinžal" in udarnimi droni, pri čemer so ciljali na ukrajinska podjetja vojaške industrije in objekte plinsko-energetskega kompleksa, ki podpirajo vojaško industrijo Ukrajine.

Ukrajinske sile so s pomočjo dronov in raket napadle rusko logistično bazo za brezpilotna letala Šahed na letališču v okupiranem Donecku. Ukrajinski generalštab je potrdil napad in objavil videoposnetek.

Obsežen ruski napad je prizadel ukrajinsko energetsko infrastrukturo, pri čemer je umrla najmanj ena oseba, v več regijah pa so bile prekinjene dobave električne energije. Predsednik Zelenski poziva k dodatnim sankcijam proti Rusiji zaradi napadov, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo v regijah Kijev, Poltava in Harkov.

Kremelj je zanikal govorice, da naj bi ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost Vladimirja Putina. Lavrov ni bil viden v javnosti od konca oktobra, kar je sprožilo ugibanja o njegovi prihodnosti.

Rusija je izvedla obsežen napad na ukrajinsko energetsko infrastrukturo z uporabo dronov in raket. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bilo uporabljenih 450 dronov in 45 raket. Napad je povzročil izpade električne energije v več regijah, vključno s Harkovsko, Sumsko in Odesko oblastjo. V Dnipru je ruski dron zadel stanovanjsko zgradbo, pri čemer je umrla ena oseba, deset pa je bilo ranjenih.

Rusija je ponoči z brezpilotnimi letalniki napadla cilje v Ukrajini, pri čemer so bile poškodovane stanovanjske stavbe in civilna infrastruktura. V napadih so bili ubiti najmanj štirje civilisti, najmanj 17 pa je bilo ranjenih.

Nekdanji inšpektor ZN za orožje, Scott Ritter, poroča iz Sankt Peterburga o močni družbeni in politični enotnosti v Rusiji glede vojne. Medtem pa ruski politolog Sergej Karaganov, dolgoletni svetovalec ruske politične elite, meni, da je omejen jedrski napad na Zahod zadnja možnost za odvračanje nasprotnikov in preprečitev obsežne tretje svetovne vojne. Prav tako napoveduje konec Nemčije.

Ruske sile so obkolile ukrajinske enote pri naselju Podoli v Harkovski oblasti. Dronovi ruske skupine "Zahod" so preprečevali dobavo streliva in rotacijo ukrajinskih sil v Kupjansku. Ruske sile so uničile ameriški oklepni transporter M113 in vozilo z ukrajinskim osebjem s FPV droni. Ruska vojska je napadla ukrajinsko gorivno-energetsko in transportno infrastrukturo. Ruski vojak je preživel napad dronov in večdnevno obstreljevanje na območju Zaporožja, nakar so ga evakuirali.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je pozval predsednika Vladimirja Putina, naj nemudoma začne s pripravami na jedrske poskuse v polnem obsegu. Putin je dejal, da bo Rusija razmislila o ponovni izvedbi jedrskih poskusov, če bodo to storile Združene države. Hkrati pa je ruski zunanji minister Sergej Rjabkov izjavil, da pogoji za srečanje med Putinom in Trumpom še niso izpolnjeni.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je ministrstvo za zunanje zadeve Rusije začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina, ki jih je dal na zasedanju sveta za varnost 5. novembra, glede priprave predlogov o morebitni pripravi na jedrske poskuse. Javnost bo o tem obveščena.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbánom nakazal možnost izjem za Madžarsko glede sankcij na rusko nafto, glede na njeno energetsko odvisnost od Rusije. Trump je Orbána označil za "velikega voditelja". Pogovarjala sta se tudi o vprašanju ruske nafte in plina.

Parlament Republike Moldavije je začasno ukinil parlamentarne skupine za prijateljstvo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi ruske agresije v Ukrajini. Podpredsednica parlamenta Doina Gherman je poudarila, da je nujno vzdrževati prijateljske odnose z državami, ki spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Moldavije.

Nekdanji predsednik ZDA, Donald Trump, je po poročilih naročil obrambnemu ministrstvu, naj nemudoma začne priprave na ponovne jedrske poskuse. Članek pojasnjuje razloge za to odločitev in kdaj so bili izvedeni zadnji tovrstni poskusi.

Kremelj je reagiral na namero Združenih držav Amerike, da izvedejo poskuse z jedrskim orožjem. Rusija je ZDA opozorila glede morebitnih posledic takšnih dejanj.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Državna energetska družba Centrenergo je sporočila, da so vse termoelektrarne v Ukrajini prenehale proizvajati elektriko zaradi ruskih napadov. Ukrajinska ministrica za energijo Svetlana Grinčuk je izjavila, da Kijev sodeluje s partnerji pri krepitvi protizračne obrambe energetskih objektov. Ruske sile so napadle termoelektrarno TEC-1 v Voronežu z brezpilotnimi letalniki.

Alexander Veles-Grin, kandidat za pomočnika namestnika vodje Pentagona za politična vprašanja, je izjavil, da mora Ukrajina ostati dejavnik, ki bo po koncu sedanjega konflikta še naprej zadrževal Rusijo. To mnenje odraža stališče ameriškega obrambnega ministrstva glede prihodnje vloge Ukrajine v regionalni varnosti.

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Podpredsednik ZDA Džej Di Vens je izrazil prepričanje, da je razgovor med predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom nujen za rešitev ukrajinskega vprašanja. Vens je odgovoril na kritike Kaje Kalas, ki nasprotuje pogovorom s Putinom.

Mihail Hodorkovski, nekdanji naftni magnat in kritik Kremlja, je opozoril Evropo, naj se pripravi na dolgoročno konfrontacijo z Rusijo, ne glede na izid vojne v Ukrajini. Opozorilo prihaja kot odziv na strahove, da bi se lahko razmere zaostrile in vodile v drugi hladni vojni.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin med telefonskim pogovorom povedal, da je Moskva več kot desetletje poskušala najti mirno rešitev za konflikt v Ukrajini. Putin naj bi dejal, da je na vrsti Washington, da poskuša prisiliti Kijev k sprejetju rešitve, ker ukrajinske oblasti ne želijo rešiti težav rusko govorečega prebivalstva.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da si Rusija želi čimprejšnje končanje konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da je Moskva pripravljena na pogovore, vendar Kijev ni.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija razmislila o nadaljevanju jedrskih poskusov, če bodo to storile tudi Združene države Amerike. Ta izjava zaostruje napetosti glede jedrskega orožja med državama.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je do prekinitve pogajanj med Rusijo in Ukrajino prišlo zaradi nepripravljenosti Kijeva za politično in diplomatsko rešitev ter zaradi provokacij evropskih držav. Te provokacije ovirajo proces reševanja ukrajinske krize.

Ukrajinska južna fronta se sooča z vse večjimi izzivi zaradi pomanjkanja vojakov in premoči Rusije z brezpilotnimi letalniki. Pomanjkanje kadra in tehnološka premoč Rusije ovirata ukrajinske sile ne samo na vzhodni fronti, ampak tudi na jugu države.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je ostro kritiziral finskega predsednika Alexandra Stubba zaradi njegove izjave o potrebi po vojaškem pritisku na Rusijo za rešitev ukrajinskega konflikta. Mema je citiral Stubbovo izjavo, da je treba Ukrajini zagotoviti orožje za napade na Rusijo in njeno vojaško industrijo, saj naj bi bil to ključ do rešitve konflikta.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom in poudaril pomen redne komunikacije. V intervjuju za agencijo RIA Novosti je Lavrov dejal, da je za dosego miru v Ukrajini potrebno upoštevati interese Rusije. Kremelj je zavrnil medijske špekulacije o tem, da je Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu.

Kreml je zanikal medijske objave, da naj bi se ruski predsednik Vladimir Putin sprl z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom zaradi odpovedi srečanja z ameriškim kolegom. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je te govorice demantiral.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Po več kot treh letih in pol vojne med Rusijo in Ukrajino, Kijev sporoča, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov z Moskvo obnovila. Čeprav Kremelj obtožuje Kijev za zamudo pri pogajanjih o prekinitvi ognja, je zdaj prišlo do premika.

Po poročanju Financial Timesa je Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost britanskega premierja, v začetku leta poskušal vzpostaviti neposreden stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog za to naj bi bila zaskrbljenost, da ameriški predsednik Trump ne bo upošteval interesov Evrope v pogovorih.

Ukrajinsko sodišče je ruskega vojaka Dmitrija Kurašova obsodilo na dosmrtni zapor zaradi umora ukrajinskega vojnega ujetnika Vitalija Hodnjuka. To je prva tovrstna obsodba v Ukrajini. Kurašova so spoznali za krivega umora Hodnjuka, ki se je predal v regiji Zaporožje januarja 2024.

Ukrajina se sooča z obsežnimi izpadi električne energije, ki trajajo do 16 ur, po tem, ko so ruski napadi s ciljem uničenja energetske infrastrukture države zmanjšali proizvodnjo električne energije na 'nič'. Ukrajinske oblasti opozarjajo na nevarnost 'tehnološke katastrofe' ob bližajoči se zimi.

Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.

Milansko tožilstvo je sprožilo preiskavo o domnevnih 'smrtonosnih safarijih' med obleganjem Sarajeva v 90. letih. Preiskava se osredotoča na obtožbe, da so italijanski državljani plačevali visoke zneske, da bi se pridružili vojski bosanskih Srbov in 'za zabavo' streljali na civiliste v Sarajevu. Preiskovalci preiskujejo obtožbe 'prostovoljnega umora, oteženega s krutostjo in nizkotnimi motivi'. Preiskava naj bi poskušala identificirati tako imenovane 'vikend ostrostrelce', ki so sodelovali pri obleganju Sarajeva, medtem ko nekateri viri trdijo, da so 'lovci' prihajali tudi iz ZDA in Rusije.

Ruska FSB je sporočila, da je preprečila poskus ukrajinske obveščevalne službe in britanskih specialcev, da bi ugrabili rusko letalo MiG-31, opremljeno z raketo Kinžal, in ga uporabili za provokacijo proti Natu. Po navedbah FSB naj bi ukrajinska stran načrtovala preusmeritev letala na Natovo letalsko bazo v Romuniji, kjer bi ga sestrelile lokalne sile. Pilotu so obljubljali nagrado, ki je vključevala pivo v Münchnu in ženske. FSB trdi, da je bil cilj provokacija, ki bi ustvarila razlog za popolno vojno med EU in Rusijo.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši Madžarsko izvzel iz sankcij zaradi nakupa ruske nafte za eno leto. V zameno naj bi Madžarska od ZDA kupila za 600 milijonov dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina in druge energente ter orožje. Orban je ob tem izrazil dvom o zmagi Ukrajine v vojni, rekoč, da bi se moral zgoditi čudež.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Donald Trump je izjavil, da ZDA načrtujejo izvedbo jedrskih poskusov "zelo kmalu". Obenem želi s Kitajsko in Rusijo razpravljati o zmanjšanju jedrskega orožja. Kljub temu ameriško ministrstvo za energijo poskuša Trumpa odvrniti od jedrskih poskusov. Trump svojo odločitev utemeljuje z domnevnim testiranjem jedrskega orožja s strani Rusije in Kitajske, kar pa v Rusiji zanikajo.