APDEJT.si

Ruska FSB je sporočila, da je preprečila poskus ukrajinske obveščevalne službe in britanskih specialcev, da bi ugrabili rusko letalo MiG-31, opremljeno z raketo Kinžal, in ga uporabili za provokacijo proti Natu. Po navedbah FSB naj bi ukrajinska stran načrtovala preusmeritev letala na Natovo letalsko bazo v Romuniji, kjer bi ga sestrelile lokalne sile. Pilotu so obljubljali nagrado, ki je vključevala pivo v Münchnu in ženske. FSB trdi, da je bil cilj provokacija, ki bi ustvarila razlog za popolno vojno med EU in Rusijo.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši Madžarsko izvzel iz sankcij zaradi nakupa ruske nafte za eno leto. V zameno naj bi Madžarska od ZDA kupila za 600 milijonov dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina in druge energente ter orožje. Orban je ob tem izrazil dvom o zmagi Ukrajine v vojni, rekoč, da bi se moral zgoditi čudež.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Donald Trump je izjavil, da ZDA načrtujejo izvedbo jedrskih poskusov "zelo kmalu". Obenem želi s Kitajsko in Rusijo razpravljati o zmanjšanju jedrskega orožja. Kljub temu ameriško ministrstvo za energijo poskuša Trumpa odvrniti od jedrskih poskusov. Trump svojo odločitev utemeljuje z domnevnim testiranjem jedrskega orožja s strani Rusije in Kitajske, kar pa v Rusiji zanikajo.

Viktor Medvedčuk, predsednik sveta gibanja 'Druga Ukrajina', je izjavil, da Ukrajino, pod vodstvom Volodimirja Zelenskega, čaka državljanska vojna, če bo konflikt z Rusijo zamrznjen brez predhodne denacifikacije in demilitarizacije.

Ukrajina si prizadeva obnoviti električno energijo in ogrevanje po obsežnih ruskih napadih, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo in povzročili množične izpade električne energije. Rusija že več tednov cilja na ukrajinske elektrarne in plinske naprave, kar povečuje strah pred novo težko zimo za civiliste. Napadi z droni in raketami so zahtevali najmanj štiri življenja v Dnipru in Harkivu. Ukrajinska prizadevanja so osredotočena na obnovo osnovnih storitev po ruskih napadih, katerih obseg je bil od začetka konflikta le redko dosežen.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Po mnenju novinarja Christopha Wannerja ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izgublja položaj in bi lahko kmalu poskušal začeti novo protiofenzivo ukrajinske vojske, pri čemer bi žrtvoval veliko število vojakov, da bi ostal na oblasti.

Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina, da v jedrski vojni ne more biti zmagovalcev. Rutte je poudaril resnost situacije in izrazil zaskrbljenost glede morebitne eskalacije konflikta.

Ukrajina uvaja rotacijske izklope električne energije in od Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) zahteva nujne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da se bo konflikt končal, ko bo Rusija dosegla svoje cilje. Ukrajinski predsednik Zelenski je zanikal, da bi prišlo do konflikta s Trumpom. Ukrajina je napadla rafinerijo nafte. Romunija sporoča, da ni mogla dvigniti svojih letal.

Romunsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Vladimirja Gheorghievicha Lipaeva na pogovor v zvezi z dronom, ki je 10. novembra vstopil v romunski zračni prostor v Tulcei. Predstavili so mu obširne in trdne dokaze o kršitvi suverenosti Romunije. Obstaja možnost uvedbe sankcij.

Belgija se ni strinjala s predlogom Evropske komisije o konfiskaciji zamrznjenega ruskega premoženja, ki je shranjeno v depozitarju Euroclear. Evropska komisija si prizadeva zagotoviti pravno podlago za trajno zamrznitev ruskih sredstev, da bi lahko 140 milijard evrov namenili za pomoč Ukrajini.

Madžarski zunanji minister Péter Sijártó je izjavil, da bo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo le, če se bosta strani dogovorili o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kdaj bi lahko do srečanja prišlo, ni znano.

Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.

Švedski premier Ulf Kristersson je pozval Evropsko unijo, naj se pripravi na dolgoročno izolacijo Rusije, tudi po koncu vojne v Ukrajini. Izpostavil je tudi pomembnost Baltiškega morja za evropske države.

Ameriški predsednik Donald Trump je razmišljal o odobritvi izjeme za Madžarsko glede ameriških sankcij na ruske energente, saj je Madžarski težko pridobivati nafto in plin iz drugih virov. Trump je pozval voditelje Evropske unije, naj spoštujejo madžarskega premierja Viktorja Orbána. Nove ameriške sankcije proti ruskim energentom bi lahko predstavljale težavo v odnosu med Trumpom in Orbánom.

Slovenija je leta 2017 ruskim državljanom izdala več kot 12.000 vizumov za večkratni vstop, letos pa le 221. Podatki ministrstva za zunanje in evropske zadeve kažejo, da število izdanih vizumov za Ruse upada od leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Evropska unija je 6. novembra dodatno zaostrila pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom.

V provinci Zahodni Kordofan v Sudanu se je 4. novembra zaradi tehnične napake zrušilo vojaško transportno letalo Il-76 sudanske vojske. Letalo se je zrušilo blizu mesta Babanus po opravljeni tovorni misiji. Vsi na krovu so umrli. Sprva so uporniki iz "Sil za hitro posredovanje" trdili, da so letalo sestrelili.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

Dve ruski regiji, ki mejita na Ukrajino, se soočata z izpadi električne energije. Po ukrajinskih napadih na energetsko infrastrukturo je brez elektrike ostalo več kot 20.000 ljudi, so sporočile ruske lokalne oblasti dan po obsežnih ruskih bombardiranjih Ukrajine. V regiji Belgorod, ki je pogosto tarča ukrajinskega ognja, je guverner Vjačeslav Gladkov dejal, da je bila oskrba z električno energijo in ogrevanjem resno poškodovana.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Ukrajina si prizadeva obnoviti izmenjavo ujetnikov z Rusijo, pri čemer naj bi se domov vrnilo do 1200 ukrajinskih ujetnikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo priprave, pri čemer posredujeta Turčija in Združeni arabski emirati. Finski predsednik Alexander Stubb je opozoril, da je prekinitev ognja v letošnjem letu malo verjetna.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi se lahko kmalu v Budimpešti srečala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump, da bi razpravljala o ukrajinski krizi. Orban je dejal, da je med stranema ostalo nerešenih le še nekaj ključnih vprašanj. Trump je na vprašanje o možnosti srečanja s Putinom odgovoril, da "je vedno možnost". Madžarska si prizadeva za izvzetje iz ameriških sankcij glede uvoza ruske nafte.

Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti izraelskima državljanoma Timurju Mindichu in Aleksandru Cukermanu zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Nemški kancler Fridrih Merc in Zelenski sta se pogovarjala o korupcijskem škandalu v energetskem sektorju Ukrajine. Nacionalno protikorupcijsko vijeće je sprožilo politični potres, minister za pravosodje German Galušenko in ministrica za energetiko Svitlana Grinčuk pa sta odstopila na zahtevo predsednika Zelenskega.

Ruska varnostna služba FSB trdi, da je preprečila ukrajinsko operacijo, ki naj bi vključevala ugrabitev ruskega lovca Mig-31 in usmeritev proti Natovi bazi v Romuniji, z namenom sprožiti eskalacijo. Po trditvah Moskve naj bi Kijev in London skupaj načrtovala provokacijo velikih razsežnosti. Rusija je odgovorila z napadom na območje, kjer naj bi bili nameščeni ukrajinski F-16.

Na severovzhodu Poljske so odkrili pretrganje železniških tirov na odseku proge, ki vodi v Ukrajino. Incident se je zgodil na trasi Demblin-Varšava. Poljski premier Donald Tusk ne izključuje možnosti diverzije.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Marija Zaharova je ponovila, da Evropa ne razume, da so njene težave povezane s financiranjem Ukrajine, ki jo vidi kot "kamen na vratu" Evrope. Dodala je, da bi Ukrajina lahko postala gospodarski biser in žitnica Evrope, če se države EU ne bi vmešale in jo "izkrivile".

Vladimir Putin je podpisal odlok, ki razširja mesečna izplačila, ki jih prejemajo vojaki po pogodbi, tudi na tiste, ki odbijajo oborožene vdore na državni meji Rusije in v regijah, ki mejijo na območje posebne vojaške operacije.

Združene države Amerike so za eno leto izvzele Madžarsko iz sankcij, ki se nanašajo na uvoz ruske nafte in plina. V zameno se je Budimpešta zavezala, da bo kupila za več sto milijonov dolarjev ameriškega utekočinjenega plina.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija prekinila prepoved jedrskih poskusov le, če bodo to storile najprej ZDA. To so povedali po tem, ko je Donald Trump nakazal, da bi lahko ZDA ponovno začele jedrske poskuse. Vladimir Putin je medtem napovedal uspešne teste dveh naprednih jedrskih sistemov, Burevestnik, ki ga poganja jedrski reaktor in Poseidon.

Pojavljajo se ugibanja o sporu med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj se je odzval na številne špekulacije, ki krožijo o domnevnem nezadovoljstvu Putina z Lavrovovim diplomatskim delom. Govori se celo o možnih naslednikih na položaju zunanjega ministra, saj se je Lavrov v zadnjem času redko pojavljal v javnosti.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Albanski premier Edi Rama je v intervjuju za Al Jazeero izrazil prepričanje, da Rusija ne bo napadla nobene države članice Nata ali Evropske unije. Poudaril je, da je Nato pripravljen na morebitno rusko agresijo, in pozval Evropsko unijo, naj pripravi mirovni načrt za Ukrajino.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Združene države Amerike so začasno odpravile morebitne sankcijske omejitve za Madžarsko, s čimer so ji dovolile nadaljnji nakup ruskih energentov. Ta odločitev velja eno leto in začasno odpravlja sekundarne sankcije.

Ukrajinski zunanji minister je izjavil, da se več kot 1400 državljanov iz 36 afriških držav bori na strani ruskih sil v Ukrajini. Ukrajina obtožuje Rusijo, da vabi afriške rekrute v 'samomorilske' vojaške pogodbe, da bi okrepila svoje vojaške napore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar le pod pogojem, da bo srečanje prineslo konkreten rezultat. Izjava je bila objavljena na kanalu »RBC-Ukrajina«.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Združene države Amerike so iz baze Vandenberg izstrelile interkontinentalno balistično raketo Minuteman III, ki je sposobna nositi jedrsko bojno glavo. Testiranje je potrdilo pripravljenost jedrske triade in je potekalo po tem, ko je predsednik Donald Trump pozval k ponovnemu zagonu testiranja jedrskega orožja. Kljub temu gre za načrtovano preizkušnjo v okviru rednih preverjanj bojne pripravljenosti in natančnosti raketnega sistema, ki je v ameriški oborožitvi že več kot pol stoletja. Raketa je med testiranjem preletela približno 4.200 milj.

Madžarski premier Viktor Orbán je po srečanju z Donaldom Trumpom v Washingtonu sporočil, da so Združene države Madžarski odobrile "neomejeno" izjemo za dobavo ruskih energentov preko plinovodov "TurkStream" in "Druzhba". Trump naj bi Orbánu obljubil začasno izjemo od ameriških sankcij proti ruskim energetskim podjetjem za uvoz plina in nafte. Orbán je tudi napovedal odpravo ameriških sankcij glede ruskega nafte in jedrskega projekta Paks II. Budimpešta in Washington sta sklenila še vrsto drugih sporazumov.

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Sergej Lavrov je ponovil pripravljenost na osebno srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom, da bi razpravljala o vojni v Ukrajini, pri čemer je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ključnih pogojev za končanje vojne. Lavrov je tudi zanikal navedbe, da je izgubil naklonjenost Kremlja.