Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni v Ukrajini, ki se zdaj bliža svojemu četrtemu letu. Putin je ruske vojakov označil za heroje in skušal projicirati podobo odločnosti in stabilnosti, kljub temu da so kritiki njegovo strategijo izčrpavanja označili za dolgoročno škodljivo za rusko gospodarstvo in mednarodni položaj. Nagovor se je odvil v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za končanje konflikta, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi diplomatska prizadevanja administracije Donalda Trumpa. Čeprav Putin javno zagovarja uspeh ruske vojske, analitiki opozarjajo, da je prvotni načrt o hitri zmagi propadel že leta 2022, kar je Rusijo prisililo v dolgotrajno in krvavo vojno izčrpavanja. Država je postala močno odvisna od Kitajske, njena izolacija od Zahoda pa se poglablja. Putinova retorika o zmagi tako ostaja v nasprotju s poročili o velikih izgubah in gospodarskih izzivih, hkrati pa poskuša z njo ohraniti notranjo stabilnost pred napovedanimi novimi krogi pogajanj, ki so se v preteklosti že odvijala v Moskvi in Miamiju.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je prek platforme Telegram objavil niz ostrih žalitev in osebnih napadov na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedev je v svojem zapisu uporabil dehumanizirajoče izraze, med drugim je Zelenskega označil za "zelenega homunkulusa" in "marioneto", hkrati pa je izrazil željo, da bi bilo prihodnje leto za ukrajinskega voditelja zadnje. Ruski politik je v svojih provokacijah šel še dlje in zapisal, da bi morali truplo ukrajinskega predsednika po njegovi smrti razstaviti v muzeju. Ti napadi so del širše strategije stopnjevanja retorike s strani Kremlja, ki se je v zadnjih mesecih dodatno zaostrila zaradi ukrajinske nepopustljivosti pri mirovnih pogajanjih. Medvedev, ki je od začetka ruske invazije na Ukrajino zavzel vlogo enega najglasnejših jastrebov v Moskvi, s takšnimi izjavami sistematično spodkopava možnosti za diplomatsko rešitev konflikta. Analitiki ocenjujejo, da so te grožnje neposreden odziv na nedavne napovedi Zelenskega o morebitnih napadih na ruske strateške cilje in njegovo vztrajanje pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, kar je razvidno tudi iz preteklega konteksta njunih javnih sporov.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno operacijo, v kateri so ameriške vojaške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Trump je v uradni izjavi potrdil pridržanje in poudaril, da bodo Združene države Amerike neposredno sodelovale pri določanju prihodnosti Venezuele. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja narkoterorističnega kartela in za informacije, ki bi pripeljale do njegove aretacije, razpisale nagrado v višini 50 milijonon dolarjev. Ameriško pravosodje namerava Maduru soditi zaradi trgovine z drogami. Po aretaciji se je politična situacija v Karakasu močno zaostrila, negotovost pa se stopnjuje. Po poročanju tujih medijev je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez že zapustila državo in naj bi se trenutno nahajala na ozemlju Ruske federacije. Operacija je presenetila velik del ameriške javnosti, čeprav so se napetosti med državama stopnjevale že več mesecev, vključno z zaprtjem zračnega prostora in vojaškimi vajami v regiji. Donald Trump je poudaril, da je bil ta korak nujen za zaustavitev kriminalnih dejavnosti venezuelskega režima.

Poljski premier Donald Tusk je po srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu izrazil nenaden optimizem glede končanja konflikta. Tusk, ki je predhodno opozarjal na nevarnost razdeljenosti Zahoda, je po pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki zveze NATO izjavil, da se je mir prvič po začetku vojne pojavil na obzorju. Kljub pozitivnim tonom poljskega premierja pa znotraj ameriške administracije in mednarodne skupnosti ostajajo številni pomisleki. Poročila kažejo na teoretična zagotovila o popolni varnosti Ukrajine po koncu sovražnosti, vendar konkretni dogovori še niso bili doseženi. Medtem ko Trumpovo taborišče projicira podobo hitrega uspeha, se v ozadju kažejo resna nesoglasja glede pogajalske strategije. Vpogled v notranje kroge kaže, da bodoči predsednik ZDA bije bitko z lastnimi svetovalci, vključno z Marcom Rubiom in Peteom Hegsethom, kar bi lahko otežilo uresničitev njegove napovedane hitre rešitve. Ruska stran ostaja zadržana, saj Kremelj opozarja na številna odprta vprašanja, ki ostajajo nerešena kljub Trumpovemu optimizmu. Razkorak med javnimi izjavami o »fantastičnih« pogovorih in realno situacijo na terenu nakazuje, da je pot do finalnega dogovora še dolga in polna ovir.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v svojo končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je ob tem pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za junake. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov pooblastil sile za vzpostavitev tako imenovanih varovalnih pasov v regijah Sumi in Harkov. Namen teh con naj bi bila zaščita ruskega obmejnega ozemlja pred ukrajinskimi napadi, kar pa v praksi pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi ukrajinskimi ozemlji. Medtem ko Moskva krepi vojaške pritiske, so se diplomatski odnosi ponovno zaostrili. Rusija je Ukrajino obtožila izvedbe smrtonosnega napada z droni na civilne cilje v vasi Horli v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kjer naj bi umrlo najmanj 24 ljudi. Dogajanje je vplivalo tudi na ameriško notranjo politiko; Donald Trump je delil uredniški prispevek, ki Putina obtožuje za neuspeh mirovnih pogajanj in ga označuje za glavno oviro pri doseganju sporazuma. Ameriški obveščevalni viri so hkrati zavrnili ruske trditve, da je Ukrajina v preteklosti skušala izvesti atentat na Putina v eni od njegovih rezidenc.

Vladimir Putin je v svoji novoletni čestitki ponovil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in poudaril, da bo "velika Rusija" dosegla vse svoje cilje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke, za katere trdi, da prikazujejo ukrajinski napad z dronom na Putinovo rezidenco v Valdaju, med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ukrajina je ponovno zanikala vpletenost.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja sodeloval pri napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Admiral Igor Kostjukov, vodja ruske obveščevalne službe GRU, je ob predaji poudaril, da dešifrirani podatki nedvomno potrjujejo ukrajinsko odgovornost za incident, ki se je zgodil konec decembra. Kljub temu so ameriške obveščevalne agencije, vključno s CIA in NSA, sporočile, da za ruske navedbe o napadu z 91 droni niso našle nobene neodvisne potrditve in jih označujejo za manipulacijo. Dogodek se odvija v času močno zaostrene retorike med Washingtonom in Moskvo. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral Putina, češ da ruske sile "ubijajo preveč ljudi", kar nakazuje na vse večje nezadovoljstvo Bele hiše nad ruskim zavračanjem mirovnih načrtov. Hkrati so se v javnosti pojavile informacije, da je CIA z odobritvijo Trumpove administracije podpirala ukrajinske sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno gospodarsko škodo. Napetosti stopnjujejo tudi dogodki v Južni Ameriki, kjer je zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriških sil sprožilo odzive v Kijevu; predsednik Volodimir Zelenski je ob tem predlagal, da bi morala podobna usoda doleteti tudi Putina. Novo srečanje med Trumpom in Zelenskim glede mirovnega načrta je predvideno za konec januarja.

V ruskem napadu na zasedeno ukrajinsko vas Horli v regiji Herson je bilo na silvestrovo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah ruskih oblasti so trije ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Med smrtnimi žrtvami naj bi bila tudi otroka. Napad se je zgodil v času, ko so diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta dosegla kritično točko, saj predsednik Volodimir Zelenski trdi, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kijev je navedbe o namernem ciljanju civilistov zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile izvajajo napade izključno na vojaške objekte in energetsko infrastrukturo v skladu z mednarodnim pravom. Obenem je Rusija na novoletno noč nad Ukrajino poslala rekordno število več kot 200 dronov, ki so povzročili škodo na energetskem omrežju v sedmih regijah. Medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin v svojem novoletnem nagovoru napoveduje zmago, so ameriške obveščevalne službe zavrnile ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Putina, kar dodatno zaostruje odnose med Moskvo in Washingtonom.

Ruske sile so v zadnjem valu napadov z bezpilotnimi letalniki ciljale ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so bile ranjene najmanj štiri osebe, med njimi trije otroci. Načelnik regije Odesa Oleg Kiper je potrdil, da so bili napadi usmerjeni na stanovanjske objekte ter ključno logistično in energetsko infrastrukturo. Med ranjenimi civilisti je tudi sedemmesečni dojenček, kar potrjuje nadaljevanje strategije napadov na gosto naseljena območja. Po poročanju vojaških oblasti je nastala znatna materialna škoda na večstanovanjskih zgradbah, s prizorišč pa so poročali o gostem dimu in uničenju. Odesa, ki predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz, je že dlje časa tarča ponavljajočih se napadov, ki sistematično uničujejo energetsko in prometno infrastrukturo mesta. Ti incidenti so neposredno povezani s širšo rusko ofenzivo, ki se je v zadnjih mesecih okrepila z uporabo novih tehnologij dronov, vključno s tistimi, ki so odporni na elektronsko motenje.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo. Medtem strokovnjaki opozarjajo, da bi obnova venezuelske naftne industrije na prejšnjo raven lahko trajala desetletja in zahtevala ogromne investicije. Nemški Bild je ameriško operacijo označil kot ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko, ki kaže, da ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim osebam, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Donald Trump je izjavil, da ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v napadu z dronom, kot je trdil Kremelj.

Po poročilih hrvaških in srbskih medijev je poljski premier Donald Tusk izrazil optimizem glede možnosti dosege miru v Ukrajini v naslednjih tednih. Tusk je to izjavil po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in NATO.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija neomajno verjame v svojo vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je v govoru, namenjenem krepitvi narodne enotnosti, pozval k vsesplošni podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je rusko vojaško vodstvo pooblastilo generala Valerija Gerasimova za vzpostavitev obsežnih "varovalnih pasov" znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Ta poteza, ki jo Moskva utemeljuje kot obrambno nujnost za zaščito obmejnih območij, nakazuje na namero Rusije po trajnem nadzoru nad novimi ozemlji. Medtem ko Moskva zaostruje svojo vojaško držo, so se odnosi na diplomatski ravni dodatno zapletli. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenjski članek, ki za zastoj v mirovnih pogajanjih neposredno obtožuje Putina in njegovo retoriko. Trump je s tem nakazal dvom v iskrenost ruskih prizadevanj za mir. Razmere so se dodatno zaostrile po smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, kjer je na silvestrovo umrlo najmanj 24 civilistov. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje, kar je povzročilo prekinitev tekočih mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje, da bo Rusija dosegla zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža svojemu četrtemu letu. V televizijskem nagovoru, predvajanem ob vstopu v leto 2026, je Putin vojake označil za heroje in poudaril, da gre za eksistencialni boj proti Zahodu. Ruski voditelj je pozval k narodni enotnosti in se izognil podrobnim informacijam o morebitnih mirovnih pogajanjih, ki naj bi potekala pod okriljem Združenih držav Amerike. Istočasno so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo, pri čemer so droni v Odesi poškodovali stanovanjske stavbe in električno omrežje, ranjenih pa je bilo šest oseb, vključno s tremi otroki. Moskva je hkrati obtožila Kijev domnevnega poskusa napada z droni na eno izmed Putinovih rezidenc, kar so ukrajinske in evropske oblasti odločno zavrnile kot provokacijo. Po navedbah nekaterih analitikov bi lahko Rusija te trditve uporabila kot izgovor za zaostritev pogajalskih stališč ali prekinitev mirovnega procesa, ki ga poskuša posredovati administracija Donalda Trumpa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. V govoru, objavljenem ob vstopu v leto 2026, je Putin pohvalil ruske vojake kot heroje in pozval državljane k popolni narodni enotnosti. Kljub stopnjevanju mirovnih prizadevanj pod okriljem ZDA, ruski voditelj v svojem nastopu ni neposredno omenjal pogajanj, temveč je poudaril suverenost in varnost Ruske federacije. Ob tem se je znova razplamtel informacijski spor glede domnevnega ukrajinskega napada na Putinovo rezidenco v Novgorodu. Moskva trdi, da je Kijev v ponedeljek z droni ciljal predsednikovo domovanje, kar so v Kremlju označili za teroristično dejanje in poskus atentata. Ukrajinski in evropski uradniki so obtožbe odločno zavrnili kot dezinformacije, namenjene spodkopavanju mirovnih pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenja, ki namigujejo, da Rusija s takšnimi trditvami namerno ovira pot do sporazuma. Medtem ko Moskva napoveduje povračilne ukrepe in krepitev jedrske prisotnosti v Belorusiji, so ruske sile s silovitim napadom na Odeso, v katerem je bilo poškodovanih šest oseb, vključno z otroki, še dodatno zaostrile razmere na terenu.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

V vasi Horli v rusko zasedeni regiji Herson je na silvestrovo prišlo do silovitega napada z ukrajinskimi droni, v katerem je po zadnjih podatkih ruskih oblasti življenje izgubilo 27 ljudi, med njimi tudi otrok. Napad je zadel hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ranjenih še najmanj 50 oseb. Ruski uradniki so dogodek označili za teroristični napad in vojni zločin, medtem ko Ukrajina vztraja, da njene sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je Kremelj sprožil obsežno informacijsko kampanjo, v kateri trdi, da so ukrajinski droni neuspešno poskušali izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je javno objavilo posnetke srečanja z ameriškim obrambnim atašejem v Moskvi, kateremu so predali domnevne dokaze, vključno z navigacijsko enoto sestreljenega drona. Analitiki ocenjujejo, da je ta poteza namenjena predvsem pošiljanju signalov prihajajoči ameriški administraciji pod vodstvom Donalda Trumpa. Napetosti med državama se tako ob začetku leta 2026 še stopnjujejo, kljub predhodnim diplomatskim prizadevanjem za mir.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje pripadnikom oboroženih sil, ki so bili napoteni v tujino in se tam borijo na strani ruskih sil. Kim je poudaril, da vojaki pogumno izpolnjujejo ukaze domovine na tujih tleh, ter jih pozval k nadaljnjemu pogumu, pri čemer je izpostavil neomajno podporo tako Pjongjanga kot Moskve. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je voditelj dejal, da ti vojaki krepijo nepremagljivo zavezništvo z bratskim ruskim ljudstvom. Po navedbah južnokorejskih in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v Rusijo poslala več tisoč vojakov za podporo invaziji na Ukrajino, ki traja že skoraj štiri leta. Po ocenah Seula je bilo v spopadih doslej ubitih najmanj 600 severnokorejskih častnikov. V zameno za vojaško pomoč naj bi Moskva Pjongjangu zagotavljala finančno podporo, hrano, energente in napredno vojaško tehnologijo, kar dodatno krepi strateško sodelovanje med državama v času globalnih napetosti.

Rusija je obtožila ukrajinsko vojsko, da je v novoletni noči izvedla obsežen napad z droni na zasedene dele regije Herson, v katerem je po navedbah Moskve umrlo najmanj 24 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Ruska tiskovna predstavnica Marija Zaharova je dogodek označila za teroristični napad. Hkrati so ukrajinske letalske sile poročale o lastnih obrambnih prihodih, saj so od večera 31. decembra 2024 uničile 176 od rekordnih 205 dronov tipa Shahed in Gherbera, ki jih je ruska vojska izstrelila iz smeri Orela in Brjanska proti ukrajinskemu ozemlju. Najnovejši val nasilja predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih operacij, ki se je zaostrilo že med božičnimi prazniki. Obe strani sta v novoletnem obdobju uporabili doslej največje količine brezpilotnih letalnikov, kar kaže na prehod vojne v fazo visoko intenzivnega zračnega izčrpavanja. Medtem ko Rusija poroča o civilnih žrtvah v zasedenem Hersonu, Ukrajina izpostavlja uspešnost svoje zračne obrambe pri varovanju kritične infrastrukture in prestolnice pred uničujočimi ruskimi napadi.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je v nedavnih izjavah izrazil pesimizem glede hitrega končanja vojne v Ukrajini. Po njegovih ocenah so možnosti, da bi se ruska agresija končala do leta 2026, praktično ničelne. Kuleba, ki je bil ključna figura v ekipi predsednika Volodimirja Zelenskega, poudarja, da trenutne razmere na bojišču in geopolitična situacija ne kažejo na možnost skorajšnjega premirja. Nekdanji vodja ukrajinske diplomacije je izpostavil, da so pričakovanja o sklenitvi premirja do konca letošnje zime nerealna. Njegove napovedi temeljijo na analizi dolgoročnih ciljev Moskve in trenutne dinamike mednarodne podpore Ukrajini. Kuleba opozarja, da se mora mednarodna skupnost pripraviti na dolgotrajen konflikt, saj Rusija ne kaže resnih namer po umiku ali pogajanjih, ki bi vodila v pravičen mir. Izjave prihajajo v času, ko se Ukrajina trudi obdržati pozornost zahodnih zaveznic sredi drugih globalnih kriz.

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na naselje Horli v okupirani regiji Herson je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Po navedbah Vladimirja Salda, guvernerja regije pod ruskim vodstvom, je napad zadel hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali novo leto. Saldo je na družbenem omrežju Telegram izpostavil grozo dogodka in navedel, da so nekateri ljudje v objektu zgoreli, med žrtvami pa je tudi otrok. Napad se je zgodil v obalni vasi blizu polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Ruska stran je napad označila za namerno usmerjen proti civilnim ciljem med praznovanjem. Ukrajinska stran uradno še ni podala podrobnejšega komentarja o izbiri cilja, vendar pa regija Herson ostaja eno izmed ključnih bojišč, kjer ukrajinske sile redno izvajajo operacije proti ruskim logističnim in nastanitvenim točkam. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov na območju pod ruskim nadzorom v zadnjem obdobju, ki dodatno stopnjuje napetosti v regiji.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropska unija največja ovira za mirovna pogajanja v Ukrajini, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije. Opozoril je tudi, da bodo evropske vojaške sile, nameščene v Ukrajini, legitimen cilj za Rusijo. Izjava je bila objavljena na dan srečanja med Trumpom in Zelenskim.

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času, ko ZDA pospešujejo prizadevanja za mirovni dogovor med Kijevom in Moskvo. Rusija je obtožila Ukrajino in njene zaveznike iz EU, da poskušajo torpedirati mirovni načrt ZDA. Trump je izrazil optimizem glede možnosti dosega dogovora, medtem ko Rusija poudarja, da se ukrajinski mirovni načrt razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA. Sočasno je Rusija izvedla napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Stalni predstavnik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato Matthew Whitaker je v intervjuju za televizijsko postajo Fox Business napovedal, da bodo ZDA podrobno preučile okoliščine nedavnega ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da nameravajo ameriške oblasti temeljito analizirati vse razpoložljive obveščevalne podatke o dogodku, ki ga ruska stran označuje za teroristični napad. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom, ko so ukrajinske oborožene sile izvedle obsežen napad z 91 droni na cilje v Rusiji, vključno z območjem Novgorodske oblasti, kjer se nahaja predsedniška rezidenca. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa dogodek označuje za dejanje, ki se je zgodilo v izjemno občutljivem diplomatskem trenutku, medtem ko vojaški analitiki opozarjajo na možnost silovitega ruskega povračilnega ukrepa. Analiza naj bi razjasnila stopnjo neposredne vpletenosti ukrajinskih sil in morebitne posledice za nadaljnje mednarodne odnose.

Rusija je ZDA predala domnevne dokaze, ki naj bi dokazovali načrtovani ukrajinski napad z dronom na eno od rezidenc predsednika Putina. Rusija trdi, da je ameriškim uradnikom predala dešifrirane podatke iz ukrajinskega drona. Ukrajina zanika obtožbe, medtem ko so ameriške obveščevalne službe skeptične. Strokovnjak za letalstvo poroča, da naj bi bilo območje Valdaja zaščiteno s 14 sistemi zračne obrambe.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da je Rusija prepričana v končno zmago v Ukrajini, ki jo po skoraj štirih letih vojne označuje za eksistencialni boj z Zahodom. Nagovor so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc na severu države. Moskva je domnevni napad označila za teroristično dejanje in osebni napad na predsednika, zaradi česar napoveduje zaostritev svojih pogojev v mirovnih pogajanjih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za popolno fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju prizadevanj za končanje konflikta. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je po srečanju z Zelenskim v Floridi kazal optimizem glede hitrega dosega miru, je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu na rezidenco, hkrati pa preko družbenih omrežij delil mnenja, da prav Putin ovira pot do končnega mirovnega dogovora. Medtem ko so se diplomatske napetosti stopnjevale, je Rusija v Belorusiji namestila raketne sisteme orešnik z jedrskimi zmogljivostmi, na jugu Ukrajine pa so ruski droni v Odesi ranili šest civilistov, vključno z otroki.

Predsednik Zelenski je opozoril, da se vojna brez ustreznih jamstev realno ne bo končala. Pogajalci še vedno iščejo preboj pri ključnih vprašanjih, kot so umik sil in usoda jedrske elektrarne Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je v treh urah uničila 21 ukrajinskih brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, Krasnodarskim krajem in Azovskim morjem.

V ukrajinskem napadu z droni na novoletno zabavo v zasedenem Hersonu je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Rusija je za napad obtožila Ukrajino in obsodila molk zahodnih držav, ki po njihovem mnenju pomeni prikrito sodelovanje pri terorizmu. Ruska misija pri Združenih narodih v Ženevi je izrazila ogorčenje nad pomanjkanjem odziva Zahoda.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta razpravljala o načrtu za mir v Ukrajini. Trump je dejal, da je bil dosežen velik napredek, približno 95%. Zelenski je izjavil, da je referendum ena od možnosti glede Donbasa. Kremelj je potrdil, da se je Trump pred srečanjem slišal s Putinom, vendar podrobnosti niso znane.

Norveški in ruski mediji poročajo, da ameriški predsednik Donald Trump ne namerava preprečiti morebitnega obsežnega povračilnega udarca Rusije, ki bi sledil napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Navedbe temeljijo na predpostavki, da se Združene države Amerike ne bi vpletale v odločitve Moskve glede vojaškega odziva na dogodek, ki ga ruski uradni viri označujejo za teroristični napad kijevskega režima. Dogajanje predstavlja zaostritev v že tako napetih odnosih med vpletenimi stranmi, pri čemer ruski mediji, vključno z agencijo RIA Novosti, poudarjajo pasivnost Washingtona pod Trumpovim vodstvom v primeru neposrednih napadov na ruske voditelje. Napad z droni na Putinovo rezidenco naj bi služil kot povod za potencialno uničujoče ruske operacije v Ukrajini, ki bi jih administracija v Washingtonu po poročanju tujih medijev tiho dopustila. Ta premik v ameriški zunanji politiki, če se izkaže za resničnega, pomeni odmik od prejšnjih prizadevanj za omejevanje eskalacije spopadov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Rusija medtem kritizira Zelenskega in Evropsko unijo, da poskušata spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Srečanje poteka v času, ko si Trump prizadeva za dogovor, Putin pa kaže, da ni pripravljen na mir, kar dokazujejo tudi nedavni napadi na Kijev. Razhajanja med stranmi ostajajo velika, Rusija pa poudarja, da se predlagani načrt močno razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Nemška vojska ni uspela sestreliti dronov, ki so vohunili za novim izraelskim sistemom protiraketne obrambe. Rusija je razkrila nove taktike tankov, ki vključujejo usklajene manevre z brezpilotnimi letalniki. Nemčija je postala glavni dobavitelj orožja Ukrajini in bo letos znatno povečala vojaško podporo.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Ukrajinske oblasti so izdale ukaz za obvezno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 44 mest in vasi v provincah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev je bila sprejeta zaradi zaostrenih varnostnih razmer na teh območjih, kjer ruske sile v zadnjih mesecih beležijo nenehno napredovanje. Civilno prebivalstvo se spopada z neposredno nevarnostjo zaradi bližine frontne črte in intenzivnega granatiranja. Evakuacija vključuje organiziran premik družin na varnejša območja v notranjosti države, saj ukrajinska stran ocenjuje, da bivanje v omenjenih naseljih ni več varno. Ruska ofenziva na jugovzhodu države se stopnjuje, kar sili Kijev v preventivne ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Operacija poteka pod nadzorom regionalnih vojaških uprav in humanitarnih služb, ki skušajo zagotoviti ustrezno namestitev za begunce.

Upokojeni polkovnik in vojaški strokovnjak Anatolij Matvijčuk je v pogovoru za ruske medije izrazil pričakovanje, da se bodo vojaški spopadi v Ukrajini končali v letu 2026. Svoje napovedi o zaključku t. i. posebne vojaške operacije je utemeljil na trenutni dinamiki na bojišču in predvidenem razvoju dogodkov. Izjave Matvijčuka prihajajo v času, ko se v mednarodnem prostoru vrstijo različne špekulacije o trajanju konflikta, ki je močno zaznamoval globalno politično in gospodarsko stabilnost. Čeprav gre za mnenje posameznega analitika, njegove besede odražajo določen del ruskega strokovnega razmišljanja o dolžini trajanja vojne izčrpavanja, ki se odvija na ukrajinskem ozemlju. Avtor napovedi ni podal specifičnih pogojev, pod katerimi bi se konflikt zaključil, je pa leto 2026 izpostavil kot prelomno za konec sovražnosti.

Ruska vojska je v naselju Železnodorožno v regiji Zaporožje izvedla obsežen napad, v katerem je bil uničen del elitnega ukrajinskega voda enote Da Vincijevi volkovi. Kot je za tiskovno agencijo TASS sporočil Igor Kimakovski, svetovalec vodje Donecke ljudske republike, je bilo v silovitem udaru ubitih približno deset pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih operacij na tem delu fronte, kjer so ruske sile ciljale eno najbolje pripravljenih formacij ukrajinske vojske. Poleg operacij v Zaporožju so ruske sile s pomočjo brezpilotnih letalnikov Geran-2 uničile tudi skladišča in vojašnice operaterjev udarnih dronov v regiji Černigov. Poročila prav tako navajajo uspešne akcije ruskih vojakov v bližini Krasnoarmejska, kjer je bila v enem od stanovanjskih objektov likvidirana skupina petih ukrajinskih borcev. Dogodki potrjujejo zaostritev spopadov na strateško pomembnih točkah, kjer ruska stran s kombinacijo zračnih napadov in pehotnega delovanja poskuša ohromiti elitne ukrajinske enote in njihovo infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.

Ukrajinske oblasti so zaradi vztrajnega prodiranja ruskih sil izdale ukaz za prisilno evakuacijo tisočev otrok in njihovih staršev s frontnih območij v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so uradniki odločitev sprejeli zaradi povečane ogroženosti civilnega prebivalstva ob stopnjevanju spopadov na jugovzhodu države. Evakuacija se osredotoča predvsem na ranljive skupine v naseljih, ki so pod neposrednim udarom ruskega topništva in letalstva. Razmere na terenu se hitro poslabšujejo, saj ruska vojska nadaljuje ofenzivne operacije, kar ukrajinsko stran sili v drastične ukrepe za zaščito civilistov. Ta premik prebivalstva sledi obdobju intenzivnih napadov na kritično infrastrukturo, ki so se stopnjevali že ob začetku leta. Operacija evakuacije poteka pod nadzorom ministrstva za obnovo in lokalnih vojaških uprav, ki si prizadevajo zagotoviti varno pot in nastanitev za umaknjene družine v notranjosti države.