Ameriško zunanje ministrstvo (State Department) je na družbenem omrežju X objavilo nenavadno opozorilo v ruskem jeziku, v katerem je Moskvo neposredno pozvalo, naj se ne igra z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Objava vsebuje grafično podobo s sporočilom, da je Trump "človek dejanj", in opozarja na resnost njegovih političnih namer. Ta poteza pomeni neposredno komunikacijo ameriške administracije z rusko javnostjo in oblastmi sredi zaostrenih mednarodnih odnosov. Sporočilo prihaja v času, ko Washington stopnjuje retoriko glede konfliktov v Evropi in Aziji. Vsebina objave poudarja nepredvidljivost in odločnost trenutnega ameriškega vodstva, s čimer želi State Department okrepiti vtis o neomajnosti ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom. Ruski mediji so objavo že označili za grožnjo, kar kaže na nadaljnje poglabljanje diplomatskega prepada med državama. To dejanje se povezuje s predhodnimi Trumpovimi ultimati Moskvi, vključno s skrajšanjem rokov za dosego mirovnega sporazuma v Ukrajini. Z uporabo ruskega jezika je ameriška diplomacija preskočila običajne uradne kanale in se obrnila neposredno na rusko govoreče občinstvo, kar odraža agresivnejšo taktiko v informacijski vojni med velesilama.

Ameriške sile so v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega voditelja Nikolasa Madura, kar je v mednarodni javnosti in Kremlju sprožilo val razprav o dejanski moči ruskega zavezništva. Akcija predsednika Donalda Trumpa, ki se je odvila v manj kot pol ure, je neposredno spodkopala prizadevanja Vladimirja Putina za vzpostavitev t.i. multipolarnega sveta, v katerem bi Rusija služila kot zaščitnica antizahodnih režimov. Po poročanju medija Politico je uspeh ameriške akcije v Moskvi povzročil občutek ponižanja, saj se je izkazalo, da Rusija kljub retoriki nima moči ali sredstev, da bi zaščitila svoje ključne strateške partnerje v Latinski Ameriki. Dogodek je sprožil resne dvome o zanesljivosti Moskve kot strateške zaveznice, saj Rusija ob ameriškem posredovanju ni uspela posredovati ali preprečiti aretacije. Analitiki ocenjujejo, da je Trump s to potezo dosegel v kratkem času tisto, česar Putin ni zmogel v štirih letih utrjevanja vpliva v regiji. Operacija ne predstavlja le konca Madurove vladavine, temveč tudi jasno sporočilo drugim avtoritarnim voditeljem, ki se zanašajo na rusko vojaško in politično podporo. Ruski odziv je bil zaznamovan z zavistjo in nemočjo, kar dodatno slabi ugled Kremlja na globalnem prizorišču.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v bliskoviti operaciji pod vodstvom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa pridržan in prepeljan v zapor v New Yorku. Ta dogodek predstavlja velik geopolitični preobrat, saj je Rusija v regiji izgubila ključnega zaveznika, s katerim je predsednik Vladimir Putin še maja letos sklenil sporazum o strateškem partnerstvu. Analitiki ocenjujejo, da operacija neposredno spodkopava ruski vpliv v Latinski Ameriki in kaže na šibkost protizahodnih zavezništev, ki jih je vzpostavil Kremelj. Zajetje Madura bi po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko imelo dvojne posledice za mednarodno stabilnost. Medtem ko dogodek pomeni poraz ruske regionalne diplomacije in udarec za Putinov ugled, bi hkrati lahko ustvaril nevaren precedens v mednarodnem pravu. Pojavljajo se opozorila, da bi Moskva takšna dejanja Združenih držav Amerike lahko izkoristila kot opravičilo za povečanje agresije v Ukrajini, kar bi dodatno destabiliziralo svetovni red.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nedavnem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaprosil za posredovanje diplomatskega sporočila Teheranu. Kot poroča izraelska državna radiotelevizija Kan, je Netanjahu v sporočilu poudaril, da Tel Aviv ne načrtuje napada na Islamsko republiko Iran. Diplomatska pobuda prihaja v času povečanih napetosti v regiji in služi kot poskus deeskalacije morebitnih neposrednih vojaških spopadov med državama. Rusija v tem kontekstu deluje kot ključni posrednik, saj vzdržuje diplomatske stike z obema stranema. Informacije, ki jih navajajo viri blizu izraelske vlade, kažejo na strateško prizadevanje Izraela, da prepreči napačne interpretacije svojih vojaških premikov. Čeprav so odnosi med državama že dlje časa napeti, takšna neposredna komunikacija prek Moskve nakazuje na kritično fazo prizadevanj za stabilnost na Bližnjem vzhodu, kar sovpada tudi z mednarodnimi prizadevanji za diplomatsko reševanje iranskega vprašanja.

V ukrajinskem mestu Harkov je bil v noči na 6. januar 2024 po seriji eksplozij poškodovan pomemben energetski objekt. Informacijo o škodi na kritični infrastrukturi je potrdil načelnik regionalne vojaške uprave Oleg Sinegubov, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so mestne oblasti zabeležile napad na energetsko omrežje. Podrobnosti o obsegu škode ali morebitnih prekinitvah v oskrbi z električno energijo za zdaj ostajajo neznane, prav tako pa uradni viri še niso podali natančnih informacij o vrsti uporabljenega orožja. Dogodek se je odvil v kontekstu povečane napetosti v regiji, saj so v mestu Harkov v isti noči dvakrat razglasili zračno nevarnost. Poleg energetske infrastrukture so bili po nekaterih poročilih tarča napadov tudi proizvodni obrati podjetja Naftogaz Ukrajine. Eksplozije so odjeknile tudi v drugih delih države, med drugim v kijevski regiji in mestu Sumi, kar kaže na širšo operacijo usmerjeno proti ukrajinskemu energetskemu sektorju.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je pred zveznim sodiščem v New Yorku zanikal vse obtožbe, ki mu jih očitajo Združene države Amerike. Maduro, ki so ga ameriške elitne enote ugrabile in prisilno privedle v ZDA po obsežni vojaški operaciji v začetku januarja 2026, je med prvim nastopom pred sodnikom ostal neomajen in trdil, da je nedolžen. Njegova obramba temelji na trditvah o nezakonitosti ameriškega posega in kršitvi mednarodnega prava. Medtem ko v New Yorku poteka sodni postopek, se v Venezueli poglablja politična in humanitarna kriza. Njegova naslednica in dotedanja podpredsednica Delcy Rodríguez je po prevzemu oblasti razpisala iskanje vseh sodelavcev prejšnjega režima in domnevnih ameriških podpornikov. Razmere v državi ostajajo napete, saj je bilo razglasiljeno izredno stanje, Rusija in Kitajska pa sta ostro obsodili ameriško vojaško posredovanje in ugrabitev nekdanjega voditelja. Pred sodiščem v New Yorku so se zbrale skupine podpornikov in nasprotnikov, kar odraža globoko polarizacijo glede vprašanja legitimnosti ameriškega posega.

V Parizu se je danes sestala t. i. koalicija voljnih, ki združuje voditelje 35 držav zaveznic Ukrajine. Glavni namen srečanja na vrhu je bila razprava o novih varnostnih jamstvih za Kijev ter določitev nadaljnjih korakov za končanje vojne. Med udeleženci je bil tudi slovenski premier Robert Golob, kar poudarja aktivno vlogo Slovenije v okviru evropskih prizadevanj za stabilizacijo regije. Srečanje v francoski prestolnici poteka v ključnem trenutku, ko se krepijo pritiski na Moskvo in hkrati povečuje podpora ukrajinski obrambi. Voditelji so razpravljali o konkretnih ukrepih za krepitev vojaške pomoči in možnostih za vzpostavitev trajnega miru, ki bi vključeval trdna mednarodna jamstva. Razprave so odraz širših prizadevanj zahodnih zaveznic, da bi s poenotenim nastopom preprečili nadaljnje zaostrovanje konflikta in zagotovili dolgoročno varnostno arhitekturo v Evropi, hkrati pa so se odzvali na aktualne razmere na bojišču in diplomatke premike v mednarodni skupnosti.

Ruska državna korporacija Rosteh je v nedavnem sporočilu za javnost izpostavila, da tanki kljub hitremu razvoju in množični uporabi brezpilotnih letalnikov ohranjajo svojo ključno vlogo na bojišču. Po njihovih navedbah izkušnje iz spopadov v Ukrajini potrjujejo, da tanki ostajajo primarna udarna sila za prebijanje sovražnikovih obrambnih linij. Brezpilotna letala sicer spreminjajo dinamiko vojskovanja, vendar ne morejo v celoti nadomestiti ognjene moči in oklepa, ki ga nudijo sodobni bojni stroji. V Rostehu so dodatno pojasnili, da ruske enote na terenu že izvajajo tesno koordinacijo med tankovskimi posadkami in operaterji brezpilotnih letalnikov. Ta sinergija omogoča boljši nadzor nad prostorom in natančnejše usmerjanje ognja, kar po mnenju korporacije le še utrjuje položaj tankov v sodobni vojaški doktrini. Razvoj novih tehnologij tako ne vodi v zaton oklepnih enot, temveč v njihovo prilagoditev novim razmeram na fronti.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Ruske oblasti so v okviru novega vladnega načrta napovedale razvoj različnih oblik zaposlovanja na domu, začasnega dela in prilagodljivih delovnih pogojev za državljane starejših generacij. Načrt, ki ga je potrdila vlada v Moskvi, predvideva vzpostavitev pogojev za lažje vključevanje upokojencev na trg dela, s poudarkom na delu na daljavo in uporabi sodobnih tehnologij. Izvajanje ukrepov bo potekalo predvsem na regionalni ravni, kjer bodo morale lokalne oblasti zagnati specifične tematske projekte in dogodke za spodbujanje tovrstnega zaposlovanja. Poleg prilagoditve delovnih mest vlada predvideva tudi organizacijo programov poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bodo upokojencem omogočili pridobitev potrebnih digitalnih in drugih veščin za opravljanje dela v sodobnem okolju.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet je kritično komentiral nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o dveh možnih scenarijih za prihodnost konflikta v Ukrajini. Šeremet, ki je tudi član odbora za varnost, je v pogovoru za ruske medije dejal, da takšna retorika kaže na domnevne panične napade ukrajinskega vodstva zaradi razmer na fronti. Po njegovih navedbah naj bi bila pripravljenost na različne razplete dogodkov zgolj odraz negotovosti in pritiska, s katerim se spopada Kijev. Ruski uradniki so v zadnjih dneh stopnjevali verbalne napade na ukrajinskega predsednika, pri čemer so njegove strateške napovedi označili za iracionalne. Ta odziv se je pojavil v času povečanih napetosti na bojišču, kjer obe strani krepita svoje položaje. Šeremetove izjave, ki prihajajo s Krima, dodatno poudarjajo globoko politično razhajanje in uporabo psiholoških oznak v informacijski vojni med državama. Gre za nadaljevanje vzorca, v katerem Moskva sistematično spodkopava avtoriteto Zelenskega v mednarodni in domači javnosti.

Nemška zvezna vlada je uradno zaznala izjave namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v kontekstu dogajanja v Venezueli omenil možnost izvedbe operacij za zajetje tujih voditeljev, vključno z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je na novinarski konferenci potrdil, da so bili s temi izjavami seznanjeni, vendar je hkrati poudaril, da je kancler Merz ustrezno in zanesljivo varovan pod okriljem zveznega urada za kriminalistično policijo (BKA). Medvedjev je svoje provokativne navedbe utemeljil s kritiko domnevnih dvojnih meril Evrope glede politične krize v Venezueli. Predlagal je scenarij, po katerem bi ugrabitev politika, kot je Merz, predstavljala zanimiv zaplet, kar je v Berlinu sprožilo določeno mero zaskrbljenosti, čeprav uradni odzivi ostajajo diplomatsko zadržani. Ruski politik je s svojimi besedami ponovno stopnjeval retorične napetosti med Moskvo in Berlinom, kar nemški varnostni organi pozorno spremljajo v luči širših geopolitičnih trenj.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Ruske oblasti so 6. januarja zjutraj uvedle začasne omejitve prometa na pomembnem odseku zvezne avtoceste M-5 Ural v Čeljabinski oblasti. Ukrep, ki so ga sprejeli zaradi izrazito neugodnih vremenskih razmer in sneženja, velja na odseku med 1548. in 1799. kilometrom, natančneje od Čebarkula do meje z regijo. Omejitev se nanaša predvsem na potniške avtobuse, minibuse in težka tovorna vozila, ki jim je vožnja na omenjeni relaciji začasno prepovedana. Lokalna prometna policija in uprava za ceste sta sporočili, da je prometna pot ohromljena, zato so voznike pozvali k previdnosti oziroma naj se potovanju na tem območju izognejo. Vremenske razmere v tej regiji na južnem Uralu pogosto povzročajo zastoje in nevarne pogoje za vožnjo, kar zahteva hitro ukrepanje pristojnih služb za zagotavljanje varnosti udeležencev v prometu. Trajanje omejitve je odvisno od izboljšanja razmer in čiščenja vozišča.

Ruska zvezna agencija za rabo podzemnih virov (Rosnedra) je sporočila, da Ruska federacija obnavlja svoje zaloge plemenitih kovin s tempom, ki presega njihovo letno porabo in pridobivanje. Vodja agencije Oleg Kazanov je v izjavi za javnost poudaril, da sta v ospredju predvsem zlato in srebro, pri katerih je država dosegla ključno prednost pri reprodukciji surovin glede na izkopane količine. Takšen trend kaže na močno usmerjenost države v dolgoročno zagotavljanje strateških rezerv plemenitih kovin, kar je v trenutnih geopolitičnih razmerah ključnega pomena za stabilnost nacionalnega gospodarstva. Poročilo agencije Rosnedra, ki ga je povzela tiskovna agencija RIA Novosti, potrjuje, da Rusija kljub mednarodnim sankcijam in omejitvam na svetovnih trgih nadaljuje z intenzivnim vlaganjem v geološke raziskave in širjenje surovinske baze.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je preklicala začasne omejitve letenja na več regionalnih letališčih, vključno s Kazanom, Samaro, Volgogradom, Penzo in Ufo. Uradni tiskovni predstavnik agencije Artem Korenjako je sporočil, da so bili ukrepi uvedeni izključno zaradi zagotavljanja varnosti poletov, podrobnosti o naravi grožnje pa niso bile javno razkrite. V času trajanja omejitev je bilo več potniških letal preusmerjenih na rezervna letališča, kar je povzročilo zamude v zračnem prometu. Kljub sprostitvi prometa na večini lokacij so določene omejitve še vedno ostale v veljavi na letališču v Iževsku, kjer so ukrepe uvedli naknadno. Ruske oblasti se v zadnjem obdobju pogosto soočajo z varnostnimi izzivi v zračnem prostoru, ki so posledica dejavnosti brezpilotnih letalnikov in potrebe po zaščiti civilne infrastrukture. Operativne službe na letališčih zdaj delujejo po ustaljenem urniku, potnikom pa svetujejo spremljanje informacij o posameznih letih.

Ruske sile protizračne obrambe so v noči na 6. januar 2026 preprečile napad ukrajinskih brezpilotnih letal na pet okrožij v Rostovski oblasti. Po navedbah guvernerja regije Jurija Sljusarja so droni delovali nad mestom Kamensk ter v okrožjih Čertkovo, Tarasov, Bokov in Šolohov. Ruska stran je poročala, da so bila vsa vpletena letala bodisi uničena bodisi elektronsko onemogočena, kar je preprečilo večjo škodo na tleh. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih napadov na rusko ozemlje, s katerimi Kijev cilja na logistična in energetska vozlišča v bližini meje. Gre za že drugi večji incident v tej regiji v zadnjih dneh, kar kaže na povečano intenzivnost zračnih operacij na obmejnih območjih. Lokalni organi so potrdili, da so enote Ministrstva za obrambo Ruske federacije uspešno nevtralizirale grožnjo, medtem ko o morebitnih žrtvah ali poškodbah kritične infrastrukture v uradnih izjavah niso poročali.

Guverner Hersonske oblasti Vladimir Saldo je napovedal postavitev spominskega obeležja v naselju Horli v spomin na osebe, ki so izgubile življenje v napadu ukrajinskih oboroženih sil. Saldo je dogodek označil za teroristično dejanje, vendar neodvisnih potrditev o naravi napada ali natančnem številu žrtev trenutno ni na voljo. Spomenik bo po besedah lokalnih oblasti stal v samem naselju, ki se nahaja na obali Črnega morja. Gradnja memoriala je del širših prizadevanj proruske administracije za obeleževanje dogodkov med trajajočimi spopadi v regiji. Kot poročajo ruski viri, vključno z agencijo RIA Novosti, bo projekt financiran s strani regionalnih oblasti. Gre za nadaljevanje politike vzpostavljanja simbolnih obeležij na območjih pod ruskim nadzorom, s katerimi oblasti krepijo svoj narativ o naravi vojne v Ukrajini.

Nekdanji ameriški vojaški obveščevalec in analitik Scott Ritter je v nedavnih izjavah zatrdil, da je Ruska federacija s svojimi dejanji korenito spremenila strateške načrte Zahoda. Po njegovih besedah se je Rusija iz trenutne konfrontacije izšla močnejša, medtem ko naj bi bila Severnoatlantska zveza (Nato) obsojena na poraz. Ritter poudarja, da ruska stran s svojo vojaško in politično držo diktira nove pogoje v mednarodnem prostoru. Analitik, ki je znan po svojih proruskih stališčih, meni, da so zahodne države podcenile zmogljivosti Moskve. Trdi, da se je ruska vojaška industrija in strateška moč v času trajanja spopadov v Ukrajini okrepila, kar naj bi dolgoročno ogrozilo kohezijo in varnostno arhitekturo Nata. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Moskvo in Brusljem, ko obe strani krepita svoje obrambne položaje vzdolž meja.

Predstavniki 35 držav in visokih diplomatov Združenih držav Amerike so se v Parizu zbrali na ključnem srečanju, namenjenem oblikovanju konkretnih varnostnih jamstev za Ukrajino. Glavni cilj pogovorov je bil določiti prispevke posameznih zaveznic, ki bi Kijevu zagotovili dolgoročno varnost v primeru morebitne prekinitve ognja z Rusijo. Razpravljali so o prihodnji vojaški pomoči in mirovnih aranžmajih, s katerimi bi preprečili morebitno ponovitev ruske agresije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred obiskom francoske prestolnice izvedel kadrovsko prevetritev v varnostnem aparatu in zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe. Ta poteza je del širših prizadevanj za utrditev državnih institucij pred ključno fazo diplomatskih pogajanj. V Parizu se je zbralo več kot 27 voditeljev držav, ki podpirajo načrt za končanje vojne pod posredovanjem Washingtona, s čimer želijo zagotoviti stabilnost v regiji tudi po morebitnem podpisu mirovnega sporazuma.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Namestnik predsednika odbora ruske državne dume za gradbeništvo in stanovanjsko-komunalne storitve Aleksander Aksenenko je v torek, 6. januarja, sporočil, da morajo ruski državljani stroške za komunalne storitve za mesec december poravnati najpozneje do 12. januarja 2026. Odločitev o podaljšanju roka je bila sprejeta, ker 10. januar, ki je običajni skrajni rok za plačilo, sovpada s soboto. Aksenenko je ob tem zagotovil, da se v primeru plačila do novega roka ne bodo obračunavale zamudne obresti ali kazni. Poleg kratkoročne prilagoditve roka za decembrske račune je Aksenenko napovedal tudi trajnejšo spremembo v letu 2026. Skrajni rok za plačilo mesečnih komunalnih obveznosti se bo v prihodnje sistemsko premaknil z 10. na 15. dan v mesecu. Ta ukrep naj bi državljanom omogočil večjo prilagodljivost pri upravljanju gospodinjskih financ in usklajevanje plačil s prilivi osebnih dohodkov.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoje stališče glede domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Potem ko je sprva izrazil zaskrbljenost nad obtožbami Kremlja, je Trump po seznanitvi z obveščevalnimi podatki izjavil, da Ukrajina ni odgovorna za ta incident. Po njegovih besedah so ameriški uradniki ugotovili, da napad na rezidenco sploh ni bil izveden, čeprav se je v bližini nekaj zgodilo. Nekdanji vladni pooblaščenec za obnovo Ukrajine Tomáš Kopečný je v tem kontekstu poudaril, da se Kijev zahvaljujoč Trumpovi vztrajnosti in diplomatskemu pritisku približuje miru, vendar je nadaljnji napredek odvisen predvsem od Rusije. Kopečný meni, da si Kremelj trenutno ne želi dejanskega miru, temveč se skuša izogniti obveznostim. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da je Ukrajina proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod sprožila val več deset dronov, kar pa ameriška stran zdaj zanika.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil in njegovi izročitvi v ZDA, je kitajsko zunanje ministrstvo kritiziralo ZDA zaradi kršitve suverenosti Venezuele. Kljub temu pa se Kitajska ni jasno izrekla o morebitnih sankcijah proti ZDA. Tajvansko zunanje ministrstvo je izrazilo upanje v miren prehod Venezuele v demokratično ureditev in napovedalo nadaljnje sodelovanje z ZDA.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

V Ruski federaciji so 9. januarja začele veljati spremembe zakonika o upravnih prekrških, ki omogočajo kaznovanje voznikov zaradi nepravilne zatemnitve avtomobilskih stekel na vseh vozilih. Nova zakonodaja vključuje tudi vozila, ki so v državo uvožena začasno, kar odpravlja dosedanje pravne vrzeli. Po besedah Jevgenija Mašarova, člana ruske javne zbornice, so te vrzeli predhodno izkoriščali predvsem lastniki vozil, registriranih v državah zunaj Evrazijske ekonomske unije (EAEU). Ukrep je usmerjen v izenačitev pravil za vse udeležence v prometu, ne glede na državo registracije vozila. Ruski organi pregona bodo odslej dosledno preverjali prepustnost svetlobe skozi vetrobranska in stranska stekla, pri čemer morajo vsi vozniki ob vstopu v državo ali vožnji po njej upoštevati predpisane tehnične standarde. Globe so del širših prizadevanj za povečanje varnosti v cestnem prometu in poenotenje nadzora nad tehnično brezhibnostjo motornih vozil na ruskih cestah.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala sporazum o prostem združevanju z Grenlandijo, podobnega tistim s pacifiškimi državami. Cilj sporazuma je obiti dansko vlado in neposredno se dogovoriti z Grenlandijo o finančni podpori in obrambnih vprašanjih.

Članica odbora državne dume za delo, socialno politiko in vprašanja veteranov Jekaterina Stenjakina je potrdila, da bodo državljani Rusije v letu 2026 imeli sedem skrajšanih delovnih tednov. Po njenih navedbah proizvodni koledar za omenjeno leto ne predvideva nobene šestdnevne delovne tedne, kar predstavlja premik k bolj uravnoteženemu razporedu dela in počitka. Odločitev sledi predhodnim napovedim o prilagoditvi delovnega časa zaradi državnih praznikov. Stenjakina je v izjavi za tiskovno agencijo TASS pojasnila, da so takšne prilagoditve načrtovane z namenom optimizacije delovnih procesov in zagotavljanja ustreznih pogojev za socialno blaginjo prebivalstva. Ukrep bo neposredno vplival na vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, ki sledijo uradnemu državnemu koledarju praznikov in dela prostih dni.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je začasno omejila sprejem in odpremo zračnih plovil na letališčih Domodedovo in Žukovski v Moskvi, ter v Saratovu (Gagarin), Volgogradu in Penzi. Prav tako je začasno omejila vzletanje in pristajanje letal na letališču Pulkovo v Sankt Peterburgu, vendar je omejitve kasneje odpravila. Medtem je letališče v Kalugi še vedno pod omejitvami.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil so korporacije iz Združenih držav Amerike sprožile vrsto pravnih postopkov za uveljavljanje odškodnin, ki so nastale zaradi pretekle nacionalizacije premoženja, mednarodnih sankcij in politične nestabilnosti v državi. Nova oblast v Caracasu, ki uživa podporo administracije Donalda Trumpa, bi lahko bistveno spremenila delovanje sodišč v korist ameriških podjetij, kar postavlja pod vprašaj prihodnost milijard sodčkov nafte, na katere so do sedaj računala ruska in kitajska državna podjetja. Ameriški naftni velikani se pripravljajo na prevzem nadzora nad ključnimi energetskimi viri, medtem ko se Kitajska in Rusija soočata z izgubo strateških naložb v državi z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Procesi so neposredna posledica stopnjevanja pritiska Washingtona, ki se je s prejšnjih gospodarskih sankcij in zračnih napadov prelevil v popoln politični preobrat. Analitiki ocenjujejo, da bo nova struktura upravljanja venezuelske naftne industrije služila predvsem ameriškim gospodarskim interesom, kar bo dolgoročno preoblikovalo svetovni energetski trg.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil Vasila Maljuka s položaja načelnika varnostne službe SBU, s čimer se nadaljuje obsežno preoblikovanje ukrajinskega varnostnega in političnega vrha. Maljuk bo svojo kariero nadaljeval znotraj struktur SBU, vendar na drugem položaju, kar kaže na to, da predsednik ohranja zaupanje v njegove strokovne sposobnosti, hkrati pa zahteva sveže vodstvo v tej ključni obveščevalni instituciji. Najnovejša kadrovska menjava je tesno povezana z odločitvijo Zelenskega, da na vplivno mesto vodje svojega kabineta imenuje Kirila Budanova, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo GUR. Te spremembe v vrhu varnostnih organov in administracije odražajo strategijo ukrajinskega predsednika za optimizacijo delovanja države sredi trajajočega konflikta, saj na ključne položaje postavlja osebnosti, ki so se izkazale na bojišču in pri obveščevalnem delu.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 28 kanadskim državljanom trajno prepovedalo vstop v Rusijo, ker naj bi promovirali neonacistično ideologijo. Prepoved je odgovor na sankcije, ki jih je uvedla Ottawa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

Ramzan Kadirov je imenoval svojega 20-letnega sina Ahmata Kadirova za vršilca dolžnosti podpredsednika vlade Čečenije. Ahmat bo obenem obdržal funkcijo ministra za telesno kulturo in šport Čečenije. Dva ministra sta prejela dodatna pooblastila in postala vršilca dolžnosti namestnikov predsednika vlade republike.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Ruska vojska je v ponedeljek, 5. januarja, z brezpilotnimi letalniki napadla ukrajinsko mesto Dnipro, pri čemer so zadeli obrat ameriške družbe Bunge. Po besedah župana Dnipra Borisa Filatova je napad povzročil obsežno materialno škodo in okoljsko nesrečo, saj se je na mestne ulice izlilo približno 300 ton rastlinskega olja. Zaradi razlitja so lokalne oblasti zaprle več prometnih poti, sanacija pa naj bi po prvih ocenah trajala vsaj nekaj dni. Napad na industrijski obrat v lasti ameriškega kapitala poudarja nadaljevanje ruske strategije uničevanja gospodarske infrastrukture v Ukrajini. Incident v Dnipru nima le lokalnega ekološkega vpliva, temveč nosi tudi politično težo zaradi neposredne škode na premoženju podjetja iz Združenih držav Amerike. Interventne službe se trenutno spopadajo z odstranjevanjem viskozne tekočine s cestišč, da bi preprečile nadaljnje prometne nesreče in onesnaženje rečnih poti.