Ruski predsednik Vladimir Putin je v svoji novoletni poslanici izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V nagovoru, namenjenem državljanom in vojaškemu osebju, je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ciljev in da verjame v moč svoje vojske. Posebej se je zahvalil vojakom in poveljnikom na fronti ter jim čestital za praznike, pri čemer je poudaril, da celotna država stoji za njimi in verjame v njihov uspeh. Ta retorika sovpada z nedavnim stopnjevanjem vojaškega pritiska na vseh frontah, o katerem je Putin poročal po obisku poveljniškega centra konec decembra. Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem in pogovorom z ameriškimi odposlanci, ki so potekali v začetku decembra, ruska stran vztraja pri svojih pogojih. Putinova poslanica potrjuje, da Moskva v novo leto stopa z neomajno držo glede nadaljevanja vojaških operacij, medtem ko Kijev in zahodni zavezniki opozarjajo na pomanjkanje resnične želje po miru na ruski strani.

V ukrajinski prestolnici Kijev so v noči na 31. december 2025 odjeknile močne eksplozije, ko je bila po celotni regiji razglašena zračna nevarnost. Po podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo so se sirene v prestolnici sprožile okoli 2.21 po moskovskem času, nevarnost pa je bila razglašena tudi v kijevski, černigovski, sumski in poltavski regiji. Ukrajinski mediji poročajo o delovanju zračne obrambe in napadih na ključno infrastrukturo, čeprav uradnih podatkov o žrtvah ali materialni škodi v prvem poročilu še ni bilo na voljo. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se zračnih operacij nad ukrajinskimi mesti. Po določenem času so se sirene v večjem delu države polegle, vendar razmere ostajajo napete. Gre za nadaljevanje strateških zračnih napadov, ki se vrstijo v zadnjih tednih in so namenjeni predvsem slabljenju ukrajinske energetske in vojaške infrastrukture pred novoletnimi prazniki.

Po poročanju ameriške revije The American Conservative bi lahko zahteve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega do Združenih držav Amerike in pogojevanje mirovnega procesa privedli do neuspeha pogajanj. Viri navajajo, da bi nepopustljiva stališča kijevske administracije lahko ogrozila vzpostavitev diplomatskega dialoga, ki bi končal vojaške spopade v državi. Poročila poudarjajo, da so zahteve po določenih varnostnih zagotovilih in finančni podpori ključni dejavniki, ki otežujejo pogajalska izhodišča. Ameriški analitiki ocenjujejo, da bi vztrajanje pri visokih pričakovanjih lahko povzročilo zastoj v komunikaciji z mednarodnimi partnerji in nasprotno stranjo. V kolikor se pogajalski okvirji ne bodo prilagodili realnim razmeram na terenu in političnim zmogljivostim zaveznikov, obstaja po mnenju strokovnjakov visoko tveganje za popoln propad mirovnih prizadevanj v bližnji prihodnosti.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS poudaril, da je Rusija kot vodilna jedrska sila pripravljena na preventivno delovanje za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih zaveznic. Medvedjev je izpostavil, da ruski jedrski arzenal omogoča aktivne obrambne ukrepe v primeru zaznanih groženj, kar dodatno zaostruje retoriko Moskve v odnosu do zahodnih držav. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko Rusija utrjuje svoja stališča glede nadaljevanja vojaških operacij v Ukrajini. Medvedjev je ponovil, da Ruska federacija razpolaga z največjim jedrskim arzenalom na svetu, kar ji po njegovih besedah daje legitimno pravico do zaščite svojih interesov s vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno s preprečevalnimi udarci proti tistim, ki bi ogrozili njeno suverenost.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v nizu intervjujev za ruske medije izjavil, da ima ruska vojska v Ukrajini popolno strateško pobudo. Po njegovih besedah se mora Zahod sprijazniti z realnostjo na terenu, medtem ko se razpravlja o morebitnih diplomatskih rešitvah za končanje vojne. Lavrov je poudaril, da so ruske zahteve po nevtralnem in neuvrščenem statusu Ukrajine nespremenljive, ter izključil kakršno koli prisotnost sil Nata v državi. Vodja ruske diplomacije trdi, da je strateška pobuda v celoti v rokah ruske vojske, kar naj bi bilo jasno tudi zahodnim zaveznikom Kijeva. V svojih izjavah je ponovil, da kakršen koli mirovni načrt zahteva ukinitev ambicij Ukrajine po članstvu v severnoatlantskem zavezništvu. Te izjave prihajajo v času, ko se pritisk za mirovna pogajanja stopnjuje, hkrati pa Rusija uporablja svojo vojaško pozicijo kot vzvod za dosego maksimalističnih političnih ciljev. Lavrov je še dodal, da je Evropska unija ena glavnih ovir za mir, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije, kar po njegovih besedah ni mogoče.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Ruska federacija je v Belorusiji uradno aktivirala in namestila mobilne hipersonične raketne sisteme Orešnik z zmogljivostjo nošenja jedrskih konic. Kot je potrdilo rusko obrambno ministrstvo in poročala državna tiskovna agencija TASS, so sistemi že stopili v aktivno službo v državi, ki meji na Ukrajino ter članice zveze Nato — Poljsko, Litvo in Latvijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem izpostavil, da so ti izstrelki zaradi hitrosti, ki več kot desetkrat presega hitrost zvoka, praktično neulovljivi za obstoječe sisteme zračne obrambe. Namen te vojaške namestitve je okrepiti zmožnost Moskve za napade na cilje po celotni Evropi v primeru neposrednega oboroženega spopada. Premik orožja v Belorusijo skrajšuje reakcijski čas in omogoča hitrejše doseganje evropskih prestolnic. Zahodni analitiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje jedrskega ustrahovanja, s katerim si Kremelj prizadeva odvrniti zahodne zaveznice od nadaljnje podpore Kijevu. Hkrati se Rusija in Ukrajina še naprej medsebojno obtožujeta za zastoj pri mirovnih pogajanjih, medtem ko napetosti med Moskvo in Zahodom dosegajo nove vrhunce.

Ruska federacija je uradno opozorila, da bo kakršno koli prisotnost tujih vojakov na ukrajinskem ozemlju obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Moskovsko vodstvo je to stališče zavzelo po nedavnem dogovoru zahodnih zaveznic o varnostnih jamstvih za Kijev, pri čemer je Rusija Ukrajino in njene podpornike označila za "vojno os". Kremelj poudarja, da tuji kontingenti ne bodo uživali nobene posebne zaščite, temveč bodo neposredno vključeni v seznam ciljev ruskih oboroženih sil. Medtem ko se ruska ofenziva približuje četrtemu letu trajanja, se razmere na terenu za civilno prebivalstvo močno slabšajo. V Dnipropetrovski oblasti je zaradi sistematičnega ruskega uničevanja energetske infrastrukture več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do pitne vode in ogrevanja v zimskih razmerah. Rusija s stopnjevanjem retorike in napadov očitno skuša odvrniti članice zveze Nato in Evropske unije od neposrednega vojaškega angažmaja. Napetosti med Moskvo in Zahodom dosegajo nove vrhove, saj ruska stran vsako obliko neposredne tuje vojaške pomoči interpretira kot vstop v odprt spopad. Zahodne države so se sicer zavezale k dolgoročni podpori Ukrajini, vendar ostajajo previdne glede dejanske namestitve svojih enot na bojiščih, da bi preprečile neposreden spopad med jedrskimi velesilami.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob začetku leta 2026 podala novoletna nagovora z močno nasprotujočimi si sporočili glede vojne v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu trajanja. Putin je v svojem kratkem nastopu poudaril enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le ob koncu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus zmanjševanja pomena konflikta v domači javnosti, medtem ko vztraja pri strategiji izčrpavanja. Na drugi strani je Zelenski v svojem nagovoru ponovno pozval k miru, hkrati pa opozoril na ukrajinsko neomajnost in potrebo po diplomatski rešitvi, ki bi spoštovala suverenost države. Kljub Putinovemu prepričanju v zmago in trditvam o uspehih na bojišču kritiki opozarjajo na dolgoročne posledice njegove strategije. Rusko gospodarstvo se sooča z naraščajočo izolacijo in vedno večjo odvisnostjo od Kitajske, vojaški cilji pa kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi ostajajo neizpolnjeni. Medtem ko Rusija stavi na utrujenost Zahoda, ukrajinska stran ob podpori zaveznikov išče načine za končanje spopadov, ki so v zadnjih letih povzročili ogromno človeško in materialno škodo na obeh straneh.

Ruska agresija na Ukrajino je v petek dosegla 1.408. dan, pri čemer sta državi izmenjali nove obtožbe o napadih na civilno in energetsko infrastrukturo. Razmere na frontni črti ostajajo izjemno napete, saj ukrajinski generalštab poroča o več kot 130 spopadih v zadnjih 24 urah. Ruske sile so nadaljevale s silovitimi napadi na ukrajinsko energetsko omrežje, medtem ko je Kijev odgovoril s povečanim številom napadov z droni na rusko ozemlje, vključno s cilji v regiji Herson in poročili o incidentih v bližini Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v končno zmago in vojake označil za junake, kar nakazuje na nadaljevanje dolgotrajnega konflikta brez jasnih znakov za diplomatsko rešitev. Ukrajinska stran medtem opozarja na naraščajočo škodo na civilni infrastrukturi in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči pri zračni obrambi. Kljub mednarodnim pritiskom in poskusom pogajanj v preteklosti, obe strani vztrajata pri svojih vojaških ciljih, kar povečuje humanitarno krizo v regiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski hkrati sporočil, da je mirovni načrt že devetdesetodstotno pripravljen. Putin je ruske vojake označil za junake in poudaril, da čas dela v korist Moskve, kljub temu da vojna vstopa v peto leto z ogromnimi človeškimi in materialnimi izgubami. Ruska strategija se je po prvotnem neuspehu bliskovite vojne prevesila v izčrpavanje nasprotnika, s čimer želi Putin izkoristiti morebitno nestrpnost in utrujenost zahodnih zaveznic. Kljub Putinovi retoriki o vztrajanju pri vojaških ciljih se diplomatska prizadevanja v ozadju očitno krepijo. Zelenski je v svojem nagovoru javnosti presenetil z izjavo o visoki stopnji pripravljenosti mirovnega sporazuma, kar nakazuje na intenzivna pogajanja, ki so v zadnjem mesecu vključevala tudi ameriške in ruske predstavnike na nevtralnih tleh. Analitiki pa opozarjajo, da so Putinove ambicije po širitvi »varnostnega območja« in nadaljnjem osvajanju ozemlja še vedno v nasprotju s ključnimi zahtevami Kijeva po ozemeljski celovitosti, kar bi lahko ogrozilo končni uspeh mirovnega procesa.

Organizator napada na koncertno dvorano Crocus City Hall v predmestju Moskve, Šamsidin Fariduni, naj bi trem drugim izvajalcem terorističnega dejanja pred samim napadom tajno podtaknil neznano narkotično snov. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na vire iz sodnega postopka, so preiskovalci ugotovili prisotnost psihoaktivnih snovi v krvi napadalcev. Te naj bi zmanjšale njihov strah in vplivale na njihovo dojemanje realnosti med izvedbo množičnega poboja. Ruski preiskovalni organi trdijo, da je Fariduni snov podtaknil brez vednosti ostalih sostorilcev, kar naj bi bil del širše strategije za zagotovitev izvedbe napada. Informacija je prišla v javnost v okviru potekajočega sodnega procesa proti osumljencem za napad, ki se je zgodil marca 2024. Oblasti še vedno preiskujejo natančno sestavo uporabljenih substanc in morebitne zunanje vplive na logistično pripravo teroristične celice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Ukrajinske oborožene sile so izvedle serijo napadov na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so uporabile brezpilotne letalnike dolgega dosega. Po navedbah uradnika varnostne službe SSU je bil tarča napada naftni terminal v mestu Ribinsk, ki velja za ključno logistično vozlišče za oskrbo z gorivom, kjer je zaradi napada izbruhnil obsežen požar. Istočasno je generalštab ukrajinske vojske poročal o uspešnih zadetkih rafinerije v južnem pristanišču Tuapse ter naftnega terminala na polotoku Taman v Krasnodarskem okraju. Po ukrajinskih navedbah so bili v napadih poškodovani predelovalni obrati rafinerije in dva pomola na naftnem terminalu. Ti napadi predstavljajo del stopnjevane strategije Kijeva, ki želi s ciljanjem energetske infrastrukture oslabiti ruske logistične zmogljivosti in zmanjšati prihodke Moskve od prodaje energentov.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Rusko ministrstvo za obrambo je 1. januarja 2024 sporočilo, da so enote ruske vojaške skupine Zahod odbile dva ukrajinska poskusa preboja proti strateško pomembnemu mestu Kupjansk v regiji Harkov. Po poročanju ruskih oblasti so ukrajinske sile, natančneje formacije 92. jurišne brigade, skušale prodreti v smeri naselij Nečvolodovka in Blagodatovka, vendar so ruske sile napada uspešno zaustavile. Ruska stran navaja, da je bilo v spopadih na tem območju ubitih do 15 ukrajinskih vojakov, uničeni pa sta bili tudi dve lahki vozili. Gre za nadaljevanje intenzivnih bojev na kupjanski smeri, kjer so ruske sile že v dneh pred tem poročale o podobnih poskusih preboja. Dogajanje potrjuje strateško težnjo Rusije po utrditvi položajev na severovzhodnem delu fronte, kar sovpada z ukazi Kremlja o razširitvi bojne cone v regijah Harkov in Sumi. Napadi pri Kupjansku so se zgodili v času povečanih napetosti in informacijske vojne, ko obe strani podajata nasprotujoče si informacije o razmerah na terenu. Čeprav ukrajinska stran uradno še ni potrdila specifičnih izgub v teh zadnjih spopadih, ruski viri poudarjajo svojo obrambno stabilnost na tem odseku fronte.

Donald Trump in Vladimir Putin sta se pogovarjala o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Putin naj bi Trumpa obvestil o napadu, Trump pa naj bi bil ogorčen. Ukrajinski veleposlanik Petro Bešta je izjavil, da bosta naslednji korak naredila Trump in Putin. Rusija je sprejela zakonodajo, ki ji omogoča, da ne upošteva sodb v kazenskih postopkih, ki jih proti njej vodijo tuje institucije.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in zveze NATO izjavil, da bi lahko mir v Ukrajini dosegli že v prihodnjih tednih. Po njegovih besedah so Združene države Amerike v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino privolile v napotitev svojih vojakov na rusko-ukrajinsko mejo oziroma na linijo dotika, ko bo mirovni sporazum dosežen. Tusk je poudaril, da so pogovori s ključnimi zavezniki v okviru evropskih institucij in severnoatlantskega zavezništva prinesli pomemben napredek pri oblikovanju pogojev za končanje konflikta. Poljski premier je optimistično napovedal, da mir ni več daleč, pri čemer so prav varnostna jamstva tisti element, ki bo omogočil stabilno premirje. Izjava prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo regije, kjer Poljska igra vlogo ključne posrednice med Kijevom in zahodnimi zavezniki. Napoved o prisotnosti ameriških sil na terenu predstavlja pomemben premik v strategiji zahodnih sil glede neposredne vključenosti v nadzor miru po koncu spopadov.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Ukrajina in Rusija sta se s posredovanjem IAEA dogovorili za lokalno prekinitev ognja, kar omogoča popravila daljnovodov v bližini jedrske elektrarne Zaporožje. Ukrajinski predsednik Zelenski je poudaril, da Rusija izvaja obsežne napade z droni in raketami na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. V ruskem napadu je bila poškodovana toplarna v Hersonu, pri čemer je bil ranjen en zaposleni. Naftogaz je sporočil, da je napad ogrozil ogrevanje več deset tisoč domov.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo vojaško agresijo ZDA nad Venezuelo in ocenilo, da so izgovori ZDA za agresijo neutemeljeni. Poudarili so, da so ruski diplomati v stiku z venezuelskim vodstvom in ruskimi državljani v Venezueli. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako pozvalo ZDA, da nemudoma pojasnijo situacijo v zvezi z domnevnim zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove žene.

Ukrajinske sile so izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na območju Novgorodske oblasti, kjer se nahaja rezidenca ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko ruski vojaški analitiki, kot je Andrej Maročko, trdijo, da je pri napadu neposredno sodelovalo zavezništvo Nato z zagotavljanjem satelitskih podatkov in koordinat, nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič navaja drugačne motive. Po njegovih besedah tarča ni bila predsedniška rezidenca, temveč objekt za upravljanje strateških jedrskih sil, kar bi po ruski doktrini lahko pomenilo povod za jedrski odziv. Uradni Kijev je vpletenost v napad zanikal, ruska stran pa dogodek interpretira kot poskus spodkopavanja morebitnih mirovnih pogajanj. Ruski strokovnjaki poudarjajo, da so bili pri usmerjanju dronov uporabljeni napredni sistemi geolociranja, ki jih ukrajinska vojska po njihovih navedbah ne bi mogla upravljati brez zahodne pomoči. Dogodek je dodatno zaostril že tako napete odnose med Rusijo in Zahodom, zlasti v luči nedavnih opozoril o jedrski pripravljenosti.

Veleposlanik ZDA pri Natu Matthew Whitaker je v torek podvomil o resničnosti ruskih trditev, da je Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da želi pred oblikovanjem dokončnega stališča videti poročila ameriških obveščevalnih služb o incidentu. Ameriški diplomat je s tem zadržanim odzivom v Washingtonu nakazal na previdnost zahodnih zaveznikov pri sprejemanju navedb iz Kremlja. Incident se je zgodil v času, ko so se pod vodstvom ameriške administracije Donalda Trumpa okrepila prizadevanja za mirovna pogajanja med sprtima stranema. Rusija je za domnevni napad, ki naj bi vključeval več deset brezpilotnih letalnikov, neposredno obtožila Kijev in dejanje označila za poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj. Ukrajinske oblasti so vse obtožbe kategorično zavrnile in jih označile za provokacijo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo stopnjevanje sovražnosti. Whitakerjeve izjave dodatno osvetljujejo napetosti znotraj zavezništva Nato glede verodostojnosti ruskih informacij v ključnih trenutkih mirovnega procesa.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih mirovnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago znatno zaostril svoj odnos do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Trump je javno podprl stališče, da Rusija predstavlja glavno oviro na poti do miru, kar nakazuje na morebiten premik v ameriški zunanji politiki po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Do zaostritve prihaja v času, ko Kremelj obtožuje Ukrajino domnevnega napada z droni na Putinovo zasebno rezidenco, kar Kijev odločno zanika. Trumpova ekipa je izpostavila ruske brutalne napade na civilno infrastrukturo, vključno z obsežnim bombardiranjem na božični dan, ko je bilo ubitih sedem civilistov. V luči teh dogodkov je predsednik Trump kljub prvotnemu optimizmu glede hitrega končanja vojne izrazil pripravljenost za nadaljnjo zagotavljanje varnostne pomoči Ukrajini. Čeprav podrobnosti o naravi pomoči še niso znane, njegova retorika zdaj vključuje neposredne kritike Putinovih dejanj, vključno z ugrabitvami otrok in mučenjem ujetnikov, kar označuje kot dejanja, ki upravičujejo ukrajinske povračilne ukrepe.

Ruske sile so z bezpilotnimi letalniki izvedle silovit napad na južnoukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjska naselja in ključno elektroenergetsko omrežje. Po uradnih podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času izjemno napetih mirovnih pogajanj, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski uradniki poročajo o znatni gmotni škodi na civilni infrastrukturi, kar je povzročilo nove prekinitve pri oskrbi z električno energijo v regiji. Agresivno stopnjevanje zračnih napadov na civilne cilje v Odesi sledi vzorcu sistematičnega uničevanja ukrajinskega energetskega sistema, ki ga Rusija izvaja že več mesecev. Kljub potekajočim pogovorom se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje, Rusija pa s tovrstnimi dejanji povečuje pritisk na ukrajinsko stran sredi pogajalskega procesa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, naznanil, da bo prihodnji teden v Franciji potekalo novo srečanje voditeljev držav, ki podpirajo Ukrajino v vojni proti Rusiji, združenih pod imenom »koalicija voljnih«. Napoved sledi nedeljskemu srečanju v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump razpravljala o mirovnem načrtu za končanje konflikta. Zelenski je razkril dodatne podrobnosti o pogovorih s Trumpom, pri čemer sta se osredotočila na morebitna varnostna jamstva za Ukrajino. Kljub optimizmu po srečanju, ki ga je Trump označil za napredek pri iskanju miru, so pogovori potekali v času stopnjevanih ruskih napadov na Kijev. Francosko srečanje bo ključno za uskladitev stališč evropskih zaveznic z novo ameriško strategijo glede ukrajinsko-ruskega spora, medtem ko si Kijev prizadeva za vključitev v neposredne pogovore med Washingtonom in Moskvo.

Po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, je Kaya Kallas izrazila dvom v resničnost ruskih poročil o napadu. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napad obsodilo kot teroristično dejanje, medtem ko so po poročanju Financial Timesa ukrajinske oblasti zaradi napada pod diplomatskim pritiskom. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice napada ni želel komentirati.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v nedeljo v Mar-a-Lagu na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje skoraj štiriletne vojne z Rusijo. Zelenski je pred srečanjem izrazil optimizem in poudaril, da je mogoče veliko odločitev sprejeti še pred novim letom, vendar je uspeh odvisen od pritiska zaveznikov na Moskvo. Ukrajinska stran je predstavila načrt v 20 točkah, ki je bil pripravljen v sodelovanju z evropskimi zavezniki, da bi zagotovili varnostne garancije in hkrati ohranili možnost ruskega sprejetja. Srečanje so zaznamovale visoke napetosti na terenu, saj je Rusija tik pred pogovori izvedla enega najsilovitejših napadov z droni in raketami na Kijev v zadnjih mesecih. Trump je tik pred prihodom ukrajinskega predsednika opravil dvourni telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za produktivnega. Po srečanju z Zelenskim je Trump izjavil, da sta državi bližje dogovoru kot kdajkoli prej, vendar preboja glede ključnega vprašanja zasedenih ozemelj še ni bilo. Zelenski trdi, da je mirovni načrt pripravljen v 90 odstotkih, medtem ko Kremelj opozarja, da rusko stališče ostaja nepopustljivo glede korenitih vzrokov konflikta.

V petek je ruska vojska izvedla obsežen raketni napad na stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Harkov, kar je povzročilo hudo razdejanje. Reševalne ekipe so med prebiranjem ruševin odkrile truplo triletnega dečka, medtem ko njegovo mater še vedno pogrešajo in se iskalna akcija nadaljuje. Napad je del širše ruske ofenzive na civilno infrastrukturo v drugem največjem ukrajinskem mestu, ki je v zadnjih mesecih redna tarča obstreljevanja. Lokalne oblasti poročajo o znatni gmotni škodi na večstanovanjskih objektih in opozarjajo, da bi se število žrtev lahko še povečalo. Reševalci si na terenu prizadevajo najti morebitne preživele pod plastmi betona in opeke, medtem ko se ukrajinske sile še naprej spopadajo z nenehnimi grožnjami iz zračnega prostora. Napadi na stanovanjska območja ponovno sprožajo vprašanja o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in zaščiti civilistov v času spopadov.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bi se lahko kmalu pogovarjala po telefonu, kar bi bil njun prvi pogovor od začetka ruske invazije na Ukrajino. V članku so obravnavani njuni pretekli stiki in razlogi za prekinitev pogajanj.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na območju regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, povečalo. Napad, ki se je zgodil med novoletnim praznovanjem v vasi Horli, je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruski preiskovalni komite je dogodek opredelil kot teroristično dejanje, medtem ko Kremelj napad izkorišča za utrjevanje narativa o ukrajinskih napadih na civilne cilje. Ukrajinska stran je pred tem obtožila Rusijo napadov na Harkov, kar pa je rusko obrambno ministrstvo uradno zanikalo in obtožbe označilo za poskus preusmerjanja pozornosti z dogodkov v Hersonu. Napadi so se zgodili v času, ko so bila mirovna prizadevanja ponovno v ospredju, vendar so zadnja zaostrovanja in medsebojne obtožbe možnosti za pogajanja ponovno potisnila v ozadje. Rusija je zaradi napada že zagrozila s povračilnimi ukrepi, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je v četrtek razkrila, da je uspešno izvedla operacijo dezinformiranja, v kateri je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RVC). GUR je sporočila, da je bila operacija namenjena preprečitvi poskusa atentata na Kapustina in identifikaciji ruskih agentov, ki delujejo znotraj varnostnih struktur. Kot del operacije so 27. decembra lažno poročali, da je Kapustin umrl v napadu z droni v Zaporožju. Operacija, ki je trajala več kot mesec dni, je Ukrajini prinesla tudi znatna finančna sredstva. Po navedbah obveščevalnih služb je Rusija za Kapustinovo glavo razpisala nagrado v višini 500.000 ameriških dolarjev. Kijevu je uspelo ta sredstva pridobiti od ruskih obveščevalnih služb, denar pa bo po besedah vodje GUR Kirila Budanova namenjen nadaljnji podpori ukrajinskim vojaškim operacijam. Kapustin, ki vodi enoto ruskih prostovoljcev na strani Ukrajine, se je po razkritju operacije že javno oglasil in potrdil svojo pripravljenost za vrnitev na fronto.

V ruskem raketnem napadu na severovzhodno ukrajinsko mesto Harkov sta bila ubita ženska in triletni otrok. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih še približno 28 ljudi, med katerimi je tudi dojenček. Napad se je zgodil le dan pred načrtovanimi ključnimi diplomatskimi pogovori v Kijevu, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Ruska stran je poročila o napadu in civilnih žrtvah zanikala, kljub neposrednim dokazom s terena o poškodovanih civilnih objektih. Incident v Harkovu predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja zračnih napadov na ukrajinska urbana središča. Mesto, ki leži blizu ruske meje, je že dlje časa tarča intenzivnega obstreljevanja, ki močno obremenjuje tamkajšnjo infrastrukturo in civilno prebivalstvo. Zadnji dogodki potrjujejo trend naraščajočega števila žrtev med najranljivejšimi skupinami, kar ukrajinske oblasti izpostavljajo kot dokaz namernega ciljanja civilnih ciljev s strani ruskih sil.

Ruske letalske sile so v ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev, v katerem je po navedbah ukrajinske vojske umrl civilist. Gre za prvo poročano smrtno žrtev ruskih napadov na glavno mesto v koledarskem letu 2026, kar nakazuje na nadaljevanje silovitih spopadov in ciljanje urbanih središč. Napad na Kijev se je zgodil le nekaj dni po zaostritvi razmer, ko sta si obe strani izmenjali obtožbe o napadih na civilno infrastrukturo med novoletnimi praznovanji. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so ruski izstrelki dosegli območja v okolici prestolnice, kar je povzročilo strah pred novo valovo stopnjevanja sovražnosti. Incident se uvršča v širši okvir trajajoče ruske agresije, kjer so civilisti ponovno postali žrtve vojaških operacij v globini ukrajinskega ozemlja.

Ruska federacija je v soboto ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle državo in zajele predsednika Nicolása Madura. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za akt oborožene agresije, za katerega po njihovem mnenju ne obstaja nobena vzdržna utemeljitev. Moskva trdi, da je v Washingtonu ideološka sovražnost prevladala nad diplomacijo, kar je privedlo do kršitve mednarodnega prava. Ruske oblasti so izrazile globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in pozvale k takojšnji prekinitvi sovražnosti ter začetku dialoga, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo v regiji. Odziv Moskve poudarja, da so bili uporabljeni izgovori za napad neutemeljeni. Medtem ko Rusija dogajanje obsoja, so se na operacijo odzvali tudi v Evropski uniji, kjer poudarjajo pomen spoštovanja mednarodnih pravnih norm, Nemčija pa je glede ameriškega vojaškega posredovanja izrazila zaskrbljenost.

Ruske oborožene sile so v zadnjih štiriindvajsetih urah izvedle obsežne zračne napade na območje Harkova, v katerih je po najnovejših podatkih župana Igorja Terehova umrlo pet ljudi. Napadi so se osredotočili na stanovanjska naselja v okrožjih Čugujev in Kupjansk, kjer so rakete in droni povzročili obsežne požare na bivalnih objektih in gospodarski infrastrukturi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so v vasi Martove ranili tri osebe, v vasi Žukov Jar pa je bila popolnoma uničena stanovanjska hiša. Ukrajinska protizračna obramba je poročala o povečani intenzivnosti sovražnih dejavnosti, saj so ruske sile uporabile skupno 52 dronov tipa šahed in gerber, ki so bili izstreljeni iz regij Kursk, Orel in Brjansk. Ukrajinski obrambni sistemi so uspešno prestregli 39 brezpilotnih letal. Hkrati so o zračnih napadih poročali tudi z ruske strani meje; v ruski regiji Belgorod je zaradi ukrajinskega napada umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, kar kaže na stopnjevanje čezmejnih spopadov v tej regiji.

Guverner Kurske oblasti Aleksander Hinštejn je sporočil, da je bil v napadu ukrajinskega drona na mesto Sudža ranjen protojerej Jevgenij Šestopalov, predstojnik cerkve Svete Trojice. Šestopalov je bil ranjen s šrapneli.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili prekinitev oskrbe z električno energijo za več sto tisoč ljudi. Zelenski je izrazil optimizem glede možnosti za mir, medtem ko je Trump dejal, da je dogovor bližje kot kdaj koli prej, vendar preboj ni bil dosežen. Rusija je medtem okrepila napade na Ukrajino, kar po mnenju Zelenskega kaže, da Moskva ne želi miru.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v vojaški operaciji Združenih držav Amerike in se trenutno nahajata v ameriškem priporu. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah, je bila po besedah podpredsednice Delcy Rodríguez usmerjena v nasilno spremembo režima in prevzem nadzora nad naravnimi viri države. Ameriško ministrstvo za pravosodje je hkrati razkrilo razširjeno obtožnico iz leta 2020, ki zdaj poleg Madura in ožjih sodelavcev vključuje tudi njegovo ženo in sina Nicolása Ernesta Madura Guerro. Obtožbe se nanašajo na narkoterorizem in vpletenost v delovanje kartela Los Soles. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je novico o zajetju pozdravila in poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele. Machado je pozvala venezuelsko vojsko, naj prizna Edmunda Gonzáleza kot legitimnega predsednika države. Medtem ko so venezuelski izseljenci po svetu proslavljali dogodek, je uradna Rusija ostro obsodila dejanje ZDA. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je operacijo označil za grobo kršitev suverenosti in v pogovoru z Delcy Rodríguez izrazil trdno podporo Moskve chavezističnemu vodstvu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zavrnil možnost sodelovanja z Machado, ki jo je označil le za "simpatično žensko", in se ni opredelil glede prihodnje vloge Edmunda Gonzáleza.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je akcijo označil za uspešno in poudaril, da so ZDA pripravljene na morebitni drugi val napadov, če bo to potrebno za stabilizacijo razmer v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala burno. Rusija je ostro obsodila ameriško vojaško posredovanje in dejanja Washingtona označila za kršitev mednarodnega prava ter suverenosti Venezuele. Po navedbah Kremlja gre za nedopusten poseg v notranje zadeve tuje države. Kljub obsodbam iz Moskve Trump vztraja pri svoji strategiji in trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkokartelom in nezakonitim dejavnostim Madurovega režima. Podrobnosti o trenutni lokaciji pridržanega Madura in nadaljnjih korakih ameriške administracije za zdaj ostajajo zaupne.

Načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov je med pregledom operativne skupine Sever sporočil, da so ruske sile dosegle najvišjo stopnjo napredovanja od začetka t.i. specialne vojaške operacije. Po njegovih navedbah je ruska vojska v decembru letos zavzela več kot 700 kvadratnih kilometrov ozemlja, od tega 950 kvadratnih kilometrov v regijah Sumi in Harkov, kjer naj bi pod ruski nadzor padlo 32 naselij. Gerasimov je poudaril, da ruske enote prodirajo globoko v obrambne linije ukrajinskih oboroženih sil. V Harkovski oblasti naj bi zavzeli 14 naselij, v regiji Sumi pa 18. Po besedah načelnika generalštaba je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev varnostnega območja z namenom zaščite civilnega prebivalstva, kar služi kot uradna utemeljitev za stopnjevanje ofenzivnih dejavnosti na omenjenih območjih. Operacija skupine Sever v decembru predstavlja nadaljevanje ruske strategije zavzemanja ozemlja ob severni meji, kar povečuje pritisk na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti. Medtem ko ruska stran poudarja uspehe, se razmere na terenu spreminjajo hitro, neodvisne potrditve o natančnem obsegu zavzetega ozemlja pa ostajajo omejene.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o načrtih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije. Zelenski je izrazil upanje v mirovni dogovor, Trump pa je dejal, da so "bližje kot kdaj koli prej", vendar ni bilo preboja glede ozemeljskih vprašanj. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Evropo, da je glavna ovira za mir.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem predlogu za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede vprašanja ozemelj še ni bilo. Zelenski je poudaril nujnost varnostnih jamstev, pri čemer ZDA menda ponujajo 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi 50-letne zaveze za odvračanje bodoče ruske agresije. Napetost so dodatno stopnjevale navedbe Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina tik pred srečanjem. Ruski predsednik je v telefonskem pogovoru Trumpu sporočil, da bo Rusija zaradi tega dogodka ponovno preučila svoja stališča v pogajanjih. Kijev je obtožbe o napadu odločno zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih procesov. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostajajo ključna vprašanja, kot so usoda jedrske elektrarne Zaporožje in umik vojaških sil, predmet zahtevnih nadaljnjih pogajanj. Zelenski je medijem pojasnil, da velika večina Ukrajincev sicer podpira mir, vendar jih kar 85 odstotkov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Po njegovih besedah Trumpov optimizem morda ne odraža realnega stanja na terenu in pripravljenosti ukrajinskega ljudstva na kapitulacijo. Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov za zastoj v mirovnih procesih obtožil evropske voditelje, ki naj bi se po njegovih besedah pripravljali na vojno z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje voditeljev držav podpornic Ukrajine, združenih v tako imenovano koalicijo voljnih, ki bo potekalo 6. januarja v Parizu. Glavni namen vrha je uskladitev nadaljnje pomoči državi, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Zelenski je ob tem poudaril nujnost mednarodne enotnosti pri zagotavljanju vojaške in diplomatske podpore Kijevu. V svojem novoletnem nagovoru je Zelenski narodu in svetovni javnosti sporočil, da si Ukrajina močno želi končanja vojne, vendar ne na račun svoje državnosti ali ozemlja. Izpostavil je, da Kijev stremi k pravičnemu miru, ki bo vključeval spoštovanje ukrajinske suverenosti. Njegove besede so odraz prizadevanj za stabilizacijo razmer, potem ko je v preteklosti že omenil, da je osnutek mirovnega dogovora v veliki meri usklajen, a ostajajo ključna vprašanja še odprta.

Mlada ukrajinska skakalka v vodo Sofia Lyskun se je znašla v središču javnih kritik v domovini, potem ko je pri triindvajsetih letih sprejela odločitev, da svojo športno kariero nadaljuje pod rusko zastavo. Lyskunova, ki je veljala za enega največjih ukrajinskih športnih talentov, je s svojo potezo sprožila ostre odzive ukrajinske javnosti, ki njen prestop v Rusijo v času trajajoče vojaške agresije označuje za izdajo. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odločno zavrnil obtožbe Moskve, da naj bi ukrajinske sile poskušale izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zelenski je poudarila, da so tovrstne trditve neresnične, medtem ko se na diplomatskem področju nadaljujejo napetosti glede morebitnih mirovnih načrtov in nadaljnjega poteka konflikta. Napetosti ostajajo visoke tudi na fronti, kjer Rusija še naprej izvaja obsežne napade na ukrajinsko infrastrukturo in mesta, kar otežuje kakršna koli pogajanja o premirju.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da so ukrajinski brezpilotni letalniki napadli rezidenco Vladimirja Putina. Poleg tega je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo in opozoril Rodrigueza, da bo končal slabše od Madura, če ne bo delal tako, kot se mu reče. Politolog Andrej Manojlo je komentiral Trumpovo izjavo in dejal, da ni argument.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.