Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru izrazil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in nagovoril svoje vojake. Ukrajinski poveljnik je opozoril, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti zavzetje Pokrovska v regiji Doneck, vendar je treba rusko propagando jemati s skepticizmom. Ameriški uradniki so zavrnili Putinove trditve o poskusu ukrajinskega napada z droni na njegovo rezidenco.

Emmanuel Macron je napovedal, da bo v začetku januarja v Parizu "koalicija pripravljenih" usklajevala obseg in podrobnosti varnostnih jamstev za Ukrajino. Donald Trump je po srečanju z Zelenskim dejal, da sta Rusija in Ukrajina morda zelo blizu koncu vojne in da je dogovor o miru med Ukrajino in Rusijo pripravljen na 95%. Ukrajinski mediji poročajo, da so pogovori med Trumpom in Zelenskim uničili mirovni načrt Kijeva.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Vojna v Ukrajini je dosegla 1.408. dan, pri čemer so se razmere na fronti ob vstopu v novo leto 2026 močno zaostrile. Ukrajinski generalštab poroča o 131 zabeleženih spopadih v zadnjem dnevu, kjer ukrajinske sile kljub nenehnim pritiskom ruskih okupatorjev ohranjajo obrambne položaje. Rusija je v tem času objavila podatke o dešifriranju informacij z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi na božične praznike poletel proti rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri trdijo, da so prestregli obsežen napad, v katerem naj bi sodelovalo kar 91 dronov. Medtem ko Moskva poudarja ogroženost najvišjega vodstva, se v Ukrajini nadaljujejo tragične posledice ruskega obstreljevanja. V regiji Herson je po poročanju ruskih medijev v napadu z droni umrlo najmanj 20 ljudi, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je Rusijo ponovno obtožil načrtnih napadov na kritično energetsko infrastrukturo države. Diplomatski napetosti so se pridružile še izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki vztraja pri novih pogojih za mirovni sporazum, vključno s ponovno izvedbo volitev v Ukrajini, kar Kijev kategorično zavrača.

Ruske enote zračne obrambe so na silvestrovo nad Moskvo in njeno okolico sestrelile pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, je sporočil moskovski župan Sergej Sobjanin. Po navedbah ruskih oblasti so bili droni prestreženi, še preden bi dosegli središče mesta, zato napad ni povzročil večje škode ali žrtev med civilnim prebivalstvom. Sobjanin je o incidentu javnost obvestil preko aplikacije Telegram v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer je poudaril, da so strokovne ekipe že na terenu in preučujejo ostanke sestreljenih letalnikov. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih napadov na rusko prestolnico, ki so v zadnjih mesecih postali pogostejši. Hkrati pa ukrajinski viri poročajo o ločenem napadu z droni na območju Hersona, ki je pod rusko okupacijo, kjer naj bi med praznovanjem novega leta umrlo najmanj 24 ljudi. Obe strani podajata različne informacije o poteku in posledicah prazničnih napadov, kar še dodatno zapleta diplomatska prizadevanja za mir, vključno z mirovno iniciativo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki želi hitro končanje konflikta.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitiven in produktiven. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da je bil kontakt vzpostavljen v luči zadnjih pogajanj o reševanju konflikta v Ukrajini. Iz Bele hiše so sporočili, da je bil pogovor usmerjen v iskanje diplomatskih rešitev in stabilizacijo razmer, kar nakazuje na otoplitev odnosov med velesilama. Dialog poteka v času, ko se intenzivirajo diplomatska prizadevanja za končanje vojne. Trumpova administracija naj bi preučevala različne mirovne predloge, medtem ko Kremelj poudarja potrebo po upoštevanju ruskih varnostnih interesov. Do pogovora je prišlo kmalu po Trumpovih stikih z drugimi regionalnimi voditelji, kar kaže na njegovo aktivno vlogo posrednika pri reševanju ukrajinske krize še pred uradnim začetkom ali v začetnih fazah njegovega mandata.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Posebne enote ameriške vojske Delta Force so v usmerjeni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških virov so ju pripadniki elitne protiteroristične enote že prepeljali iz države, kar predstavlja eno najdrznejših tujih vojaških posredovanj v času administracije Donalda Trumpa. Operacija, ki so jo izvedli s pomočjo helikopterjev Chinook in elitnih letalskih polkov, se po obsegu in tveganju primerja z ulovom Sadama Huseina ali likvidacijo Osame bin Ladna. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo označil za »briljantno« in v državi razglasil izredne razmere, s čimer je uresničil svoje večletne grožnje o odstranitvi Madura z oblasti. Dogajanje je sprožilo ostre mednarodne odzive, zlasti s strani Rusije, ki je dejanje obsodila kot oboroženo agresijo na suvereno državo. Medtem ko so na nebu nad Caracasom poročali o silovitem spopadu, so Združene države Amerike z uporabo tajne enote Delta in polkov za posebne operacije Night Stalkers hitro dosegle zastavljeni cilj. Situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj je bil Maduro močno povezan z zaveznicama Rusijo in Kitajsko, ki sta mu v preteklosti nudili politično in gospodarsko podporo. Italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni dogajanje pozorno spremlja in ostaja v stiku z zunanjim ministrstvom, saj bi destabilizacija regije lahko vplivala na širše geopolitično ravnovesje.

Po prijetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Poudaril je, da bo Maduro odgovarjal pred sodiščem v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Trump je razkril tudi načrte za prihodnost Venezuele, ki vključujejo tranzicijo oblasti, upravljanje naftne infrastrukture in morebitno vojaško prisotnost.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Valerij Gerasimov je med inšpekcijo skupine Sever izjavil, da je vrhovni poveljnik odredil širitev obmejnega varnostnega pasu v letu 2026. Povedal je tudi, da so enote skupine Sever v enem mesecu osvobodile več kot 700 kvadratnih kilometrov ozemlja v Sumski in Harkovski oblasti, s čimer naj bi ruska vojska dosegla najvišjo stopnjo napredovanja v coni specialne operacije.

Ruska protiletalska obramba je v štirih urah sestrelila 109 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, večino nad Brjansko regijo. V preteklih treh urah so sestrelili tudi 27 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad več regijami Rusije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil navedbe Moskve o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Zelenski je poročila o napadu na posestvo Valdaj označil za neresnična, s čimer se je neposredno odzval na obtožbe ruskih oblasti, ki so poročale o incidentu 29. decembra 2024. Po njegovih besedah Ukrajina ne stoji za tem dejanjem. Kljub zanikanju Kijeva je napad sprožil ostre odzive mednarodnih zaveznikov Rusije. Iranski predsednik Masud Pezeškian je obsodil poskus napada na rezidenco ruskega voditelja, kar je prek aplikacije Telegram potrdil tudi Kremelj. Dogodek je dodatno zaostril diplomatske odnose, saj ruska stran vztraja pri različici dogodkov, ki vključuje ukrajinsko agresijo na državne objekte, medtem ko Kijev te obtožbe zavrača kot dezinformacije.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil globoko prepričanje v vojaško zmago nad Ukrajino. V video sporočilu, ki so ga prenašali državni mediji, je Putin čestital borcem in poveljnikom na bojišču ter poudaril, da celotna država verjame v njihov uspeh. Nagovor prihaja skoraj štiri leta po začetku ruske invazije na Ukrajino, ki je korenito spremenila geopolitično sliko Evrope. Putin je v poslanici uporabil nacionalistično retoriko, ko je govoril o "veliki Rusiji" in njeni neomajni moči. Po njegovih navedbah so ruske sile pripravljene na nadaljnje operacije, dokler ne dosežejo zastavljenih ciljev. Njegove besede so namenjene predvsem notranji javnosti za krepitev morale v času dolgotrajnega konflikta in mednarodne osamitve, ki jo je povzročila agresija na sosednjo državo.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke in tehnične dokaze, ki po njihovih navedbah potrjujejo ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodu. Po besedah poveljnika raketnih enot ruske zračne obrambe so bili droni izstreljeni iz ukrajinskih regij Sumi in Černigov, cilj pa naj bi bili ključni infrastrukturni in vojaški objekti. Ruske sile so po lastnih navedbah napadalne drone uspešno sestrelile, preden so dosegli cilj. Ukrajinske oblasti in njihovi evropski zavezniki so vpletenost v neposreden napad na predsedniško rezidenco sprva zanikali, vendar je Kijev v sredo zvečer potrdil izvajanje širših operacij z droni proti ruski vojaški infrastrukturi. Moskva poudarja, da ti dogodki predstavljajo stopnjevanje sovražnosti, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za povračilne ukrepe zaradi nenehnih ruskih napadov na ukrajinska mesta in civilno prebivalstvo. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in intenziviranja zračnih napadov na obeh straneh frontne črte.

Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve. Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pridobilo in dekodiralo podatke iz ukrajinskega brezpilotnega letala, ki je bilo po navedbah Moskve sestreljeno v začetku tega tedna. Ruski uradniki trdijo, da zbrani dokazi potrjujejo, da je bil cilj drona ena od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je ob tem napovedala, da bo vse pridobljene podatke in dokaze predala Združenim državam Amerike, s čimer želi podkrepiti svoje trditve o ukrajinski agresiji na rusko vodstvo. Incident se dogaja v času zaostrenih napetosti in predvidenih diplomatskih stikov med Washingtonom in Moskvo glede prihodnosti ukrajinskega konflikta. Kijev uradnih obtožb o načrtovanem napadu na predsedniško palačo še ni komentiral, vendar Rusija vztraja pri interpretaciji, da gre za teroristično dejanje, ki ga je usmerjala Ukrajina. Informacije o dekodiranem arhivu naj bi služile kot ključni argument Rusije v prihodnjih mednarodnih pogovorih o varnostnih jamstvih.

Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto, 3. januarja 2026, uradno potrdilo, da so ruske oborožene sile prevzele nadzor nad naseljem Bondarne v Donecki ljudski republiki. Operacijo so izvedle enote vojaške skupine 'Jug', ki so z aktivnim delovanjem s tega območja izrinile ukrajinske obrambne sile. Ta napredek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu Ukrajine, kjer sile Moskve skušajo sistematično zasesti strateško pomembne točke v donbaški regiji. Zasedba Bondarnega se vpenja v širši okvir ruskih vojaških prizadevanj za utrditev položajev v Donecku. Po navedbah uradnih virov v Moskvi so njihove enote v zadnjih dneh okrepile ofenzivne dejavnosti na več odsekih fronte. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na tem območju, medtem ko ukrajinska stran še naprej izvaja obrambne operacije, da bi preprečila nadaljnje prodiranje ruskih sil v notranjost države.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini v okviru ameriške diplomatske pobude za končanje vojne. Predsednik Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Guverner Hersonske oblasti pod ruskim nadzorom Vladimir Saldo je sporočil, da je bilo v ukrajinskem napadu na vas Horli ubitih več oseb, pri čemer je bilo več kot 19 trupel zaradi močnega termičnega učinka skoraj popolnoma uničenih. Po njegovih besedah so od žrtev ostali le posamezni fragmenti, kar otežuje identifikacijo. Napad se je zgodil v prvih minutah novega leta, ko so ukrajinske oborožene sile uporabile strelivo z vnetljivimi zmesmi visoke temperature. Ruski viri navajajo, da je skupno število žrtev napada na lokalno kavarno in hotel naraslo na 28, več kot 60 oseb pa je bilo ranjenih. Ukrajinska stran naj bi pri napadu uporabila sredstva, ki so običajno namenjena uničevanju utrjenih bunkerjev. Lokalni organi nadaljujejo z delom na kraju dogodka in poskušajo identificirati žrtve, medtem ko se podatki o končnem številu ranjenih še dopolnjujejo.

Število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki v regiji Herson se je povzpelo na 27, med katerimi sta po navedbah ruskega preiskovalnega komiteja tudi dva mladoletnika. Incident predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske sile, ki naj bi ciljale območja pod ruskim nadzorom. Hkrati je rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je njihova zračna obramba ponoči sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi ruskimi regijami. Intenzivni napadi z brezpilotniki nakazujejo na stopnjevanje zračnih operacij obeh strani, medtem ko se spopadi na tleh nadaljujejo z nespremenjeno silovitostjo. Povečana pogostost tovrstnih napadov povzroča visoko število civilnih žrtev in obsežno škodo na infrastrukturi na obeh straneh meje.

Ruske enote zračne obrambe so v noči na noveleto sestrelile pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti Moskvi, je v četrtek zjutraj sporočil župan ruske prestolnice Sergej Sobjanin. Po uradnih navedbah so bili droni prestreženi, še preden bi dosegli mesto, zato večje gmotne škode ali žrtev niso zabeležili. Strokovne ekipe na mestih padca delov dronov trenutno še opravljajo analizo ostankov. Istočasno so iz ukrajinskega okupiranega ozemlja v regiji Herson poročali o silovitem ukrajinskem napadu z droni na novoletno praznovanje, v katerem naj bi po navedbah lokalnih virov umrlo najmanj 24 ljudi. Incidenta v Moskvi in Hersonu ponovno osvetljujeta naraščajočo intenzivnost zračnih spopadov, ki mečejo senco na morebitna mirovna prizadevanja nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko Kijev in Moskva podajata različne različice dogodkov, se vojna z droni na obeh straneh frontne črte stopnjuje.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedenem delu regije Herson povzpelo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer je približno sto civilistov praznovalo novo leto. Med ubitimi naj bi bila tudi dva mladoletnika, še 31 oseb pa je bilo hospitaliziranih. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in sprožila kazensko preiskavo. Ukrajinski generalštab je očitke o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile strogo spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in ciljajo izključno vojaške objekte ter rusko energetsko infrastrukturo. Viri znotraj ukrajinskih obrambnih sil so potrdili napad na omenjeni lokaciji, vendar trdijo, da je šlo za zborovanje ruskih vojakov na območju, ki je bilo za civiliste zaprto. Medtem se na fronti v regiji Doneck nadaljujejo siloviti spopadi za mesto Pokrovsk, kjer ukrajinski poveljniki poročajo o velikih izgubah na ruski strani in opozarjajo na dezinformacijsko kampanjo Kremlja, ki naj bi si prizadeval zavzetje mesta razglasiti do novega leta.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je razkrila, da je poveljnik Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK) Denis Kapustin, znan tudi pod psevdonimom WhiteRex, še vedno živ. Nedavna poročila o njegovi smrti so bila del načrtovane operacije GUR, s katero so preprečili dejanski ruski poskus atentata nanj. Po navedbah uradnih virov je bila domnevna smrt le uprizoritev v okviru zapletene protiobveščevalne dejavnosti. Operacija je bila odgovor na neposredne grožnje ruskih sil, ki so poskušale eliminirati voditelja enote, ki se na strani Ukrajine bori proti Kremelj. Denis Kapustin ostaja na čelu korpusa, njegovo ponovno pojavljanje v javnosti pa potrjuje uspeh ukrajinskih obveščevalcev pri zavajanju nasprotnika. GUR je poudaril, da je bil cilj akcije zaščita ključnih operativnih vodij pred nenehnimi atentati ruskih tajnih služb.

Ukrajina je ponovila, da v vojni cilja izključno na ruske vojaške cilje. To je izjavil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske za AFP, po obtožbah Moskve o uboju 27 civilistov v Hersonu. Ukrajinski generalštab se brani pred temi obtožbami.

Ruske sile so iz naselja Dibrova v Donecki ljudski republiki izgnale ukrajinske borce. Boj proti ukrajinski vojski naj bi izvajali pripadniki skupine "Zahod".

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sporočil, da so ZDA med nedavnimi pogajanji v rezidenci Mar-a-Lago od Kijeva zahtevale konkretne korake za dokončno ureditev konflikta. Kot je pojasnil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov, so ameriški predstavniki nastopili v ofenzivnem tonu in poudarili, da se ukrajinska stran ne sme več zatekati k zahtevam po zgolj začasni prekinitvi ognja kot obliki zavlačevanja. Čeprav so pogovori med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim potekali v luči iskanja mirovnega načrta, ameriški mediji poročajo o pomanjkanju vidnih rezultatov. Ameriška administracija naj bi spoznala, da vprašanja ukrajinske krize ni mogoče rešiti brez neposrednega sodelovanja Moskve. Trumpova ekipa vztraja pri dosegi trajnejšega dogovora, medtem ko Ukrajina ostaja pod naraščajočim pritiskom Washingtona, naj sprejme pogoje za dolgoročno stabilizacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najprepoznavnejših in najpriljubljenejših osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj prednostno posvetiti varnostnim vprašanjem, razvoju obrambnih sil in mirovnim pogajanjem pod okriljem predsednikovega urada. Sočasno so se razvnele nove napetosti zaradi dogodkov v okupirani vasi Horli v hersonski regiji. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na tamkajšnjo kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi tudi dveh mladoletnikov. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je pojasnil, da ukrajinske sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter energetske objekte. Generalštab je objavil seznam ciljev, zadetih v silvestrski noči, na katerem omenjenega kraja ni bilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ena najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega vojnega napora, bo na tem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi protikorupcijske preiskave zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje zaradi poročil o civilnih žrtvah v vasi Horli v okupiranem delu regije Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskim dronom na lokalno kavarno in hotel naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Ukrajinski generalštab je navedbe o napadu na civilne cilje odločno zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno ruske vojaške objekte in energetsko infrastrukturo.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v delu Hersonske regije pod ruskim nadzorom ubila najmanj 27 ljudi med novoletno zabavo. Preiskovalni odbor preiskuje napad kot teroristično dejanje. Ukrajina je medtem poročala o uspešnih napadih na ruske zračne baze globoko v Rusiji in zadela rusko rafinerijo Ilski.

Obsežna preiskava, ki temelji na razkritju zaupnih dokumentov, je razgalila brutalno delovanje ruskega vojaškega aparata do lastnih pripadnikov. Dokumenti razkrivajo, da ruska vojska izvaja usmrtitve brez predhodnih sodnih postopkov nad vojnimi obvezniki, ki zavračajo ukaze ali poskušajo zapustiti bojišče. Poročilo vključuje pretresljiva pričevanja in dokaze o sistematičnem mučenju tistih, ki ne izpolnjujejo vojaških pričakovanj, kar služi kot sredstvo za vzdrževanje discipline s pomočjo terorja. Preiskava časnika New York Times poleg usmrtitev izpostavlja tudi prisilno vračanje hudo bolnih in ranjenih vojakov na fronto. Po navedbah v dokumentih so na bojišča poslali celo vojake na invalidskih vozičkih ter tiste z amputiranimi okončinami. Takšna praksa kaže na kritično pomanjkanje žive sile in popolno neupoštevanje mednarodnih humanitarnih standardov s strani ruskega vojaškega vodstva, ki lastne vojake uporablja kot potrošno blago v vojaški agresiji.

Objavljene so bile fotografije prizorišča napada ukrajinskih sil na kavarno v Horlih, v katerem je umrlo najmanj 24 ljudi. Guverner Hersonske oblasti Vladimir Saldo je sporočil, da je v nočnem napadu treh ukrajinskih brezpilotnih letal na kavarno in hotel na obali Črnega morja v Horlih umrlo 24 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih.

V vasi Horli v regiji Herson je v času novoletnega praznovanja prišlo do silovitega napada z brezpilotnimi letalniki, ki naj bi jih izstrelila ukrajinska stran. Po poročanju lokalnega guvernerja Vladimirja Salda in ruskega zunanjega ministrstva so droni zadeli bar in hotel, kjer so se zbrali civilisti. Napad je zahteval življenja najmanj 24 ljudi, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi tudi več otrok. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu, saj naj bi izvidniški droni najprej preleteli območje, nato pa so stavbe zadeli trije letalniki, kar je povzročilo obsežen požar. Istočasno je Rusija poročala o poskusih napadov na prestolnico. Moskovski župan Sergej Sobjanin je potrdil, da je ruska zračna obramba v zgodnjih jutranjih urah sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Po njegovih navedbah so bili letalniki prestreženi še pred dosegom mesta, zato večje škode ali žrtev na tem območju niso zabeležili. Strokovne ekipe na mestih padcev še vedno preiskujejo ostanke letalnikov, incidenti pa kažejo na nadaljnje stopnjevanje zračnih napadov med državama v začetku leta 2026.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da se je število smrtnih žrtev napada na naselje Horli v okupirani ukrajinski regiji Herson povečalo na 29. Uradna govornica odbora Svetlana Petrenko je navedla, da sta med ubitimi tudi dva mladoletnika, skupno število ranjenih pa znaša najmanj 60 oseb. Napad so ukrajinske sile izvedle v novoletni noči, 1. januarja, s ciljem na omenjeno vas. Ruska stran dogodek opisuje kot neposreden ukrajinski napad na civilno infrastrukturo, pri čemer preiskovalci še naprej ugotavljajo identiteto žrtev in obseg povzročene škode. Ukrajinska stran uradno napada na to specifično lokacijo in civilnih žrtev v takšnem obsegu ni potrdila, vendar so ruske oblasti na zasedenih območjih že začele s postopki izplačevanja socialnih odškodnin družinam ubitih. Razmere v regiji ostajajo napete, saj gre za enega izmed najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju.

V ruskem raketnem napadu na stanovanjsko četrt v Harkovu na severovzhodu Ukrajine je bilo danes ranjenih najmanj 19 ljudi. Med poškodovanimi je po podatkih lokalnih oblasti tudi šestmesečni dojenček. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za gnusno dejanje, saj sta dve raketi zadeli gosto naseljeno območje v središču mesta, kjer ni vojaških objektov. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih zračnih operacij proti civilni infrastrukturi v regiji Harkov. Reševalne ekipe so na terenu preiskovale razbitine stanovanjskih stavb, medtem ko so tuje tiskovne agencije poročale o znatni gmotni škodi na civilnih objektih. Incident se je zgodil v času, ko Ukrajina krepi svoje obrambne zmogljivosti in uporablja zahodno orožje dolgega dosega za povračilne ukrepe na ruskem ozemlju.

V vasi Golovčino v ruski obmejni regiji Belgorod je bil v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika ranjen vodja okrožja Grajvoron Dmitrij Pankov. Incident se je zgodil, ko je Pankov prispel na prizorišče predhodnega napada na gospodarski objekt, da bi ocenil škodo. Medtem ko je pomagal ženski, katere vozilo je bilo poškodovano v prvem udaru, je območje zadel drugi dron. Pankov je utrpel zaprto poškodbo glave in večkratne rane zaradi drobcev izstrelkov, njegovo stanje pa so zdravniki v lokalni bolnišnici ocenili kot srednje težko. Guverner Belgorodske oblasti Vjačeslav Gladkov je sporočil, da gre za že tretjo poškodbo Pankova med opravljanjem dolžnosti, in njegovo ravnanje izpostavil kot primer poguma. Poleg vodje okrožja sta bila v ločenem napadu v mestu Grajvoron ranjena še dva civilista, ko je dron zadel njuno vozilo. Poročila iz regije kažejo na stopnjevanje napadov na civilno infrastrukturo in transportna sredstva v neposredni bližini meje. Ruske oblasti so v zadnjih dneh zabeležile več smrtnih žrtev in ranjenih zaradi napadov z droni v vasi Gruzskoje in Šebekinskem okrožju. Napadi so povzročili znatno gmotno škodo na komercialnih objektih in zasebnih vozilih, kar še dodatno otežuje varnostne razmere za lokalno prebivalstvo v obmejnih območjih. Po navedbah guvernerja so se razmere v začetku januarja močno zaostrile, saj so napadi postali pogostejši in bolj usmerjeni na reševalne ekipe ter uradnike na terenu.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala na rezidenco Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji, s čimer je zanikala trditve Kremlja. Rusija je od ZDA zahtevala, da prenehajo preganjati tanker, ki je plul iz Irana v Venezuelo in je vpisan v ruski register.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Medtem ko Rusija vztraja pri ukrajinski odgovornosti za napad z droni na Putinovo rezidenco, Donald Trump izraža nezadovoljstvo, pri čemer manjkajo dokazi za obtožbe. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je obsodil napad, Milorad Dodik pa ga je označil za teroristično dejanje. Kritike Trumpa prihajajo tudi iz njegove lastne stranke.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da blaginja in varnost Ukrajine temeljita na njenem bodočem članstvu v Evropski uniji. Po njenih besedah sam proces pridruževanja predstavlja ključno varnostno jamstvo za državo, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Izjavo je podala po srečanju z evropskimi voditelji, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu, vključno z varnostnimi vprašanji in načrti za celovito obnovo države. Diplomatska prizadevanja se bodo nadaljevala v prihodnjem tednu, ko se bo sestala tako imenovana koalicija voljnih z namenom utrditve evropske podpore Ukrajini. Von der Leyenova je ob tem opozorila, da Rusija še naprej aktivno ovira pogajalski proces. Razprave o varnostnih jamstvih so postale osrednji del širše strategije EU, ki vključuje tako finančno pomoč kot politično integracijo kot sredstvi za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v regiji.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, vodji Ruskega prostovoljnega korpusa, pri lažiranju lastne smrti. Rusija trdi, da ima dokaze, pridobljene iz sestreljenega ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus atentata na Putina, in jih namerava deliti z ZDA. Donald Trump je objavil članek, ki ostro obsoja Putina.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je prek družbenega omrežja Telegram objavil neposredne grožnje s smrtjo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedjev je v svojem zapisu uporabil vrsto žaljivk in makabričnih prispodob, med drugim pa je izjavil, da ukrajinskemu voditelju »smrt z gosnjo že piha za ovratnik«. Njegove izjave so sledile božičnemu nagovoru Zelenskega, ki ga je uradna Moskva interpretirala kot sovražnega do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski politik, ki je znan po svoji radikalni retoriki od začetka invazije na Ukrajino, je v objavi namigoval na neizbežen konec ukrajinskega predsednika. Napad na Zelenskega predstavlja nadaljnje zaostrovanje sovražne diplomacije med državama v času, ko se v mednarodni javnosti sicer razpravlja o morebitnih novih mirovnih načrtih. Po navedbah nemške tiskovne agencije DPA so tovrstni izbruhi nekdanjega ruskega predsednika postali del širše propagandne strategije Kremlja za notranjo in zunanjo politično rabo.

Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.

Iran je razglasil izredne razmere, potem ko je predsednik Masoud Pezeshkian napovedal »popolno vojno« proti Združenim državam Amerike, Evropi in Izraelu. Odločitev je sprožila val protestov v Teheranu in drugih večjih mestih, kjer so se protestniki spopadli z iransko revolucionarno gardo. Po navedbah opozicijskih virov so varnostne sile uporabile solzivec in palice, da bi zatrle upore, vendar so bili v nekaterih predelih prisiljeni k umiku. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi napovedi Teherana o pospešeni obnovi jedrskih zmogljivosti. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost nad dogajanjem in pozvala izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnje stopnjevanje konflikta. Moskva se je odzvala predvsem na izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v ZDA, kjer je razpravljal o potencialnih novih vojaških napadih na Iran. Hkrati izraelski mediji poročajo o domnevni iranski infiltraciji v najbolj občutljive vojaške in varnostne objekte v Izraelu, kar še dodatno povečuje negotovost v regiji. Analitiki ocenjujejo, da so bojeviti toni iranskega predsednika namenjeni destabilizaciji srečanj med Donaldom Trumpom in izraelskim vrhom. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Iran kljub notranjim nemirom in gospodarskim težavam vztraja pri svoji agresivni zunanjepolitični drži, medtem ko Izrael pripravlja načrte za morebitno vojaško nevtralizacijo iranske jedrske grožnje.