V obmorskem kraju Horli na obali Črnega morja, ki je pod rusko okupacijo, je bil v novoletni noči med ukrajinskim napadom ranjen državljan Srbije. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda, ki ga je na položaj imenovala Moskva, je do incidenta prišlo med praznovanjem v lokalni kavarni. Saldo je dogodek označil za teroristični napad ukrajinskih sil na civilno infrastrukturo. Poškodovani srbski državljan je po napadu poiskal zdravniško pomoč v lokalni bolnišnici. Ukrajinske sile so v novoletnem obdobju stopnjevale napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na cilje v zasedenih regijah, medtem ko Rusija trdi, da so tarče predvsem civilni objekti, kar pa neodvisni viri in zahodne obveščevalne službe pogosto označujejo za del širše propagandne dejavnosti Kremlja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob božičnih in novoletnih praznikih poslal uradna voščila le dvema evropskima voditeljema, madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in slovaškemu premierju Robertu Ficu. Kremelj je v izjavi za javnost poudaril, da sta Orban in Fico edina predstavnika držav članic Evropske unije, ki sta prejela takšno pozornost Moskve. Ta poteza dodatno poudarja diplomatski razkol znotraj Evrope glede odnosa do Rusije v luči vojne v Ukrajini. Poleg omenjenih evropskih voditeljev je Putin čestitke naslovil tudi na druge mednarodne zaveznike in osebnosti, vključno z voditelji Kitajske, Indije in nekaterih držav Latinske Amerike ter Afrike. Iz seznama prejemnikov je razvidno, da se ruska diplomacija osredotoča na tiste države, ki ohranjajo pragmatične odnose z Moskvo ali odkrito nasprotujejo sankcijam. Dejstvo, da sta bila izpostavljena prav Orban in Fico, pa nakazuje na njuno specifično vlogo znotraj struktur EU in NATO, kjer pogosto zastopata stališča, ki niso v skladu s prevladujočo politiko Bruslja do Kremlja.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da so se odnosi med Finsko in Rusijo nepovratno spremenili. Izpostavil je, da se Helsinki ne bo vrnil na stare poti sodelovanja z Moskvo.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v novoletnem sporočilu Vladimirju Putinu pohvalil "odločne korake" v strateškem partnerstvu med Kitajsko in Rusijo v letu 2025. Izrazil je željo po ohranjanju tesnih stikov s Putinom in usmerjanju dvostranskih odnosov k novemu napredku.

V okrožju Apšeronski v ruskem Krasnodarskem kraju so v noči na 1. januar razglasili izredne razmere, potem ko je močno sneženje povzročilo obsežne okvare na električnem omrežju. Po besedah vodje občine Alekseja Perederejeva je brez električne energije ostalo približno 28.000 prebivalcev. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer in nizkih temperatur so lokalne oblasti začele odpirati ogrevalne točke in centre za začasno namestitev ogroženih občanov. Ekipe nujne pomoči se na terenu spopadajo s posledicami snežnih padavin, ki so povzročile mehanske poškodbe na infrastrukturi. Kljub prizadevanjem za sanacijo v nekaterih delih okrožja izpadi ostajajo delni, vzpostavitev normalnega stanja pa otežujejo nadaljnje neugodne vremenske napovedi. Oblasti pozivajo prebivalce k previdnosti in racionalni porabi preostalih virov energije, medtem ko so vse službe civilne zaščite v stanju polne pripravljenosti.

V Donecki ljudski republiki je bil ubit avstralski državljan Russell Allan Wilson, ki se je kot prostovoljec oziroma tuji borec pridružil ukrajinskim oboroženim silam v spopadih proti ruski vojski. Po poročanju avstralske mreže ABC News je Wilson padel med opravljanjem bojne naloge, ki naj bi bila po navedbah njegovih bližnjih njegova zadnja misija pred predvideno odpovedjo iz vojaške službe in vrnitvijo v domovino. Novica o njegovi smrti je v javnost prišla le teden dni pred njegovo načrtovano poroko, kar je dogodku dodalo tragično noto v tujih medijih. Wilson je bil del širšega kroga tujih borcev, ki so se od začetka ruske invazije pridružili ukrajinski strani. Avstralske oblasti in mediji so potrdili incident, ki znova odpira vprašanja o vključenosti tujih državljanov v intenzivne spopade na vzhodu Ukrajine, kjer so razmere na fronti trenutno izjemno nevarne.

Litva je s švedskim podjetjem Saab podpisala pogodbo za nakup prenosnih protiletalskih sistemov kratkega dosega RBS-70 NG v vrednosti več kot 320 milijonov evrov. Kot je sporočilo litovsko ministrstvo za obrambo, bo ta investicija zagotovila neprekinjeno dobavo orožja oboroženim silam med letoma 2026 in 2032. Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je ob tem poudaril, da krepitev zračne obrambe ostaja ena ključnih prioritet države v luči zaostrenih varnostnih razmer v regiji. Sistem RBS-70 NG so izbrali zaradi njegove prenosljivosti, enostavnega vzdrževanja in učinkovitosti pri delovanju podnevi in ponoči. Litva že uporablja starejše različice tega sistema, nova pogodba pa sledi nedavnim napovedim o nakupu dodatnega protitankovskega streliva in metalcev granat pri istem proizvajalcu. Baltska država, ki meji na rusko enklavo Kaliningrad in rusko zaveznico Belorusijo, v ruski agresiji na Ukrajino vidi neposredno grožnjo lastni varnosti, zato načrtuje, da bo leta 2026 za obrambo namenila kar 5,38 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V ruskih prestolnih letališčih so danes zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki (droni) zadržanih več kot 60 letov. Ruske oblasti so bile prisiljene uvesti omejitve zračnega prostora nad Moskvo, kar je neposredna posledica povečanih varnostnih tveganj zaradi vstopov tujih objektov v varovano območje. Potniki so se spopadali z večurnimi zamudami, medtem ko so letalske družbe poskušale prilagoditi urnike poletov glede na trenutne varnostne razmere. Napadi z brezpilotnimi letalniki na rusko prestolnico so postali pogostejši, kar povzroča redne prekinitve civilnega letalstva in logistične težave v enem največjih evropskih prometnih vozlišč. Čeprav uradni viri niso poročali o večji gmotni škodi na sami letališki infrastrukturi, so operativne motnje povzročile precejšnjo gospodarsko škodo in negotovost med potniki. Varnostni ukrepi v okolici ključnih infrastrukturnih objektov v Rusiji ostajajo na najvišji ravni.

Vodja turške Nacionalne obveščevalne službe (MIT) Ibrahim Kalın je v Ankari gostil ukrajinskega obrambnega ministra Rustema Umerova. Na srečanju sta visoka predstavnika razpravljala o možnostih za rešitev konflikta v Ukrajini ter o trenutnem stanju in perspektivah pogajanj med Moskvo in Kijevom. Turčija se s tem srečanjem ponovno uveljavlja kot ključna posrednica v regiji, ki ohranja odprte komunikacijske kanale z obema sprtima stranema. Umerov in Kalın sta se osredotočila na strateška vprašanja regionalne varnosti in humanitarne vidike vojne. Ankara si že od začetka ruske agresije prizadeva za vzpostavitev pogojev za trajno premirje, pri čemer izkorišča svoj specifičen položaj članice zveze Nato, ki hkrati vzdržuje gospodarske stike z Rusko federacijo. Podrobnosti o morebitnih novih mirovnih pobudah po srečanju niso bile javno razkrite, vendar pogovori nakazujejo na stopnjevanje diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti.

Skupina OPEC+ je na virtualnem srečanju potrdila, da bo ohranila stabilno raven proizvodnje nafte. Srečanje se je izognilo razpravi o političnih krizah, ki vplivajo na več članic skupine. Države so se držale prejšnje odločitve o premoru pri povečanju proizvodnje v prvem četrtletju 2026.

Kitajsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so se zaključile obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnosti 2025, ki so potekale v morju in zračnem prostoru okoli Tajvana. Tiskovni predstavnik ministrstva Čžan Šjaogang je poudaril, da so manevri služili kot odločen odgovor na separatistična prizadevanja za neodvisnost otoka in kot opozorilo pred vmešavanjem zunanjih sil. Po njegovih navedbah Kitajska ne bo dopustila nobenih poskusov oviranja svojih dejanj pod pretvezo ohranjanja miru v Tajvanski ožini. Med vojaškimi vajami je ljudska osvobodilna vojska vadila blokado ključnih tajvanskih pristanišč in izvajala bojna streljanja. Peking je ob tem jasno sporočil, da bodo kakršne koli zlonamerne provokacije, ki bi prestopile njihove rdeče linije, naletele na oster odpor. Čžan je dodal, da so vaje v celoti pokazale moč Kitajske pri prizadevanjih za združitev države in odpor proti zunanjemu vmešavanju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v povezavi z dogajanjem izrazil pripravljenost Rusije, da podpre Kitajsko v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti v regiji. Kitajske oblasti vztrajajo, da so takšni manevri nujni za zaščito državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo globoko zaskrbljenost in obsodbo zaradi, kot so dejali, ameriškega oboroženega napada na Venezuelo. Poudarili so, da so ameriški izgovori za agresijo neutemeljeni.

Indijski premier Narendra Modi je v torek, 30. decembra 2025, izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Modi je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril resnost situacije po domnevnem napadu Kijeva na uradno bivališče ruskega voditelja. Odziv New Delhija prihaja v obdobju povečanih napetosti in le nekaj tednov po uradnem obisku Vladimirja Putina v Indiji, kar kaže na tesne diplomatske vezi med državama. Indija kljub pritiskom zahodnih sil ohranja nevtralno, a prijateljsko držo do Moskve, kar se odraža tudi v Modijevi neposredni komunikaciji glede varnosti ruskega predsednika. Incident predstavlja novo stopnjo zaostritve v rusko-ukrajinskem konfliktu, ki vpliva na stabilnost širše mednarodne skupnosti.

Čečenskega voditelja Ramzana Kadirova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, so v noči s 24. na 25. december nujno prepeljali v centralno klinično bolnišnico v Moskvi. Po poročanju neodvisnega portala Novaja Gazeta Evropa se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo med obiskom ruske prestolnice, kjer bi se moral udeležiti seje državnega sveta. Viri blizu čečenskemu voditelju navajajo, da so ga zdravniki v Moskvi komaj oživili, nakar se je vrnil v domovino, vendar se od takrat ni več pojavil v javnosti. Zdravstveno stanje Kadirova naj bi se po razpoložljivih podatkih kontinuirano slabšalo že od začetka preteklega leta, ko je bil prvič hospitaliziran v zasebni kliniki v Groznem. Čeprav uradni viri iz Čečenije pogosto zanikajo navedbe o njegovi bolezni, dolgotrajna odsotnost iz javnega življenja po zadnjem incidentu sproža številna ugibanja o resnosti njegovega stanja in morebitnih posledicah za politično stabilnost v regiji. Kadirov je sicer pred tem dogodkom še napovedoval ostre povračilne ukrepe proti ukrajinskim silam, kar dodatno poudarja njegovo vlogo v aktualnem konfliktu.

Ruska vojska je ponovila obtožbe, da je Ukrajina z dronom napadla rezidenco Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdijo, da ga je Ukrajina izstrelila proti rezidenci. EU je Kremelj obtožila ustvarjanja 'namerne distrakcije' z domnevnim napadom.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je sporočila, da so bile začasne omejitve za polete na letališčih v Krasnodarju in Gelendžiku odpravljene. Letališči sta ponovno začeli obratovati.

Predsednik Preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je ukazal uvedbo kazenskega postopka v povezavi s poročili o domnevnih napadih priseljencev na prebivalce Novosibirska. Kot je v uradnem sporočilu za javnost navedla tiskovna služba odbora, so bila povod za preiskavo številna obvestila o nasilnih dogodkih v tem sibirskem mestu. Preiskovalni organi bodo v okviru kazenskega postopka preverili navedbe o napadih, ki so jih po dostopnih informacijah izvedli tuji državljani oziroma priseljenci. Bastrikin je od podrejenih zahteval hitro in temeljito razjasnitev okoliščin teh incidentov, ki so v lokalnem okolju povzročili vznemirjenje. Gre za del širšega prizadevanja ruskih organov pregona za nadzor nad incidenti, ki vključujejo migrantske skupnosti v večjih mestih.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je v petek sporočila, da so na letališču v Volgogradu uvedli začasne omejitve za sprejemanje in odpošiljanje letal. Predstavnik agencije Artem Korenjako je prek družbenega omrežja Telegram potrdil, da letališče trenutno ne izvaja storitev za potniške lete, kar je povzročilo zamude in preusmeritve poletov. Ukrep je bil sprejet z namenom zagotavljanja varnosti v civilnem letalstvu, vendar uradni viri niso podali podrobnejših informacij o specifični naravi grožnje ali razlogih za zaprtje zračnega prostora. Operativne omejitve so neposredno vplivale na vozni red letališča, saj so bili vsi načrtovani prihodi in odhodi ustavljeni do preklica. Podobni varnostni ukrepi so v ruskih regijah, ki so bližje območjem konfliktov, postali pogostejši zaradi dejavnosti brezpilotnih letalnikov in drugih varnostnih tveganj. Pristojne službe so potnike pozvale k spremljanju informacij letalskih prevoznikov, medtem ko letališko osebje izvaja protokole, predvidene za izredne razmere v zračnem prometu.

Predsednik ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je zahteval podrobno poročilo o poteku kazenske preiskave, ki so jo sprožili po obsežnih nemirih v mestu Podolsk v moskovski regiji. Po uradnih navedbah tiskovne službe preiskovalnega odbora je 1. januarja prišlo do množičnega pretepa, v katerem je sodelovalo približno 40 moških, pri čemer je bilo uporabljeno tudi strelno orožje. Incident se je sprevrgel v hudo kršitev javnega reda in miru, zaradi česar so oblasti uvedle postopek o množičnih neredih. Bastrikin je od podrejenih zahteval pojasnila o vseh okoliščinah dogodka in identifikacijo vseh vpletenih oseb. Ruski organi pregona so potrdili, da se preiskava nadaljuje, medtem ko podrobnosti o morebitnih žrtvah ali motivih za konflikt še niso v celoti razkrite javnosti. Dogodek je v moskovski regiji povzročil precejšnje vznemirjenje, saj gre za enega večjih primerov skupinskega nasilja v zadnjem času.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 2. januarja uvedla začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal na letališčih v Kazanu in Čeboksariju, kasneje pa je sporočila, da so bile omejitve na letališču v Čeboksariju odpravljene. Agencija je nato sporočila, da so bile odpravljene tudi omejitve na letališčih v Kazanu in Nižnekamsku, s čimer je bila ponovno vzpostavljena polna operativnost.

Na Krasnodarskem območju je zaradi rekordnega sneženja in poledenitve električnih napeljav prišlo do obsežnih motenj v železniškem prometu, kar je prizadelo približno 50 vlakov. Ruske državne železnice (RŽD) so 1. januarja 2026 sporočile, da so nekatere postaje in deli prog ostali brez električne energije, zaradi česar so morali uvesti začasne vozne rede in spremeniti čase odhodov za številne linije. Snežni zameti in led na žicah so popolnoma ohromili infrastrukturo na območju Kubana. Za odpravljanje posledic naravne ujme je bilo aktiviranih več kot tisoč železničarjev, ki s pomočjo specializirane mehanizacije čistijo proge. Kljub intenzivnemu delu operativni štab poroča o dolgotrajnih zamudah, ki so se stopnjevale iz prejšnjega dne. Razmere ostajajo kritične, saj ekstremni vremenski pogoji še naprej ovirajo normalizacijo prometa na strateško pomembni severnokavkaški železniški povezavi. Potnikom svetujejo spremljanje sprememb v voznem redu, saj se pričakujejo dodatne odpovedi in prilagoditve poti.

Rusija je izjavila, da je pridobila in dešifrirala datoteko iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovala, da je bil dron usmerjen proti ruski predsedniški rezidenci, in napovedala, da bo te informacije posredovala ZDA. CIA je ponovila, da je ocenila, da Ukrajina ni namerno ciljala na Putinovo rezidenco.

Letališče v Krasnodarju je začasno omejilo sprejem in odpošiljanje letal. Letališče Domodedovo sprejema in odpošilja lete v posebnem režimu, po dogovoru s pristojnimi organi.

Župan ruskega letoviškega mesta Soči Andrej Prošunin je v četrtek, 1. januarja 2025, sporočil, da so na celotnem območju mesta in sosednjega zveznega ozemlja Sirius razglasili alarm zaradi nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. Po navedbah lokalnih oblasti so bili preventivni ukrepi in opozorila uvedeni pozno popoldne, okoli 17.45 po lokalnem času, da bi zaščitili prebivalstvo in kritično infrastrukturo pred morebitnimi ukrajinskimi zračnimi vpadi. Ruske varnostne sile so na območju vzpostavile režim pripravljenosti, prebivalce pa so pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil. Soči, ki leži ob Črnem morju, je strateško pomembno središče in priljubljena turistična destinacija, ki je bila v zadnjem obdobju večkrat tarča napadov z droni v okviru širšega konflikta. O morebitni škodi ali žrtvah po razglasitvi alarma uradni viri niso takoj poročali, so pa potrdili, da so vsi sistemi zračne obrambe v stanju visoke pripravljenosti.

Ruska vlada je uradno podaljšala veljavnost povišanih carinskih stopenj na izvoz določenih vrst lesnih materialov, vključno z tramovi in žaganim lesom. Ukrep, ki je bil prvotno uveden leta 2022, bo po novi uredbi ostal v veljavi še tri leta, in sicer do konca leta 2028. Namen podaljšanja visokih carin je omejitev izvoza nepredelanega ali delno predelanega lesa ter spodbujanje domače lesnopredelovalne industrije k proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Po poročanju tiskovne agencije DEITA.RU se povišane stopnje nanašajo na širok nabor lesnih izdelkov, ki so strateškega pomena za rusko gospodarstvo. Odločitev Moskve sledi širši usmeritvi države k zaščiti surovin in zagotavljanju stabilne oskrbe domačega trga. Podaljšanje teh omejitev bo neposredno vplivalo na mednarodne trgovinske tokove, saj je Rusija ena največjih izvoznic lesa na svetu, kar bo še dodatno obremenilo dobavne verige v državah, ki so odvisne od ruskih surovih materialov.

Ruska federacija je 1. januarja uradno začela s postopnim uvajanjem digitalnega rublja v proračunski in bančni sektor. Ta korak je postal mogoč po uveljavitvi sprememb proračunskega zakonika, ki omogočajo prenose sredstev v zvezne proračune in izplačila zveznim ustanovam v novi obliki nacionalne valute. Gre za začetno fazo obsežnega prehoda na digitalno valuto centralne banke, ki se bo stopnjeval v naslednjih letih. Po določenem časovnem načrtu bodo morale največje kreditne institucije in njihovi ključni trgovski partnerji zagotoviti operacije v digitalnih rubljih za vse uporabnike do 1. septembra 2026. Od januarja 2026 bo mogoče z novo valuto izvajati vsa proračunska plačila, medtem ko je popolna implementacija in razširitev funkcionalnosti predvidena za julij 2027. S tem ukrepom želi ruska centralna banka modernizirati plačilni sistem in zmanjšati stroške transakcij, hkrati pa okrepiti nadzor nad proračunskimi tokovi. Uvajanje digitalnega rublja je neposredna posledica zakonodaje, ki jo je predhodno podpisal predsednik Vladimir Putin, s čimer se Rusija pridružuje državam, ki razvijajo lastne digitalne valute centralnih bank (CBDC).

Ruske finančne institucije so uvedle strožje varnostne protokole pri dvigovanju večjih količin gotovine na bankomatih, kar je v zadnjih dneh leta 2025 povzročilo številne blokade transakcij. Ob poskusu dviga znatnih sredstev varnostni sistemi avtomatično ustavijo postopek, stranke pa nato prejmejo telefonski klic banke, v katerem morajo osebno potrditi identiteto in namen transakcije. Po navedbah ruske tiskovne agencije RIA Novosti so ti ukrepi namenjeni preprečevanju goljufij in zagotavljanju večje varnosti komitentov. Operativne spremembe prihajajo v času, ko ruski bančni sektor uvaja nove funkcionalnosti v sistem hitrega plačevanja (SBP). Čeprav so bile pred kratkim napovedane olajšave pri polaganju gotovine na bankomatih različnih bank, se pri odlivu sredstev banke odločajo za bolj restriktiven pristop. Takšni ukrepi so povzročili določene nevšečnosti pri uporabnikih, ki so v prazničnem obdobju naleteli na začasno nedostopnost svojih sredstev na terminalih po vsej državi. Banke poudarjajo, da gre za rutinsko preverjanje, vendar poročila s terena kažejo na povečano pogostost zavrnitev brez predhodnega obvestila.

Poleg moskovskih letališč, ki so že bila začasno zaprta in ponovno odprta, je Rusija zaradi napadov z droni in varnostnih groženj uvedla začasne omejitve letenja na več drugih letališčih. Med prizadetimi so letališča v Samari, Penzi, Jaroslavlju in Orenburgu. Letališče v Saratovu je prekinilo polete zaradi signala »Kovjor«.

Rosaviacija je zaradi varnostnih razlogov ponovno uvedla začasne omejitve sprejema in odpreme letal na več letališčih, med drugim v Moskvi (Domodedovo, Žukovski), Samari (Kurumoč), Penzi, Jaroslavlju (Tunošna), Orenburgu, Saratovu (Gagarin), Krasnodarju in Sočiju. Omejitve v Krasnodarju so bile kasneje odpravljene. Moskovski župan Sobjanin je poročal, da je bilo uničenih 20 ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so letela proti prestolnici.

Nekdanji poslanec finskega parlamenta Ano Turtiainen in njegova soproga Minna Marita sta v Rusiji prejela status beguncev. Kot je sporočila tiskovna predstavnica ruskega notranjega ministrstva Irina Volk, je bila odločitev za podelitev azila sprejeta na podlagi zveznega zakona o beguncih, ker naj bi bila družina na Finskem tarča preganjanja. Turtiainen je v svoji domovini vodil politično stranko Oblast pripada ljudstvu (VKK), ki se je zavzemala za ohranitev tesnih odnosov z Rusijo in nasprotovala vstopu Finske v zvezo Nato. Turtiainen je poudaril, da je bil eden izmed sedmih poslancev, ki so glasovali proti članstvu v severnoatlantskem zavezništvu, kar naj bi sprožilo pritiske na njegovo družino in onemogočilo njihovo nadaljnje življenje v domovini. Ruske oblasti so begunska potrdila družini izročile v Moskvi, pri čemer so poudarile, da gre za del širšega trenda preseljevanja prebivalcev iz t. i. neprijaznih držav v Rusijo. Po navedbah ruskega ministrstva za zunanje zadeve se je od začetka leta za selitev v Rusijo prek državnega programa prostovoljnega preseljevanja odločilo več kot 12.500 rojakov in tujcev. Ruski uradniki dogodek interpretirajo kot potrditev rasti priljubljenosti sil, ki si v evropskih državah prizadevajo za normalizacijo odnosov z Moskvo. Celoten proces podelitve azila se je zaključil po tem, ko je Turtiainen že pred meseci javno napovedal svojo namero zaradi domnevne gonje s strani finskih medijev.

Rosaviacija je sporočila, da so na letališču Vnukovo odpravili omejitve za sprejem in odpremo letal. Hkrati so začasne omejitve za vzlete in pristanke uvedli na letališču Žukovski.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

Rusija je priznala, da je tanker Bella 1 ruski in je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev zasledovanja tankerja, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. Nota je bila poslana ameriškemu zunanjemu ministrstvu in Svetu za nacionalno varnost Bele hiše.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne in božične poslanice številnim svetovnim voditeljem, pri čemer je opazna selektivnost pri evropskih državnikih. Med prejemniki čestitk so se letos ponovno znašli srbski predsednik Aleksandar Vučić, madžarski premier Viktor Orbán in slovaški premier Robert Fico, ki ostajajo med redkimi evropskimi voditelji z ohranjenimi diplomatskimi stiki s Kremljem. Putin je četrto leto zapored iz seznama izpustil večino voditeljev držav članic Evropske unije, ki so po ruski invaziji na Ukrajino zavzele ostro politiko sankcij. Posebno pozornost je vzbudila čestitka namenjena ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kar nakazuje na morebitno otoplitev odnosov med Moskvo in Washingtonom po njegovi vrnitvi na oblast. V preteklem letu, ko je v Beli hiši še sedel Joe Biden, takšne geste ni bilo. Kremelj je ob tem objavil seznam, ki poleg omenjenih vključuje še kitajskega predsednika Xi Jinpinga in druge voditelje držav članic skupine BRICS ter nekaterih nekdanjih sovjetskih republik. Ta poteza Kremlja jasno odraža trenutno rusko zunanjepolitično usmeritev, ki se osredotoča na države, ki ne podpirajo zahodne politike izolacije Rusije.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

ZDA naj bi v vojaški operaciji v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Pojavile so se špekulacije, da naj bi Rodríguezova »izročila« Madura ZDA.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Hristos Dimas, je napovedal notranjo preiskavo (EDE) in obljubil, da bodo odgovorni za izpad komunikacij v zračnem prostoru Aten odgovarjali. Poudaril je, da varnost letov ni bila ogrožena. Tožilstvo v Atenah nadaljuje nujno predkazensko preiskavo o morebitnih posegih v zračni promet.

Nekdanji češki predsednik Miloš Zeman je v televizijskem nastopu jasno obsodil rusko invazijo in Rusijo označil za agresorja v vojni proti Ukrajini. Zeman, ki je bil v preteklosti znan po svojih proruskih stališčih, je poudaril, da mora Češka republika še naprej aktivno pomagati Kijevu pri obrambi njegove suverenosti. Njegova izjava odraža popoln zasuk v njegovi zunanji politiki, ki se je začel že ob začetku invazije leta 2022. Zeman se je v oddaji prav tako odločno postavil v bran obrambnemu ministru Jaromíru Zůni, ki prihaja iz vrst opozicijske stranke SPD. Zůna se je znašel pod močnim pritiskom radikalnih podpornikov lastne stranke, potem ko je javno podprl češko pobudo za nakup streliva za Ukrajino in nabavo ameriških lovcev F-35. Nekdanji predsednik je pritiske SPD označil za fanatične in pohvalil ministrov realističen pristop k varnostnim vprašanjem. Poleg tega je Zeman izrazil naklonjenost politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko je bil kritičen do nekaterih čeških diplomatov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem video nagovoru izpostavil nujno potrebo po posredovanju Turčije za obnovo procesov izmenjave vojnih ujetnikov z Rusko federacijo. Po njegovih besedah se sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov trenutno nahaja v Turčiji, kjer vodi pogovore s turškim zunanjim ministrom in predstavniki obveščevalnih služb. Glavni cilj teh diplomatskih prizadevanj je doseči dogovor o vrnitvi ukrajinskih vojakov, ki so v ruskem zajetju. Ukrajinska stran si prizadeva izkoristiti strateški položaj Turčije kot ključne posrednice med Kijevom in Moskvo. Zelenski je poudaril, da je pomoč Ankare ključnega pomena za premagovanje zastojev pri humanitarnih vprašanjih, ki so nastali v zadnjem obdobju konflikta. Diplomatska misija pod vodstvom Umerova odraža visoko stopnjo prioritete, ki jo Ukrajina namenja vprašanju ujetnikov v okviru širših varnostnih in obrambnih pogajanj.

Ustanovitelj spletnih portalov Megaupload in Mega, Kim Schmitz, v javnosti znan kot Kim Dotcom, je na družbenem omrežju X objavil trditve, da naj bi britanska obveščevalna služba MI6 nekdanjemu vrhovnemu poveljniku ukrajinskih oboroženih sil in sedanjemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu Valeriju Zalužnemu naročila sklenitev navideznega mirovnega sporazuma z Rusijo. Po Dotcomovih navedbah naj bi bil cilj takšnega dogovora pridobitev časa za ponovno oborožitev in reorganizacijo ukrajinskih sil, ne pa dejanska končanje sovražnosti. Navedbe, ki jih povzemajo predvsem ruski mediji, niso podprte z uradnimi dokazi ali potrditvami s strani Londona ali Kijeva. Zalužni, ki je od odstopa z mesta načelnika generalštaba prevzel diplomatske naloge v Londonu, se na te obtožbe še ni odzval. Analitiki poudarjajo, da so tovrstne izjave del širšega informacijskega spopada, saj Kim Dotcom v zadnjem času pogosto zavzema proruskim stališčem naklonjena stališča. Incident ponovno osvetljuje napetosti med ukrajinskim vojaškim vodstvom in zahodnimi zavezniki glede strategije v vojni z Rusijo. Trditve so se pojavile v času, ko se v mednarodni javnosti vse pogosteje razpravlja o morebitnih pogajanjih za prekinitev ognja.

Ruske enote protizračne obrambe so v noči s 1. na 2. januar sestrelile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v Ruski federaciji. Po poročanju guvernerja Rostovske oblasti Jurija Sljusarja so sile PVO uničile štiri drone nad tremi okrožji omenjene regije, vključno z enim letalnikom nad Taganroškim zalivom v Azovskem morju. Napadi so se vrstili v več valovih, pri čemer so ruske oblasti potrdile tudi uničenje treh brezpilotnih letal nad Tulsko oblastjo med 23. uro na silvestrovo in 1. uro zjutraj na novo leto. Guvernerji prizadetih regij so potrdili, da so bili napadi pravočasno zaznani in nevtralizirani s pomočjo sistemov elektronskega bojevanja in protiletalskih enot. Čeprav so ukrajinske sile s temi akcijami poskušale destabilizirati rusko zaledje v času praznikov, poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah med civilnim prebivalstvom za zdaj ni. Intenziviranje napadov na rusko obmejno regijo Rostova sledi seriji podobnih incidentov v zadnjih mesecih, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije napadov na logistična in energetska vozlišča globoko na ruskem ozemlju.

Ruske letalske oblasti so zaradi obsežnega napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki uvedle začasne omejitve prometa na moskovskih letališčih Domodedovo, Žukovski in Vnukovo. Župan Moskve Sergej Sobjanin je potrdil, da je zračna obramba v poldrugi uri uničila najmanj 20 brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti ruski prestolnici. Ukrep zaustavitve poletov je bil sprejet zaradi zagotavljanja varnosti civilnega letalstva, medtem ko je letališče Šeremetjevo delovalo pod posebnim nadzorom v usklajevanju s pristojnimi organi. Operativne motnje v zračnem prostoru Ruske federacije so postale pogostejše, saj ukrajinske sile stopnjujejo napade na infrastrukturo globoko v ruskem zaledju. Agencija Rosaviacija je sporočila, da so bili omejitveni ukrepi nujni za preprečitev morebitnih nesreč v potniškem prometu. Napadi so povzročili zamude številnih poletov, potnikom pa so svetovali spremljanje uradnih obvestil o preusmeritvah na alternativna letališča.

Avstralsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino (DFAT) preverja poročila o smrti avstralskega državljana, ki naj bi umrl med bojem na strani ukrajinskih oboroženih sil. Po neuradnih navedbah je moški izgubil življenje med spopadi z ruskimi silami, vendar uradne potrditve s strani ukrajinskih oblasti še ni. Avstralska diplomacija si trenutno prizadeva pridobiti natančne informacije o okoliščinah incidenta in identiteti pokojnika. Incident poudarja tveganja, s katerimi se srečujejo tuji prostovoljci na ukrajinskem bojišču. Avstralska vlada že od začetka ruske agresije odsvetuje potovanja v Ukrajino, vendar se je kljub temu neznano število njenih državljanov pridružilo ukrajinski mednarodni legiji. To ni prvi primer smrti avstralskega državljana v tem konfliktu, kar povečuje pritisk na uradno Canberro glede vprašanja sodelovanja njenih državljanov v tuji vojni.

Nekdanji svetovalec Pentagona Douglas Macgregor je v javni izjavi na družbenem omrežju X poudaril, da bi nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil na civilne objekte v vasi Horli v regiji Herson lahko popolnoma onemogočil prihodnja mirovna pogajanja. Po njegovih besedah napad na kavarno in hotel, kjer so bili prisotni civilisti, predstavlja resno oviro za kakršne koli diplomatske rešitve konflikta v Ukrajini. Ruski viri poročajo, da so ukrajinske sile izvedle silovit udarec, ki je povzročil škodo na civilni infrastrukturi, kar Macgregor označuje za dejanje, ki postavlja pod vprašaj smiselnost pogovorov o premirju. Incident se je zgodil v času, ko so mednarodna prizadevanja za stabilizacijo razmer že tako pod velikim pritiskom, nove zaostritve pa po mnenju ameriškega analitika le še poglabljajo prepad med sprtima stranema. Macgregorjeve izjave odražajo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti in poudarjajo, da takšni dogodki neposredno vplivajo na politično voljo za iskanje kompromisa. Kljub temu da uradni Kijev dogodka ni podrobneje komentiral v smislu strateških posledic za pogajanja, so odzivi iz kroga nekdanjih ameriških vojaških svetovalcev jasen signal o naraščajoči pesimistični oceni možnosti za mir.

Ruski učitelj Pavel Talankin je s svojimi videoposnetki, ki so bili prvotno namenjeni le interni uporabi, javnosti razkril srhljivo podobo sodobnega ruskega izobraževalnega sistema pod vplivom državne propagande. Posnetki prikazujejo, kako se ruske šole spreminjajo v prostore za militarizacijo in politično indoktrinacijo mladih. Talankinovi arhivi med drugim dokumentirajo nenavadne dejavnosti, kot so tekmovanja v metanju granat med urami športne vzgoje, kar odraža širši trend vključevanja vojaških vsebin v šolski kurikulum. Material, ki je zdaj postal podlaga za dokumentarni film v zahodnih kinematografih, osvetljuje izgubo osebne svobode ruskih učencev. Dokumentarni film prikazuje preobrazbo šole iz varnega okolja v institucijo, kjer so otroci izpostavljeni nenehnemu pritisku državne ideologije. Avtor posnetkov je zaradi svojega delovanja postal tarča ruskih oblasti, saj njegovi arhivi neposredno spodkopavajo uradni narativ o prostovoljnem domoljubju mladih. Zgodba poudarja vse večji razkorak med uradno državno politiko in realnostjo v učilnicah, kjer učitelji, kot je Talankin, tvegajo svojo varnost za dokumentiranje resnice. Videoposnetki služijo kot kritičen dokaz o tem, kako Rusija sistematično uporablja izobraževalni sistem za utrjevanje režima in pripravo prihodnjih generacij na militaristične cilje države. Zahodna javnost prek teh posnetkov prvič dobiva neposreden vpogled v vsakdanjo realnost indoktrinacije, ki je bila prej skrita pred mednarodno skupnostjo.

V bližini japonskega otočja Ogasawara je v jutranjih urah po lokalnem času odjeknil potres z magnitudo 5,5. Japonska meteorološka agencija je sporočila, da je bilo žarišče potresa v bližini otoka Iwo Jima na globini približno 30 kilometrov. Gre za seizmično dejavno območje v Tihem oceanu, ki leži več kot tisoč kilometrov južno od Tokia. Kljub zmerni jakosti potresa lokalne oblasti niso poročale o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi. Strokovnjaki so po opravljenih analizah prav tako izključili nevarnost cunamija, ki bi lahko ogrozil obalna območja Japonske ali sosednjih regij. Razmere na otokih ostajajo pod nadzorom meteorološkega urada, ki spremlja morebitne popotresne sunke. Dogodek sicer sledi obdobju povečane seizmične aktivnosti v pacifiškem ognjenem obroču. Čeprav tokratni sunek ni povzročil opustošenja, so japonske službe za civilno zaščito ostale v stanju pripravljenosti zaradi nedavnih izkušenj z močnejšimi potresi v bližini ruskega polotoka Kamčatka, ki so v preteklosti že sprožali resna opozorila pred cunamiji.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike poslala uradno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja z nafto. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna izogiba ameriškim oblastem, ki ga skušajo zaseči. Ruska demarša je bila poslana na silvestrovo, potem ko so ameriški organi sprožili postopke za pridržanje ladje zaradi domnevnih kršitev sankcij. Zasledovanje tankerja predstavlja nov vir napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti v luči strogih energetskih sankcij, ki jih ZDA izvajajo proti Venezueli in ruskim entitetam, vpletenim v trgovino z nafto. Ruski viri trdijo, da so ameriška prizadevanja za pridržanje plovila v nasprotju z mednarodnim pravom o svobodni plovbi. Medtem ko ameriška stran podrobnosti o identiteti ladje še ni razkrila, viri blizu ameriške administracije potrjujejo, da so operacije zaustavitve plovila še vedno v teku. Incident poudarja stopnjevanje geopolitičnega boja za nadzor nad energetskimi viri in logističnimi potmi v regiji.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike naslovila formalno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja za prevoz nafte. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna uspešno izogiba ameriškemu priporu, kar je sprožilo diplomatski spor med Moskvo in Washingtonom. Dva vira, seznanjena z zadevo, sta potrdila, da je bila nota poslana na silvestrovo, kar poudarja nujnost, ki jo ruska stran pripisuje reševanju tega vprašanja. Zasledovanje tankerja je del širših prizadevanj Združenih držav za uveljavljanje sankcij proti Venezueli in omejevanje ruskega sodelovanja pri prevozu energentov iz te južnoameriške države. Kljub ameriškim poskusom, da bi plovilo prevzeli v svojo oskrbo, se je tanker izmaknil nadzoru, kar v mednarodnih vodah povzroča dodatne napetosti. Ruska stran trdi, da je ravnanje ameriških oblasti neupravičeno in v nasprotju z mednarodnimi pomorskimi pravili, medtem ko ameriška administracija vztraja pri izvajanju svoje zunanje politike glede sankcioniranih režimov. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med velesilama na področju energetske varnosti in geopolitičnega vpliva v Latinski Ameriki.