Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozvalo oblast v Združenih državah Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Moskva je v izjavi za javnost poudarila, da zahteva njuno svobodo, s čimer se je odzvala na nedavne dogodke, povezane z aretacijo ali pridržanjem venezuelskega voditelja s strani ameriških organov. Ruska stran je zahtevo označila za nujno in odločno, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli. Ruska diplomacija s tem dejanjem ponovno potrjuje svojo vlogo ključne zaveznice Madurovega režima, medtem ko Združene države Amerike Madurovo vlado že dlje časa označujejo za nelegitimno. Poziv ministrstva odraža širšo geopolitično strategijo Rusije, ki se spopada z zahodnim vplivom v Latinski Ameriki in si prizadeva za zaščito svojih interesov v regiji. V uradnem sporočilu so poudarili, da pričakujejo takojšnje ukrepanje ameriškega vodstva.

Ruska federacija je na zadnji dan leta naslovila uradno diplomatsko prošnjo na administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj ameriška obalna straža preneha zasledovati naftni tanker v Atlantskem oceanu. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu State Departmenta, naj bi bila posadka tankerja del tako imenovane flote v senci, ki se uporablja za transport venezuelske surove nafte, s čimer se država izogiba mednarodnim sankcijam. Ameriške oblasti so plovilo v atlantskem bazenu začele zasledovati zaradi suma kršenja trgovinskih omejitev, vendar je posadka kasneje zatrdila, da pluje pod rusko zastavo. Ruska vlada je v svojem dopisu poudarila suverenost plovila in zahtevala takojšnjo prekinitev operacij ameriških organov pregona. Incident dodatno zaostruje odnose med velesilama glede nadzora nad pomorskimi potmi in uveljavljanja energetskih sankcij v mednarodnih vodah.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Donald Trump je podpisal odlok za novo leto, s katerim je za eno leto preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice. Kot razlog je navedel tekoče trgovinske pogovore. Ta poteza predstavlja preobrat v njegovi ekonomski politiki.

Kim Džong Un je v pismu Vladimirju Putinu obljubil trajno in brezpogojno podporo vsem njegovim politikam in odločitvam. Severna Koreja nadaljuje z vojaško in strateško podporo Rusiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci ob boku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v svoji rezidenci Mar-a-Lago ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem proti Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri ponovnem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, če se bodo potrdile informacije o tajnem oživljanju programa za bogatenje urana. Izraelski premier Netanjahu je ob tem dodal, da se Iran kljub prejšnjim napadom trudi obnoviti svoje raketne in jedrske zmogljivosti, ter izpostavil nujnost razorožitve Hamasa v Gazi. Teheran se je na izjave odzval z uradno protestno noto, naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri je Trumpove besede označil za neodgovorne in nevarne. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napovedal silovit in odvračilen odgovor na vsakršno dejanje agresije. Ruska federacija je izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in pozvala k zadržanosti, pri čemer je izraelske odločevalce posvarila pred nevarnimi posledicami morebitnega novega vojaškega udara.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.

Združene države Amerike so od Ruske federacije prejele uradno zahtevo za prekinitev operacij proti naftnemu tankerju Bella 1, ki se nahaja v atlantskem bazenu. Ameriške oblasti so plovilo poskušale prestreči zaradi suma vpletenosti v t. i. floto v senci, ki prevaža venezuelsko surovo nafto v nasprotju z mednarodnimi sankcijami. Po navedbah ameriških uradnikov se je posadka tankerja poslužila nenavadnega manevra, ko je na krov plovila narisala rusko zastavo, da bi s tem odvrnila morebitno vkrcanje ameriških sil. Incident se je dodatno zapletel, ko se je tanker Bella 1, ki je povezan z Iranom in Venezuelo, po neuspešnem poskusu ameriškega posega umaknil globlje v Atlantik. State Department je zahtevo iz Moskve prejel na silvestrovo, kar potrjuje visoko stopnjo diplomatske napetosti med velesilama glede nadzora nad energetskimi potmi in izvajanjem sankcij. Plovilo ostaja pod nadzorom ameriških sil, vendar diplomatski pritisk Rusije otežuje nadaljnje ukrepanje mornarice.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.

Zunajministrsko srečanje držav skupine G20 bo pod ameriškim predsedovanjem potekalo 30. in 31. oktobra 2026. Informacijo o koledarju dogodkov je sporočil ruski veleposlanik za posebne naloge Marat Berdijev, ki je potrdil, da je Washington že odobril delovno strukturo pogajalskih formatov. Glavni vsebinski poudarki predsedovanja bodo usmerjeni v področja trgovine, inovacij, energetike in deregulacije z namenom spodbujanja gospodarske rasti. Poleg oktobrskega srečanja zunanjih ministrov bo decembra istega leta v Miamiju potekal še vrh voditeljev držav G20. Ruska stran je ob tem izrazila pričakovanje, da se vprašanje vojne v Ukrajini ne bo pojavilo v končnih dokumentih skupine med ameriškim vodenjem. Berdijev je poudaril, da so ruski predstavniki že imenovani za vsa štiri strokovna področja foruma in da Moskva načrtuje aktivno udeležbo na vseh ravneh. Ruska delegacija je prvo pripravljalno srečanje pod vodstvom ZDA ocenila kot konstruktivno, kar nakazuje na poskus ohranitve delovanja foruma kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram.

Ruska zvezna agencija za zračni promet, Rosaviacija, je preklicala začasne omejitve za sprejem in odpravo letal na letališčih v Gelendžiku in Kalugi. Ukrepi so bili uvedeni v jutranjih urah po intenzivnih dejavnostih ruske zračne obrambe, ki je po uradnih navedbah nad ruskimi regijami v torek zvečer sestrelila 27 brezpilotnih letalnikov. Letališče v Gelendžiku je bilo za redni promet ponovno pripravljeno ob 8.30 po moskovskem času. Prekinitev letalskih operacij je bila neposredno povezana z varnostnimi tveganji, ki jih predstavljajo vdori dronov v ruski zračni prostor, kar v zadnjem času redno povzroča motnje v civilnem letalskem prometu. Čeprav so bile omejitve hitro odpravljene, dogodek poudarja ranljivost ruske prometne infrastrukture v regijah, ki so dosegljive ukrajinskim zračnim napadom. Letališče Kaluga (Grabcevo) se je prav tako vrnilo k običajnemu načinu delovanja brez večjih zamud pri naknadnih poletih.

Tara Reade, nekdanja pomočnica aktualnega ameriškega predsednika Joeja Bidna in sedanja kolumnistka za ruski medij RT, je v izjavah za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti ostro kritizirala politično vodstvo Ukrajine. Reade je Ukrajino označila za »propadlo državo« (failed state) in dodala, da je država v takšnem stanju že vrsto let. Po njenih besedah so k takšnemu razvoju dogodkov prispevale dejavnosti Združenih držav Amerike in zveze Nato. Posebno kritiko je namenila ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki ga je označila za »šaljivca« oziroma »ludo«. Njene izjave prihajajo v času zaostrenih mednarodnih odnosov in informacijske vojne, ki spremlja konflikt v Ukrajini. Reade, ki se je v preteklosti v ZDA soočala s polemikami zaradi svojih obtožb proti Bidnu, trenutno deluje v Rusiji, kar vpliva na kontekst njenih javnih nastopov in interpretacijo njenih trditev v zahodnih medijih.

V Krasnodarskem okraju na jugu Rusije so po navedbah lokalnih oblasti in predstavnikov Severnokavkaške železnice (SKŽD) v celoti obnovili železniško infrastrukturo, ki je bila močno poškodovana zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Obilno sneženje in poledenitev, ki sta regijo zajela 31. decembra, sta povzročila obsežne motnje v prometu in poškodbe na električni napeljavi, zaradi česar so vlaki vozili z velikimi zamudami ali pa so bili odpovedani. Po podatkih tiskovne službe podružnice Ruskih državnih železnic (RŽD) so popravila potekala v izredno zahtevnih pogojih, saj so v regiji zaradi snežnih zametov razglasili izredne razmere. Sanacijska dela so bila zaključena 3. januarja, kar omogoča ponovno vzpostavitev prometa po ustaljenem voznem redu. Vzdrževalne ekipe so se med odpravljanjem posledic naravne nesreče spopadale predvsem z odstranjevanjem podrtega drevja in popravilom pretrganih vodov, ki so ohromili ključne prometne povezave v tem delu države.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskaljkova je v uradnem pozivu nagovorila visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in mednarodno skupnost, naj obsodijo nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je v napadu, ki ga Moskva označuje za teroristično dejanje in namerno kršitev mednarodnega humanitarnega prava, po predhodnih podatkih življenje izgubilo 24 oseb. Moskaljkova je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram zahtevala čimprejšnjo javno obsodbo dejanj ukrajinske strani ter pozvala k pomoči pri pregonu in ugotavljanju odgovornosti vpletenih v incident. Ruska stran trdi, da so bile tarče napada civilne narave, kar naj bi predstavljalo grobo kršitev vojnega prava, medtem ko mednarodna skupnost pogosto opozarja na potrebo po neodvisni verifikaciji tovrstnih dogodkov na zasedenih območjih Ukrajine.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Ruska državna korporacija Rosteh je v nedavnem sporočilu za javnost izpostavila, da tanki kljub hitremu razvoju in množični uporabi brezpilotnih letalnikov ohranjajo svojo ključno vlogo na bojišču. Po njihovih navedbah izkušnje iz spopadov v Ukrajini potrjujejo, da tanki ostajajo primarna udarna sila za prebijanje sovražnikovih obrambnih linij. Brezpilotna letala sicer spreminjajo dinamiko vojskovanja, vendar ne morejo v celoti nadomestiti ognjene moči in oklepa, ki ga nudijo sodobni bojni stroji. V Rostehu so dodatno pojasnili, da ruske enote na terenu že izvajajo tesno koordinacijo med tankovskimi posadkami in operaterji brezpilotnih letalnikov. Ta sinergija omogoča boljši nadzor nad prostorom in natančnejše usmerjanje ognja, kar po mnenju korporacije le še utrjuje položaj tankov v sodobni vojaški doktrini. Razvoj novih tehnologij tako ne vodi v zaton oklepnih enot, temveč v njihovo prilagoditev novim razmeram na fronti.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Rusko veleposlaništvo v Jemnu je potrdilo, da prejema številne prošnje ruskih turistov, ki zaradi omejitev v letalskem prometu ne morejo zapustiti otoka Sokotra. Prizadevajo si najti način za evakuacijo ruskih državljanov z otoka in o tem obveščajo javnost preko svojega Telegram kanala.

Poročila razkrivajo, da je ameriška operacija za ujetje Nicolása Madura trajala 90 minut in vključevala napade na vojaško infrastrukturo, transportna in komunikacijska središča v Caracasu in severni Venezueli. RT je objavil posnetke posledic ameriškega napada na vojaško bazo Fuerte Tiuna, kjer so posebne enote ZDA ujele Madura.

Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Luksemburški poslanec v Evropskem parlamentu Fernand Kartheiser je opozoril, da bi lahko ukrajinski napadi na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod povzročili resne ozemeljske in politične posledice za Kijev. Po njegovih navedbah tovrstne vojaške operacije ukrajinskih oboroženih sil ne oslabijo le trenutnih pogajalskih izhodišč Ukrajine, temveč lahko sprožijo povračilne ukrepe, ki bi vodili v izgubo dodatnih ozemelj. Kartheiser je poudaril, da imajo takšni napadi strateški in ne le simbolni pomen za prihodnost konflikta. Evropski poslanec meni, da takšna dejanja vplivajo tudi na odnos z zahodnimi partnerji in na zmožnost države, da ohrani stabilen dialog o prihodnji pomoči in diplomatskih rešitvah. Po njegovem mnenju bi se lahko Ukrajina zaradi teh potez spopadala s poslabšanjem svoje vloge v morebitnih mirovnih pogajanjih, hkrati pa bi se povečalo tveganje za dodatno stopnjevanje napetosti na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko se intenzivnost spopadov in napadov na strateško infrastrukturo na obeh straneh povečuje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom ob prihodu leta 2026 poudaril pomen medsebojne podpore in vere v zmago države. Nagovor, ki so ga zaradi časovne razlike najprej predvajali na Kamčatki in Čukotki, je predsednik opravil v Kremlju, pri čemer se je posebej osredotočil na vojake in poveljnike, ki sodelujejo v vojaških operacijah v Ukrajini. Putin je izrazil prepričanje, da prihodnost države temelji na dejanjih državljanov in njihovi odgovornosti do domovine. Predsednik je v svojem govoru izpostavil, da milijoni Rusi v novoletni noči podpirajo borce, ki so prevzeli odgovornost za obrambo rodne zemlje, resnice in pravičnosti. Poleg vojaških tem je državljanom zaželel zdravja, sreče in ljubezni ter poudaril, da uspehi naroda prispevajo k pisanju novih poglavij v tisočletni zgodovini Rusije. Po navedbah ruskih virov so bila ključna sporočila nagovora usmerjena v krepitev nacionalne zavesti in optimizma glede prihodnjih dosežkov.

Skrivnostna ruska kratkovalovna radijska postaja UVB-76, znana pod vzdevkom "The Buzzer" (Brenčalo) ali "postaja za sodni dan", je nepričakovano prekinila svoje običajno oddajanje s predvajanjem klasične skladbe Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega. Postaja, ki neprekinjeno oddaja od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja na frekvenci 4625 kHz, je običajno rezervirana za ponavljajoče se tone in redka glasovna sporočila v ruščini, ki vključujejo kodne fraze in številke. Zahodni vojaški analitiki to infrastrukturo povezujejo s strateškim poveljstvom ruske vojske, saj naj bi služila kot varnostni komunikacijski sistem v primeru odpovedi sodobnih omrežij. Nenaden preklop na glasbo je v mednarodni javnosti sprožil ugibanja, saj ima Labodje jezero v ruskem okolju močan simbolni pomen, povezan z državnimi udari in političnimi pretresi. Strokovnjaki sicer dopuščajo možnost, da je šlo za tehnično napako, testiranje opreme ali vdor v signal, vendar nenavadnost dogodka ostaja predmet analitičnih razprav. Postaja ostaja eden najbolj skrivnostnih elementov ruske vojaške komunikacije, njeno delovanje pa je ključno za zagotavljanje ukazov v kriznih razmerah.

Nekdanji župan ruskega mesta Jaroslavelj Jevgenij Urlašov je bil v torek, 30. decembra 2024, izpuščen iz zapora v Tveru, kjer je prestal dvanajstletno in polletno zaporno kazen. Urlašov, ki je bil na položaj izvoljen leta 2012 kot eden redkih opozicijskih politikov, je bil leta 2013 suspendiran in kasneje obsojen zaradi korupcijskih kaznivih dejanj. Nekdanji župan je vse obtožbe ves čas zanikal in zatrjeval, da je bil proces politično motiviran, saj naj bi bil s strani takratnih oblasti obravnavan kot nezaželen in nevaren politik. Med prestajanjem kazni v kazenski koloniji so ga oblasti obravnavale kot osebo z nagnjenji k samomoru, vendar je kazen odslužil v celoti. Njegova izpustitev tik pred koncem leta zaključuje enega najodmevnejših sodnih primerov proti predstavnikom lokalne samouprave v Rusiji, ki so si upali nasprotovati osrednji oblasti pod vodstvom stranke Enotna Rusija. Urlašov ostaja simbol zatiranja neodvisnih lokalnih voditeljev v zadnjem desetletju.

Gruzijski obmejni organi so začeli množično zavračati vstop ruskim državljanom, ki imajo v svojih potnih listih kot kraj rojstva naveden Krim ali določene dele Luganske oblasti. Po poročanju več virov, vključno s platformo Krysha TurDoma, so se potniki na nedavnih letih spopadli s prepovedjo vstopa, ko so uradniki pregledali njihove identifikacijske dokumente. Ukrep se nanaša predvsem na osebe z dokumenti, ki jih Gruzija in večji del mednarodne skupnosti obravnavata kot sporne zaradi statusa omenjenih ozemelj. Incidenti so povzročili precejšnje nevšečnosti ruskim turistom, ki so načrtovali potovanje v državo. Gruzija s tem dejanjem utrjuje svojo politiko nepriznavanja ozemeljskih sprememb, ki so posledica ruskih vojaških posredovanj v Ukrajini. Čeprav uradni Tbilisi še ni podal podrobnega pojasnila o morebitnih spremembah vstopne politike, praksa na mejnih prehodih nakazuje na poostren nadzor nad dokumenti, izdanimi ali povezanimi z okupiranimi ozemlji Ukrajine.

Na moskovskem letališču Vnukovo so oblasti zaradi prisotnosti brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru zadržale približno 50 načrtovanih letov. Po poročanju ruskih virov so ukrajinske oborožene sile s kamikaze droni poskušale izvesti napade na rusko prestolnico, pri čemer naj bi zračna obramba v štirih urah na poti proti mestu sestrelila 12 tovrstnih letalnikov. Zaradi varnostnih groženj so pristojne službe uveljavile nujne omejitve v zračnem prometu, kar je povzročilo obsežne zamude in preusmeritve letal. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na kritično infrastrukturo v globini ruskega ozemlja. Moskovska letališča so se v zadnjem obdobju že večkrat spopadala s podobnimi varnostnimi izzivi, ki neposredno vplivajo na civilni letalski promet in logistiko v regiji. Ruske letalske oblasti poudarjajo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti potnikov, medtem ko napadi z droni postajajo redna značilnost konfliktnega dogajanja, ki se s fronte seli tudi v urbanih središčih.

V noči z 31. decembra na 1. januar sta bili v vasi Severska v ruski regiji Krasnodar v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov poškodovani dve zasebni stanovanjski hiši. Po podatkih regionalnega operativnega štaba so ostanki sestreljenih letalnikov povzročili škodo na strehah in razbili okna, vendar po prvih poročilih med prebivalci ni bilo žrtev ali poškodovanih. Incident se je zgodil sredi okrepljenih čezmejnih napadov z droni, ki jih ukrajinske sile izvajajo na rusko ozemlje. Na mestu dogodka so posredovale vse pristojne operativne službe, ki so ocenile nastalo škodo in zavarovale območje. Ruske oblasti so dogodek potrdile prek uradnih kanalov na omrežju Telegram, pri čemer so poudarile, da je bila škoda omejena na materialne objekte v omenjenem naselju.

Ruske sile zračne obrambe so v Zelenodolskem okrožju v republiki Tatarstan sestrelile ukrajinsko brezpilotno letalo, je 2. januarja sporočil župan Zelenodolska Mihail Afanasjev. Po navedbah lokalnih oblasti so se na incident takoj odzvale vse pristojne službe, ki ostajajo v stanju polne pripravljenosti. Afanasjev je prek družbenega omrežja Telegram javnost obvestil, da je situacija pod nadzorom in da prebivalcem ne grozi neposredna nevarnost. Dogodek predstavlja nadaljevanje trenda ukrajinskih napadov z droni na cilje globoko znotraj ruskega ozemlja. Tatarstan se nahaja več kot tisoč kilometrov od ukrajinske meje, kar kaže na povečano zmožnost ukrajinskih sil za doseganje strateško pomembnih regij v osrčju Ruske federacije. Lokalni uradniki ob tem niso poročali o morebitni gmotni škodi ali žrtvah, vendar so poudarili, da so varnostni ukrepi v regiji še vedno poostreni.

Župan Moskve Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska prestolnica pripravljena ponuditi vso potrebno pomoč ljudem, ki so bili prizadeti v nedavnem napadu ukrajinskih sil v Hersonski oblasti. Sobjanin je ob tem izrazil sožalje svojcem žrtev, ki so izgubili življenje zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki in drugim orožjem na tem območju. Ruska stran navaja, da so ukrajinske sile izvedle napad, ki je zahteval smrtne žrtve in povzročil premoženjsko škodo med civilnim prebivalstvom. Sobjaninove izjave poudarjajo tesno sodelovanje med rusko prestolnico in okupiranimi oziroma priključenimi regijami v Ukrajini, kjer Moskva deluje kot logistični in humanitarni center za podporo lokalnim administracijam pod ruskim nadzorom. Pomoč naj bi vključevala medicinsko oskrbo, humanitarne pakete in tehnično podporo pri sanaciji posledic napada.

Oborožene sile Ukrajine so v času novoletnega nagovora ruskega predsednika Vladimirja Putina izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na gostinsko-turistični objekt v vasi Horli v regiji Herson. Po navedbah lokalnega guvernerja Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, je bil napad izveden malo pred polnočjo na stavbo, v kateri sta se nahajala kavarna in hotel. Saldo je incident označil za teroristično dejanje, ki je bilo načrtovano prav v času prazničnega nagovora ruskega voditelja. Podrobnosti o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi v poročilih niso bile takoj razjasnjene, vendar so ruski viri poudarili simbolni pomen časa napada. Dogodek se je zgodil na ozemlju, ki ga zasedajo ruske sile, kar dodatno stopnjuje napetosti na območju Hersona. Ukrajinska stran uradnih navedb o tem specifičnem napadu v času objave ruskih poročil še ni podala, vendar gre za del širše strategije ciljanja infrastrukture na zasedenih ozemljih.

V Rusiji so začele veljati spremembe v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki iz osnovnega paketa brezplačnih storitev izključujejo več pomembnih področij. Po novih pravilih bodo morali državljani sami kriti stroške ali pa bodo ti financirani iz drugih virov za storitve, povezane z zdravljenjem okužbe z virusom HIV, tuberkuloze in za določeno psihiatrično pomoč. Te storitve so bile prej del širše dostopnega nabora brezplačne medicinske pomoči, vendar so jih zdaj uradno umaknili iz standardnega seznama storitev, ki jih krije obvezno zavarovanje. Ruski uradniki so pojasnili, da gre za spremembo pristopa k financiranju določenih vrst zdravljenja, čeprav osnovni paket brezplačnih storitev ostaja v veljavi za druge nujne primere. Kritiki opozarjajo, da bi takšne spremembe lahko močno otežile dostop do nujnega zdravljenja za najranljivejše skupine prebivalstva, zlasti tiste, ki trpijo za kroničnimi nalezljivimi boleznimi ali duševnimi motnjami. To bi lahko vodilo v poslabšanje javnozdravstvene slike v državi, kjer so določene bolezni, kot je tuberkuloza, še vedno resen izziv.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

V ruskem zračnem napadu na živalski vrt v bližini ukrajinskega mesta Harkov je bilo ubitih več deset ptic, poškodbe pa so utrpeli tudi levi. Po besedah ustanovitelja parka so ruske sile v četrtek uporabile drsne bombe, ki so popolnoma uničile voliero in povzročile opustošenje na celotnem območju parka. Napad predstavlja nov primer uničevanja civilne infrastrukture in naravnih zatočišč v regiji, ki je pod nenehnim pritiskom ruskih sil. Ustanovitelj živalskega vrta je za medij Suspilne potrdil, da je škoda nepopravljiva, saj je bila glavna ptičnica v celoti izbrisana. Poleg poginulih živali oskrbovalci poročajo o ranjenih levih, ki so trenutno pod oskrbo, a v hudem stresu. Incident znova poudarja visoko ceno, ki jo zaradi vojaških spopadov plačujejo tudi nedolžna bitja in naravni rezervati v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem novoletnem voščilu na družbenem omrežju X izrazil pričakovanje, da se bodo evropske države v letu 2026 vrnile k »zdravi pameti«. Orban je v zapisu poudaril željo po vzpostavitvi miru in koreniti spremembi trenutne politične smeri Evrope. Njegove izjave odražajo dolgotrajno kritiko Bruslja glede zunanjepolitičnih vprašanj in upravljanja konfliktov na celini. Premier, ki je znan po svojih suverenističnih stališčih, je leto 2026 izpostavil kot prelomno obdobje za prihodnost evropske politike. Čeprav so njegove besede del prazničnega voščila, nosijo jasno politično sporočilo o potrebi po deeskalaciji napetosti in spremembi ideoloških prednostnih nalog znotraj Evropske unije. Ob tem je Orban ponovil svojo zavezo miru, kar pogosto interpretirajo kot poziv k hitremu končanju spopadov v Ukrajini pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi tudi za Rusko federacijo.

Veleposlaništvo Ukrajine v Združenih državah Amerike je uradno potrdilo, da se med posadko tankerja Marinera (znanega tudi pod imenom Bella 1), ki pluje pod rusko zastavo, nahaja 17 ukrajinskih državljanov. Plovilo je pred kratkim pridržala ameriška obalna straža, kar je sprožilo diplomatsko posredovanje ukrajinske strani. Veleposlanica Ukrajine v ZDA, Olga Stefanišina, je pojasnila, da so ukrajinski organi v stiku s pristojnimi ameriškimi institucijami glede statusa in varnosti svojih državljanov. Kljub dejstvu, da tanker pluje pod zastavo države agresorke, ukrajinska diplomacija zagotavlja konzularno pomoč svojemu osebju na krovu, ki opravlja delo v okviru mednarodnih pomorskih pogodb. Identiteta in natančno zdravstveno stanje članov posadke za zdaj ostajata neznana javnosti, vendar ameriške oblasti tesno sodelujejo z ukrajinskim diplomatskim predstavništvom. Incident poudarja kompleksnost mednarodnih pomorskih odnosov v času zaostrenih geopolitičnih razmer med Zahodom in Rusko federacijo.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Ruski košarkar Danijil Kasatkin, ki je bil poleti 2025 pridržan v Franciji, je bil zamenjan za francoskega državljana Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja in označen za tujega agenta. Ruska FSB je objavila video izmenjave.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi poročil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo med agresivnimi dejanji Združenih držav Amerike prisilno odstranili iz države. Rusija je to označila za očitno kršitev suverenosti Venezuele. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je preklicala začasne omejitve na letališču v Krasnodarju, ki so bile uvedene v torek zaradi zagotavljanja varnosti poletov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je potrdil, da letališče Paškovski ponovno nemoteno sprejema in odpravlja letala. Omejitve so bile del širšega niza ukrepov, ki so v zadnjih dneh ohromili zračni promet v več ruskih regijah. Do ponovnega odprtja je prišlo po obdobju povečanih varnostnih tveganj, ki so povzročila številne odpovedi in preusmeritve poletov po celotni državi. Pretekli dogodki kažejo na sistemske težave v ruskem zračnem prostoru, saj so podobne ukrepe nedavno uvedli tudi na letališčih v Uljanovsku, Samari in Čeboksariju. Čeprav uradni viri poudarjajo varnostne protokole, so pogoste zapore zračnega prostora povzročile zamude pri več kot 270 poletih, kar stopnjuje pritisk na civilno letalstvo v Rusiji.

V obmorskem kraju Horli na obali Črnega morja, ki je pod rusko okupacijo, je bil v novoletni noči med ukrajinskim napadom ranjen državljan Srbije. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda, ki ga je na položaj imenovala Moskva, je do incidenta prišlo med praznovanjem v lokalni kavarni. Saldo je dogodek označil za teroristični napad ukrajinskih sil na civilno infrastrukturo. Poškodovani srbski državljan je po napadu poiskal zdravniško pomoč v lokalni bolnišnici. Ukrajinske sile so v novoletnem obdobju stopnjevale napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na cilje v zasedenih regijah, medtem ko Rusija trdi, da so tarče predvsem civilni objekti, kar pa neodvisni viri in zahodne obveščevalne službe pogosto označujejo za del širše propagandne dejavnosti Kremlja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob božičnih in novoletnih praznikih poslal uradna voščila le dvema evropskima voditeljema, madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in slovaškemu premierju Robertu Ficu. Kremelj je v izjavi za javnost poudaril, da sta Orban in Fico edina predstavnika držav članic Evropske unije, ki sta prejela takšno pozornost Moskve. Ta poteza dodatno poudarja diplomatski razkol znotraj Evrope glede odnosa do Rusije v luči vojne v Ukrajini. Poleg omenjenih evropskih voditeljev je Putin čestitke naslovil tudi na druge mednarodne zaveznike in osebnosti, vključno z voditelji Kitajske, Indije in nekaterih držav Latinske Amerike ter Afrike. Iz seznama prejemnikov je razvidno, da se ruska diplomacija osredotoča na tiste države, ki ohranjajo pragmatične odnose z Moskvo ali odkrito nasprotujejo sankcijam. Dejstvo, da sta bila izpostavljena prav Orban in Fico, pa nakazuje na njuno specifično vlogo znotraj struktur EU in NATO, kjer pogosto zastopata stališča, ki niso v skladu s prevladujočo politiko Bruslja do Kremlja.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da so se odnosi med Finsko in Rusijo nepovratno spremenili. Izpostavil je, da se Helsinki ne bo vrnil na stare poti sodelovanja z Moskvo.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v novoletnem sporočilu Vladimirju Putinu pohvalil "odločne korake" v strateškem partnerstvu med Kitajsko in Rusijo v letu 2025. Izrazil je željo po ohranjanju tesnih stikov s Putinom in usmerjanju dvostranskih odnosov k novemu napredku.

V okrožju Apšeronski v ruskem Krasnodarskem kraju so v noči na 1. januar razglasili izredne razmere, potem ko je močno sneženje povzročilo obsežne okvare na električnem omrežju. Po besedah vodje občine Alekseja Perederejeva je brez električne energije ostalo približno 28.000 prebivalcev. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer in nizkih temperatur so lokalne oblasti začele odpirati ogrevalne točke in centre za začasno namestitev ogroženih občanov. Ekipe nujne pomoči se na terenu spopadajo s posledicami snežnih padavin, ki so povzročile mehanske poškodbe na infrastrukturi. Kljub prizadevanjem za sanacijo v nekaterih delih okrožja izpadi ostajajo delni, vzpostavitev normalnega stanja pa otežujejo nadaljnje neugodne vremenske napovedi. Oblasti pozivajo prebivalce k previdnosti in racionalni porabi preostalih virov energije, medtem ko so vse službe civilne zaščite v stanju polne pripravljenosti.

V Donecki ljudski republiki je bil ubit avstralski državljan Russell Allan Wilson, ki se je kot prostovoljec oziroma tuji borec pridružil ukrajinskim oboroženim silam v spopadih proti ruski vojski. Po poročanju avstralske mreže ABC News je Wilson padel med opravljanjem bojne naloge, ki naj bi bila po navedbah njegovih bližnjih njegova zadnja misija pred predvideno odpovedjo iz vojaške službe in vrnitvijo v domovino. Novica o njegovi smrti je v javnost prišla le teden dni pred njegovo načrtovano poroko, kar je dogodku dodalo tragično noto v tujih medijih. Wilson je bil del širšega kroga tujih borcev, ki so se od začetka ruske invazije pridružili ukrajinski strani. Avstralske oblasti in mediji so potrdili incident, ki znova odpira vprašanja o vključenosti tujih državljanov v intenzivne spopade na vzhodu Ukrajine, kjer so razmere na fronti trenutno izjemno nevarne.

Litva je s švedskim podjetjem Saab podpisala pogodbo za nakup prenosnih protiletalskih sistemov kratkega dosega RBS-70 NG v vrednosti več kot 320 milijonov evrov. Kot je sporočilo litovsko ministrstvo za obrambo, bo ta investicija zagotovila neprekinjeno dobavo orožja oboroženim silam med letoma 2026 in 2032. Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je ob tem poudaril, da krepitev zračne obrambe ostaja ena ključnih prioritet države v luči zaostrenih varnostnih razmer v regiji. Sistem RBS-70 NG so izbrali zaradi njegove prenosljivosti, enostavnega vzdrževanja in učinkovitosti pri delovanju podnevi in ponoči. Litva že uporablja starejše različice tega sistema, nova pogodba pa sledi nedavnim napovedim o nakupu dodatnega protitankovskega streliva in metalcev granat pri istem proizvajalcu. Baltska država, ki meji na rusko enklavo Kaliningrad in rusko zaveznico Belorusijo, v ruski agresiji na Ukrajino vidi neposredno grožnjo lastni varnosti, zato načrtuje, da bo leta 2026 za obrambo namenila kar 5,38 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).