Ruske sile zračne obrambe so v novoletni noči nad Tulsko oblastjo uničile 23 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po navedbah guvernerja regije Dmitrija Miljajeva je napad trajal pet ur, in sicer od 23. ure zvečer do 4. ure zjutraj po lokalnem času. Guverner je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram javnost obvestil, da je med odbijanjem napada en letalnik padel na zasebno stanovanjsko hišo. Miljajev je prebivalce regije opozoril na nevarnost ostankov sestreljenih letalnikov, ki lahko na tleh še vedno vsebujejo nevarna eksplozivna sredstva. Tuljska oblast, ki se nahaja južno od Moskve, je bila v preteklosti že večkrat tarča podobnih napadov, vendar je bil tokratni vdor v novoletnem času eden izmed obsežnejših v zadnjem obdobju. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo delovanje protiletalskih sistemov, vendar podrobnejših informacij o morebitnih drugih žrtvah ali materialni škodi niso podali.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ob novem letu poslal čestitko vojakom in častnikom Korejske ljudske armade, ki so nameščeni v Ruski federaciji. V svojem nagovoru, ki ga je objavila državna tiskovna agencija KCNA, je izpostavil njihovo vlogo pri krepitvi zavezništva in prijateljskih odnosov med Pjongjangom in Moskvo. Po njegovih besedah prizadevanja vojakov na tujem prispevajo k trdnejšim vezem med državama, kar potrjuje globoko strateško partnerstvo. Kim je v sporočilu nagovoril pripadnike vojske, ki po navedbah tujih obveščevalnih služb sodelujejo v vojaških operacijah na strani Rusije. Poudaril je pomen njihove službe za nacionalne interese in utrjevanje mednarodnega položaja Severne Koreje v okviru trenutnih globalnih varnostnih razmer. Čestitka prihaja v času okrepljenega vojaškega sodelovanja med državama, ki vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti.

V novoletni noči je prišlo do napada z brezpilotnimi letalniki na civilno infrastrukturo v Krasnodarskem kraju na jugu Rusije. Po navedbah lokalnega operativnega štaba sta bila v vasi Severska poškodovana dva zasebna stanovanjska objekta. Napad, ki so ga ruske oblasti pripisale ukrajinskim silam, je bil usmerjen na civilne tarče, vendar po trenutno dostopnih informacijah poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih ni. Incident predstavlja nadaljevanje čezmejnih napadov z droni, ki se v zadnjem obdobju pogosto pojavljajo na obmejnih območjih in v notranjosti Rusije. Poškodovana stavba v naselju Severska sta utrpela gmotno škodo, lokalne oblasti pa so sprožile postopke za oceno uničenja in sanacijo objektov. Kljub prazničnemu času so bili varnostni sistemi v pripravljenosti, saj se tovrstni napadi stopnjujejo v okviru dolgotrajnega konflikta med državama.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je v petek, 2. januarja 2026, odzval na odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o imenovanju Kirila Budanova za novega vodjo predsedniškega urada. Medvedjev je izbiro Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR), v svoji izjavi za medije sarkastično označil za "odlično izbiro". Ruski uradnik je komentar podal v luči zaostrenih odnosov med državama, pri čemer ruske oblasti Budanova obravnavajo kot osebo, povezano s terorističnimi dejavnostmi. Novo imenovanje v vrhu ukrajinske politike prihaja v času povečanih napetosti po domnevnih napadih z droni na rusko ozemlje. Medvedjev, ki je v preteklosti že večkrat uporabil ostro in provokativno retoriko proti ukrajinskemu vodstvu, je s tem nadaljeval trend kritičnih odzivov Moskve na notranjepolitične premike v Kijevu. Ukrajinska stran imenovanja Budanova uradno še ni podrobneje utemeljila v kontekstu širše strategije urada predsednika, vendar pa ta poteza v Rusiji sproža val odzivov zaradi preteklih dejavnosti Budanova na čelu obveščevalne službe.

V ruski obmejni regiji Belgorod je v nedeljo v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika na osebno vozilo umrl moški, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje poškodovani. Kot je prek aplikacije Telegram sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov, sta bila oba poškodovanca nemudoma prepeljana v bolnišnico, kjer sta prejela nujno medicinsko pomoč. Napad predstavlja nadaljevanje strategije ukrajinskih sil, ki z uporabo dronov redno ciljajo cilje v obmejnih regijah Ruske federacije. Regija Belgorod je zaradi svoje geografske bližine bojiščem ena najpogostejših tarč tovrstnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih močno intenzivirale. Ukrajinska stran s temi dejanji poskuša motiti rusko logistiko in prenesti del vojnega bremena na rusko ozemlje. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita svoje zračne zmogljivosti in se spopadata z vse pogostejšimi napadi na civilno in energetsko infrastrukturo. Ruska zračna obramba sicer redno poroča o sestrelitvah ukrajinskih zrakoplovov, vendar nekateri kljub temu dosežejo svoje cilje, kar povzroča smrtne žrtve in gmotno škodo med civilnim prebivalstvom na obeh straneh meje.

V ruskem mestu Kursk je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel večstanovanjsko zgradbo, ki je še v gradnji. Po navedbah lokalnih oblasti je dron trčil v objekt, pri čemer pa po prvih podatkih ni bilo žrtev ali poškodovanih oseb. Napad je povzročil le materialno škodo na nastajajoči konstrukciji, medtem ko so na kraju dogodka posredovale dežurne službe, da bi ocenile obseg uničenja in zagotovile varnost območja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih napadov z droni na obmejna ruska mesta. Ruske oblasti so napad pripisale ukrajinskim silam, kar je del širšega vzorca čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih okrepile. Kljub poškodbam na stavbi v Kursku poročila kažejo, da napad ni povzročil širšega požara ali ogrozil sosednjih naseljenih objektov. Ruska protizračna obramba je bila v regiji v stanju pripravljenosti, vendar drona očitno niso uspeli prestreči pred trkom v tarčo.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

Ruske sile so v zračnem napadu na skladišča in vojašnice v kraju Semjonovka v regiji Černigov ubile Lano Černogorsko, pripadnico Ukrajinske prostovoljne vojske (UDA) in domnevno operaterko brezpilotnih letalnikov. Po informacijah ruskih varnostnih služb naj bi bila Černogorska, ki je delovala pod vzdevkom Sati, povezana z militantno skupino Desni sektor. Ruski viri ob tem navajajo, da naj bi bila borka dejavna v strukturah, ki jih Ruska federacija označuje za teroristične. Napad je bil usmerjen na lokacijo, kjer so se nahajali operaterji dronov in vojaška oprema. Medtem ko ukrajinski viri trdijo, da je bila v napadu zadeta zgolj civilna infrastruktura, natančneje parkirišče lokalne bolnišnice, so ruski predstavniki objavili posnetke, ki po njihovih trditvah prikazujejo militarizirana poltovorna vozila, ki jih uporablja ukrajinska vojska. Ruska stran še dodaja, da ukrajinski mediji domnevno prikrivajo smrt omenjene borke, kar sovpada s podobnimi poročili o likvidacijah pomembnih medijskih ali vojaških osebnosti v preteklih mesecih.

Ruske sile so z vodeno letalsko bombo (KAB) napadle ekopark v bližini ukrajinskega mesta Harkov, pri čemer so povzročile obsežno razpostiranje in smrtne žrtve med živalmi. Po poročilih lokalnih oblasti in vodstva parka je bila v napadu ranjena prostovoljka, uničenih pa je bilo več objektov znotraj zavetišča. Napad je neposredno prizadel bivališča eksotičnih živali; več levov je bilo ranjenih, večina ptic v parku pa je poginila. Po nekaterih navedbah so zaradi poškodb ograd iz svojih bivališč pobegnili tigri. Incident predstavlja nadaljevanje ruskih napadov na civilno infrastrukturo v harkovski regiji, ki se v zadnjih mesecih spopada s povečano intenzivnostjo obstreljevanja. Uprava ekoparka je sporočila, da so razmere kritične, saj so poškodbe na infrastrukturi otežile oskrbo preživelih živali. Reševalne ekipe in prostovoljci si prizadevajo zavarovati območje in preprečiti morebitno nevarnost zaradi ubežnih zveri, hkrati pa skušajo zagotoviti nujno veterinarsko pomoč ranjenim levom.

Na treh osrednjih moskovskih letališčih — Domodedovo, Vnukovo in Žukovski — so 4. januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo skupno zamujenih ali odpovedanih več kot 450 poletov. Po podatkih ruskih letalskih oblasti in informacijah z letaliških tabel je 142 poletov imelo več kot dvourno zamudo, 25 poletov pa so letalske družbe popolnoma odpovedale. Do teh omejitev je prišlo v času poostrenih varnostnih ukrepov zaradi dejavnosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru nad rusko prestolnico. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je bila prisiljena uvesti začasne omejitve pri sprejemu in odpravi zrakoplovov, da bi zagotovila varnost civilnega letalstva. Čeprav so bile omejitve kasneje delno preklicane, so povzročile logistični kaos za tisoče potnikov. Incident predstavlja enega največjih motenj v moskovskem zračnem vozlišču v zadnjem obdobju, kar neposredno sovpada z okrepljenimi ukrajinskimi napadi na rusko infrastrukturo v globini države.

Ukrajinske sile so z brezpilotnimi letalniki izvedle napad na energetski objekt v naselju Homutovka v ruski Kurski oblasti, kar je povzročilo obsežne motnje v oskrbi z električno energijo. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna je brez elektrike ostalo več kot 11.000 porabnikov v 115 naseljenih točkah. Napad je neposredno prizadel Homutovski in delno Rilski okraj, kjer so nastale poškodbe na kritični infrastrukturi. Ruski sistemi zračne obrambe naj bi v obdobju treh ur nad regijo uničili 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, vendar so nekateri kljub temu dosegli cilj. Na terenu so trenutno prisotne interventne službe, ki si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev oskrbe, vendar lokalne oblasti še niso podale natančnih informacij o trajanju popravil. Incident predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja napadov na energetsko omrežje ob meji, kar povečuje humanitarno breme za lokalno prebivalstvo v zimskem času.

Posadke letal Tu-142MK mešanega letalskega korpusa ruske Severne flote so leta 2025 postavile nov rekord z izvedbo prvega prečrpavanja goriva v zraku na območju severnega tečaja. Dosežek je bil uradno vpisan v Knjigo rekordov oboroženih sil Ruske federacije, so sporočili iz tiskovne službe flote. Edinstvena naloga je bila izvedena v okviru vojaških vaj, ko so letala poletela v oddaljen del Arktike in uspešno opravila oskrbo z gorivom nad Severnim ledenim oceanom. Operacija je trajala približno 30 ur, kar je vključevalo dolgotrajen polet in zahtevno manevriranje v arktičnih razmerah. Po navedbah ruske vojske ta uspeh potrjuje visoko stopnjo usposobljenosti posadk in tehnično zmogljivost letal Tu-142MK za delovanje v najbolj ekstremnih okoljih. Sposobnost prečrpavanja goriva v zraku bistveno podaljšuje doseg letal, kar Rusiji omogoča trajnejši nadzor nad vodnim prostorom in izvajanje protipodmorniške obrambe kjer koli v Arktiki. Služba za stike z javnostjo Severne flote je poudarila, da gre za pomemben mejnik v zgodovini ruske mornariške aviacije. Pred tem so letala tipa Tu-142 opravljala redne trenažne polete nad Barentsovim morjem, kjer so se osredotočala na iskanje simuliranih podmornic in izboljševanje usklajenosti posadk, vendar pa operacija takšnega obsega na območju severnega pola do sedaj še ni bila izvedena.

V ruskem mestu Orel je bil v napadu ukrajinskih oboroženih sil poškodovan objekt kritične komunalne infrastrukture, kar je povzročilo motnje v oskrbi z vodo in toploto. Guverner orelske oblasti Andrej Kličkov je prek družbenega omrežja Telegram potrdil, da je prišlo do poškodb na pomembnih sistemih, zaradi česar so morali pristojni organi ponovno zagnati sisteme za ogrevanje in oskrbo prebivalstva z vodo. Kličkov je dogodek označil za sovražni napad, ki je neposredno vplival na delovanje mestnih služb. Oblasti so nemudoma začele s sanacijskimi deli, da bi preprečile dolgotrajnejše izpade v mestu, ki leži približno 360 kilometrov južno od Moskve. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na energetsko in komunalno omrežje v ruskem zaledju. Podrobnosti o obsegu škode ali morebitnih žrtvah guverner ni podal, je pa poudaril, da so bile vse intervencijske službe v stanju polne pripravljenosti. Napad kaže na povečano dejavnost ukrajinskih sil pri ciljanju infrastrukture, ki je ključna za vsakodnevno življenje v ruskih regijah ob meji ali v notranjosti države.

V zgodnjih jutranjih urah 9. januarja 2026 je Belgorodsko oblast v Rusiji dosegel silovit raketni napad, ki je povzročil resno škodo na kritični inženirski infrastrukturi. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je zaradi napada brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 556.000 ljudi v šestih občinah. Prekinitev dobave elektrike je neposredno vplivala tudi na sisteme ogrevanja, saj je brez toplotne oskrbe ostalo skoraj pol milijona prebivalcev, kar vključuje 1.920 večstanovanjskih objektov. Poleg težav z energijo se regija spopada tudi s kritičnim pomanjkanjem vode. Po uradnih podatkih je brez tekoče vode in delujočega kanalizacijskega sistema ostalo približno 200.000 ljudi. Guverner Gladkov je razmere označil za izjemno težke in poudaril, da so vse razpoložljive interventne ekipe na terenu, kjer poskušajo vzpostaviti povezave z rezervnimi zmogljivostmi, ki so bile v regiji nameščene v zadnjih mesecih. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske oborožene sile. Popolna ocena škode in časovni okvir za obnovo infrastrukture bosta znana po končanem ogledu prizadetih območij ob dnevni svetlobi. Gre za enega največjih izpadov komunalnih storitev v obmejnem območju od začetka konfliktov, kar povečuje humanitarno tveganje za civilno prebivalstvo v zimskem času.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo ameriško agresijo na Venezuelo, v kateri so bile tarče tako vojaški kot civilni objekti. Moskva je napade označila za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti južnoameriške države. Po navedbah ruskih oblasti gre za neupravičen poseg, ki destabilizira regijo in povečuje tveganje za širši konflikt. Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ob tem podal ostre kritike na račun Washingtona in izpostavil, da operacija v Venezueli služi kot dokaz, da morajo vse države nujno okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Medvedjev meni, da so takšni dogodki jasen signal mednarodni skupnosti o pomenu vojaške moči za zaščito nacionalne neodvisnosti. Napadi so se zgodili v času izjemno napetih odnosov med državama, Rusija pa se je z obsodbo postavila na stran režima Nicolása Madura, s katerim ohranja tesne zavezniške vezi.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril prepričanje v zmago v Ukrajini in se obrnil neposredno na vojake. Donald Trump medtem spodbuja mirovna pogajanja. Volodimir Zelenski je izjavil, da je mirovni dogovor 90% pripravljen.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je sporočila, da je v južni republiki Adigeja pridržala tujega državljana, ki naj bi načrtoval teroristični napad na eno izmed lokalnih šol. Po navedbah ruskih oblasti je osumljenec pripravljal hladno orožje in molotovke, s katerimi naj bi izvedel napad na šoloobvezne otroke. Varnostne sile so napadalca izsledile in aretirale, še preden bi lahko uresničil svoje namere. Preiskovalci trdijo, da so pri osumljencu zasegli predmete, ki dokazujejo pripravo na kaznivo dejanje. Agencija FSB je v izjavi za javnost poudarila, da je bila akcija uspešna in da so z njo preprečili morebitne smrtne žrtve med mladostniki. Identitete in državljanstva osumljenca uradno še niso razkrili, prav tako niso podali informacij o morebitnih motivih ali povezavah z mednarodnimi terorističnimi skupinami.

Moskovsko letališče Vnukovo je v ponedeljek, 30. decembra, ponovno vzpostavilo polno delovanje po začasni prekinitvi poletov. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviatsiya) je sporočila, da so bili ukrepi, ki so vplivali na urnike vzletov in pristankov, preklicani v večernih urah. Predstavnik agencije Artem Korenjako je pojasnil, da so bile omejitve uvedene izključno zaradi zagotavljanja varnosti civilnega letalstva, vendar podrobnejših razlogov za varnostno grožnjo niso navedli. Prekinitev delovanja na enem izmed ključnih moskovskih letališč je povzročila začasne zamude, vendar so oblasti potrdile, da infrastruktura zdaj deluje brez posebnosti. Dogodek sledi nizu podobnih varnostnih ukrepov na ruskih tleh, kjer so v zadnjem obdobju pogosto omejevali zračni promet zaradi zaznanih tveganj v zračnem prostoru.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v zadnjih dneh ponovno znašel v središču kritik zaradi zavajajočih trditev o gospodarski uspešnosti Združenih držav Amerike in pomanjkanja transparentnosti glede svojega zdravstvenega stanja. Novinarske analize so razbile Trumpovo pogosto ponavljano tezo, da so ZDA pod njegovim vodstvom »najbolj vroče gospodarstvo na svetu«. Podatki kažejo, da so številni tuji borzni indeksi, predvsem v Aziji, po donosnosti prehiteli ameriške indekse Dow Jones, Nasdaq in S&P 500, kar spodkopava predsednikovo hiperbolo o absolutni nadvladi. Istočasno so se v javnosti pojavila nova ugibanja o predsednikovem fizičnem zdravju zaradi opaznih modric na njegovih rokah. Medtem ko Bela hiša trdi, da so poškodbe posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da bi nepojasnjena obarvanja kože pri 79-letnem predsedniku lahko kazala na druge težave. Napetosti so se zaostrile tudi znotraj njegove administracije; Trump je svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je ta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za pogumnega voditelja. Kellogg je napovedal svoj odstop z mesta odposlanca v januarju 2026, kar kaže na poglabljanje razkolov v zunanji politiki ZDA.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek. Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Moskovsko mestno sodišče je v pritožbenem postopku potrdilo obsodilno sodbo v primeru kraje premoženja nekdanjega vodje državne korporacije Rosnano Anatolija Čubajsa. Sodišče je presodilo, da je bila prvostopenjska odločitev Hamovniškega sodišča v Moskvi zakonita, s čimer so v veljavi ostale zaporne kazni za vpletene v krajo premoženja v vrednosti približno 65 milijonov rubljev. Informacijo o zavrnitvi pritožbe je za tiskovno agencijo TASS potrdil odvetnik enega izmed obsojencev Vjačeslav Makarov. Obtoženci so bili obsojeni na zaporne kazni v razponu od treh do sedmih let. Celoten postopek se je vrtel okoli finančnih nepravilnosti in odtujitve lastnine nekdanjega visokega ruskega uradnika, ki je Rusijo zapustil kmalu po začetku invazije na Ukrajino leta 2022. S tem ko je višje sodišče zavrnilo pritožbo obrambe, je sodba postala pravnomočna, kar pomeni, da bodo obsojeni morali odslužiti dosojene kazni v koloniji s splošnim režimom. Primer je v ruski javnosti vzbudil precej pozornosti zaradi politične teže Anatolija Čubajsa, ki je desetletja veljal za eno ključnih osebnosti ruske gospodarske politike in privatizacije.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil, da morebiten mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino na Zahodu ne bo sprejet z enoglasnim odobravanjem. Po njegovih besedah so mirovna pogajanja pogosto povezana s težkimi kompromisi, na katere nekateri zavezniki morda niso pripravljeni. Stubb je poudaril kompleksnost situacije in opozoril, da bodo določeni deli dogovora za nekatere zahodne države težko sprejemljivi. Izjave finskega predsednika prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o končanju konflikta. Čeprav Stubb ni neposredno navedel, katere države ali politične skupine bi bile proti sporazumu, je jasno nakazal, da pot do trajnega miru vključuje popuščanja, ki bi lahko razdelila enotnost Zahoda. Njegov nagovor odraža realističen pogled na geopolitične napetosti in izzive, s katerimi se soočajo diplomati pri iskanju rešitve, ki bi zadovoljila vse vpletene strani.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v izjavi za Radio Sputnik 31. decembra 2024 zatrdila, da so zahodne države v stanju groze in panike. Po njenih besedah se zahodni voditelji spopadajo z neizogibnim spoznanjem, da je njihova strategija o strateškem porazu Rusije dokončno propadla. Zaharova je poudarila, da strah ne izvira le iz neuspeha na bojišču, temveč tudi iz potrebe po pojasnjevanju teh rezultatov lastnemu prebivalstvu, ki mu je bila obljubljena zmaga. Diplomatka je v svojem nastopu navedla, da so zahodne države same zavrnile vse predloge za sodelovanje in prekinile stike z Moskvo, zdaj pa se soočajo s posledicami takšnih odločitev. Po njenih navedbah je koncept, da bi Rusijo "postavili na njeno mesto", doživel javni polom, kar v zahodnih prestolnicah povzroča politično negotovost. Zaharova meni, da se Zahod boji neznane prihodnosti, ki sledi po sesutju njihove dosedanje zunanjepolitične usmeritve do Ruske federacije.

Okrožno sodišče v Sankt Peterburgu je odredilo pripor za Nagoro Samijevo, državljanko Tadžikistana, ki je bila na mednarodni tiralici zaradi obtožb o terorizmu in ustanavljanju kriminalne združbe. Samijeva naj bi na območju Turčije z neidentificiranimi sodelavci propagirala ideje organizacije Hizb-ut-Tahrir, ki si prizadeva za vzpostavitev islamskega kalifata in je v Rusiji ter Tadžikistanu prepovedana kot teroristična skupina. Organi pregona so osumljenko pridržali med preverjanjem dokumentov na ulici Bolšaja Monetna. Poleg spletnega razširjanja ekstremističnega gradiva so jo oblasti v Tadžikistanu iskale tudi zaradi suma vpletenosti v tihotapljenje blaga preko meje z Uzbekistanom za potrebe financiranja omenjene organizacije. Sodišče je za Samijevo odredilo 40-dnevni pripor, s čimer so omogočili postopek za njeno izročitev matični državi. Aretacija sledi širšemu trendu poostrenega nadzora nad ekstremističnimi dejavnostmi v Rusiji, kjer so v zadnjem letu pridržali več kot 300 oseb s podobnimi obtožbami.

Ameriška obveščevalna služba CIA je po poročanju ameriških medijev ocenila, da nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki ni bil usmerjen proti rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina. Te informacije, ki temeljijo na anonimnih vladnih virih, neposredno spodkopavajo uradne obtožbe Kremlja, ki je Ukrajino obtožil poskusa atentata na ruskega voditelja. Obveščevalni podatki kažejo na to, da so bili cilji operacije verjetno drugje, kar vnaša novo dinamiko v informacijsko vojno med vpletenima stranema. Ruske oblasti so po incidentu močno zaostrile svojo retoriko in dogodek označile za teroristično dejanje pod vodstvom Kijeva. Vendar pa ameriški obveščevalci poudarjajo, da ni dokazov o tem, da bi bila tarča prav Putinovo zunajmestno domovanje. Ta razkorak v interpretacijah dogodkov poudarja pomen neodvisnega preverjanja informacij v času trajajočih spopadov v Ukrajini, kjer obe strani redno uporabljata propagando za doseganje političnih ciljev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši komentiral nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je incident opisal kot dogodek, ki se je zgodil v posebej občutljivem oziroma delikatnem trenutku za mednarodne odnose. Kljub napetostim, ki jih takšni dogodki sprožajo, je ameriški predsednik v ponedeljek opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Washingtonu označili za pozitiven. Podrobnosti o vsebini pogovora ostajajo skope, vendar gre za nadaljevanje diplomatske komunikacije med državama v času, ko se odnosi med velesilama nenehno spreminjajo. Napad na rezidenco ruskega voditelja predstavlja resno varnostno vprašanje, ki bi lahko dodatno zapletlo prizadevanja za stabilizacijo razmer. Trumpova administracija sicer uradno vzdržuje stike s Kremljem, čeprav so v preteklosti nastajala neskladja glede pogostosti in vsebine njunih pogovorov, kar potrjujejo tudi predhodna poročila o srečanjih in napovedanih sankcijah.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro kritizirala ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in zahodne države. Zaharova je zatrdila, da se je Zelenski preobrazil v »monstruma«, ki ga je ustvaril Zahod, zdaj pa naj bi ta ista figura predstavljala neposredno grožnjo svojim nekdanjim zaveznikom. Po njenih besedah se zahodne države vedno bolj zavedajo nevarnosti, ki jo prinaša trenutno ukrajinsko vodstvo, pri čemer je izpostavila domnevno korupcijo kijevskega režima in preusmerjanje zahodnega orožja na druga svetovna krizna žarišča. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je v svoji retoriki uporabila ostre prispodobe in navedla, da orožje, ki ga Zahod dobavlja Ukrajini, dosega različne regije po svetu, vključno z afriško celino. Ruska stran ob tem obtožuje Kijev in Zahod sodelovanja s terorističnimi skupinami v Afriki za izvajanje diverzij proti ruskim interesom. Po navedbah Zaharove države, kot so Mali, Niger in Burkina Faso, že zahtevajo posredovanje Varnostnega sveta ZN zaradi domnevne podpore Kijeva terorizmu, kar naj bi bil dokaz o širjenju negativnega vpliva ukrajinskega predsednika onkraj meja Evrope.

Adam Kadirov, sin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova in sekretar varnostnega sveta te ruske republike, je v petek, 10. januarja 2025, javno napovedal, da namerava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot vojnega zločinca privesti v Grozni. Njegova izjava je sledila poročilom o domnevnih pozivih Zelenskega Združenim državam Amerike k ugrabitvi njegovega očeta. Kadirov mlajši je ob tem poudaril, da bo ukaz izvršil takoj, ko bosta to odobrila ruski predsednik Vladimir Putin ali njegov oče. Kadirov je v svojem sporočilu na družbenih omrežjih dejanje utemeljil kot odziv na domnevno politično in moralno razgradnjo ukrajinskega vodstva. Zelenskemu je neposredno zagrozil, da ga bodo »odpeljali kot nepotrebno stvar«, če bo prejeta ustrezna povelja. Takšne retorične grožnje so v zadnjem času postale stalnica v komunikaciji čečenskih uradnikov, ki tesno sodelujejo z moskovskim režimom v vojni proti Ukrajini. Incident dodatno zaostruje napetosti med Kijevom in čečensko administracijo, ki aktivno sodeluje pri ruski agresiji. Medtem ko Kijev uradno ni potrdil navedb o načrtovanju ugrabitve Ramzana Kadirova, Moskva izjave Adama Kadirova uporablja za krepitev notranje propagande in zastraševanje ukrajinskih oblasti. Izjava prav tako potrjuje naraščajočo politično vlogo mladega Kadirova znotraj varnostnih struktur Čečenije.

Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.

V zadnjih 48 urah so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle nove zračne napade na hitre čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, pri čemer je bilo ubitih najmanj osem ljudi. Južno poveljstvo vojske ZDA (SOUTHCOM) je sporočilo, da so bili cilji operacij plovila, ki so jih uporabljali domnevni »narkoteroristi« za prevoz prepovedanih substanc. V sredo sta bila uničena dva čolna, kar je zahtevalo pet žrtev, medtem ko so bili v torkovih napadih ubiti trije ljudje na enem od treh ciljanih plovil. Operacije so del razširjene vojaške kampanje Washingtona proti mednarodni trgovini z drogami, ki jo ameriška administracija zdaj obravnava kot obliko terorizma. Od začetka te kampanje je število smrtnih žrtev naraslo na 115. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z nacionalno varnostjo in bojem proti narkokartelom, so se v regiji pojavili ostri odzivi. Venezuela je napade označila za provokacijo in kršitev mednarodnih sporazumov o demilitarizaciji, Rusija pa opozarja na tveganja za mednarodno pomorstvo zaradi kopičenja ameriških sil v regiji.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Finska policija je v okviru preiskave sumov sabotaže podmorskih komunikacijskih kablov v Finskem zalivu uradno priprla dva člana posadke tovorne ladje Fitburg. Ladja, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, je bila v središču pozornosti finskih in estonskih organov že od odkritja poškodb na več mednarodnih kablih, ki povezujejo Finsko, Estonijo in Švedsko. Poleg dveh oseb, ki sta bili priprti, so oblasti še dvema članoma posadke naložile prepoved zapuščanja države. Preiskovalci se osredotočajo na dejanja ladje med njeno potjo iz Rusije, ko naj bi prišlo do poškodovanja kritične infrastrukture. Čeprav so finske oblasti že ob koncu leta 2025 prevzele nadzor nad plovilom in 14-člansko posadko, so se šele zdaj odločile za konkretne pravne ukrepe proti posameznikom. Incident je povzročil precejšnjo skrb v baltski regiji, saj gre za vprašanje varnosti podvodnih povezav, ki so ključne za telekomunikacijski in digitalni promet med državami članicami Evropske unije. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili, ali je šlo za namerno dejanje ali nesrečo pri sidranju.

Rusija je sporočila, da je pridobila in dešifrirala podatke iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina. Dokumente naj bi posredovali ZDA. Medtem pa CIA ocenjuje, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji. Donald Trump je po obvestilu vodje CIA zavzel bolj zadržano stališče glede incidenta.

Кремљ je objavil tradicionalni novoletni nagovor predsednika Vladimirja Putina, v katerem je poudaril, da je prihodnost Rusije odvisna od vsakega njenega državljana. Putin je ruskim državljanom zaželel zdravje, srečo, medsebojno razumevanje in blaginjo.

Rusija je napovedala, da bo v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov preprečila kakršne koli poskuse ponovne uveljavitve prejšnjih mednarodnih sankcij proti Iranu. Stalni predstavnik Ruske federacije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi je poudaril, da Moskva ne bo dopustila oživljanja starih kaznovalnih mehanizmov, ki so bili v veljavi pred sklenitvijo jedrskega sporazuma. Ruski diplomati so ob tem kritizirali poteze evropske trojice (E3), ki vključuje Francijo, Nemčijo in Združeno kraljestvo. Po mnenju Moskve omenjene države nimajo pravne podlage za sprožitev tako imenovanega mehanizma "snapback", ki bi avtomatično obnovil sankcije ZN. Ruska stran trdi, da so takšni poskusi v nasprotju z obstoječimi mednarodnimi dogovori in bi lahko dodatno destabilizirali razmere v regiji. Napoved napoveduje zaostritev diplomatskih odnosov znotraj Varnostnega sveta glede iranskega jedrskega vprašanja.

V regiji Herson so ruski organi pregona pridržali skupino oseb, ki so po navedbah lokalnega guvernerja Vladimirja Salda poskušale pod krinko medijskih predstavnikov vstopiti v ruske vojaške objekte. Incident se je zgodil po napadu v vasi Horli, ko je skupina domnevnih novinarjev skušala pridobiti nepooblaščen dostop do zaprtih območij, kjer so nastanjene vojaške enote. Guverner Saldo je v izjavi za televizijo Rusija 1 pojasnil, da so varnostne sile pravočasno posredovale in preprečile vstop na zavarovana območja. Ruski uradniki trdijo, da so bili ti posamezniki del širšega poskusa infiltracije po nedavnih tragičnih dogodkih v vasi Horli. Preiskava o identiteti pridržanih oseb in njihovih dejanskih namenih trenutno še poteka. Ruska stran dogodek interpretira kot varnostno grožnjo in poskus zbiranja obveščevalnih podatkov pod pretvezo novinarskega dela. Identiteta in usoda pridržanih oseb za zdaj ostajata neznani, prav tako pa neodvisni viri še niso potrdili navedb guvernerja Salda o naravi njihovega delovanja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v petek med 14. in 20. uro po moskovskem času nevtralizirale 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Brezpilotniki so bili prestreženi nad štirimi ruskimi regijami in nad območjem Azovskega morja. Po navedbah uradne Moskve je šlo za drone letalskega tipa, s katerimi je ukrajinska vojska poskušala izvesti napade na ruskem ozemlju. Incident predstavlja nadaljevanje intenzivne kampanje zračnega bojevanja, kjer ukrajinske sile z uporabo brezpilotnih tehnologij redno ciljajo objekte znotraj meja Ruske federacije. Ruska stran je ob tem poudarila učinkovitost svojih protiletalskih sistemov, ki so v zadnjih mesecih znatno povečali število prestreženih objektov, vključno z uporabo novih tehničnih rešitev za nevtralizacijo kvadrokopterjev.

Rusko ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog dopolnitev kazenskega zakonika, ki uvaja stroge kazni za nezakonito rudarjenje kriptovalut. Po novi zakonodaji, ki je bila v Rusiji uveljavljena novembra 2024, se morajo vsi rudarji registrirati pri zvezni davčni službi, vendar se po navedbah oblasti večina akterjev še vedno izogiba vpisu v register. Predlog vključuje uvedbo novega člena kazenskega zakonika, ki bi za rudarjenje brez registracije predvideval globe do 1,5 milijona rubljev ali do dve leti prisilnega dela. Še strožje sankcije so predvidene za primere, ko dejavnost ustvari velik dobiček ali poteka v okviru organiziranih kriminalnih združb. V takšnih okoliščinah bi se kršitelji lahko soočili z do petimi leti zaporne kazni in globami do 2,5 milijona rubljev. Ruska vlada s temi ukrepi želi vzpostaviti popoln nadzor nad porabo energije in zagotoviti učinkovito obdavčitev sektorja, ki je v državi močno narasel zaradi dostopnih cen električne energije. Do sedaj se je v uradni register vpisalo le nekaj več kot 1.000 rudarjev, kar je po mnenju ministrstva premalo za urejen trg.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 1. januarja uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke zrakoplovov na letališču Gagarin v Saratovu ter na moskovskih letališčih Domodedovo in Žukovski. Po navedbah predstavnika agencije Artema Korenjaka so bili ukrepi sprejeti zaradi zagotavljanja varnosti poletov, kar se v ruskem letalskem prometu običajno zgodi ob nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. V Saratovu je bil aktiviran protokol »Kovjor« (Preproga), ki zahteva takojšen pristanek ali preusmeritev vseh civilnih letal v zraku. Operativni podatki kažejo, da so omejitve neposredno vplivale na urnike številnih poletov, letališča pa so za nedoločen čas prenehala s sprejemanjem in odpravljanjem potnikov. Ukrepi v Saratovu so sledili podobnim incidentom v preteklih mesecih, kar kaže na ponavljajoče se varnostno tveganje v regiji. Čeprav uradni viri niso eksplicitno potrdili vojaške narave grožnje, so tovrstne zapore v Rusiji postale standardni odziv na morebitne vdore v zračni prostor nad strateško pomembno infrastrukturo.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 1. januarja 2024 uvedla začasne omejitve na več letališčih po vsej državi, kar je povzročilo zamude in motnje v letalskem prometu. Predstavnik agencije Artem Korenjako je sporočil, da so bili ukrepi uvedeni na letališčih v Sočiju, Samari (Kuručom) in Krasnodarju. Po navedbah uradnih virov so bile omejitve nujne za zagotavljanje varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o specifični naravi groženj niso podali. Na letališču v Krasnodarju so omejitve trajale le 16 minut, nakar so pristojni organi ponovno odprli zračni prostor za sprejem in odpošiljanje letal. Precej večje težave so zaznali v Sočiju in Samari, kjer so bili vzleti in pristanki začasno popolnoma ustavljeni. Potnikom so svetovali, naj pozorno spremljajo statuse svojih poletov in se o spremembah urnikov predhodno posvetujejo z letalskimi prevozniki. Ti dogodki so se zvrstili po podobnih varnostnih ukrepih, ki so bili v zadnjih dneh uvedeni tudi v mestih Kazan, Nižnekamsk, Nižni Novgorod in Uljanovsk.

Ruske oblasti so v četrtek, 1. januarja, zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki začasno omejile delovanje moskovskih letališč Domodedovo in Žukovski. Artjom Korenjako, tiskovni predstavnik zvezne agencije za zračni promet Rosaviacija, je potrdil, da sta bili letališči zaprti za vzlete in pristanke letal. Ukrep je bil uveden kot odgovor na povečano tveganje za varnost zračnega prometa, ki so ga povzročila brezpilotna letala na območju ruske prestolnice. Omejitve v letalskem prometu so povzročile zamude pri številnih poletih, nekatera letala pa so preusmerili na alternativna letališča. Incident ponovno osvetljuje ranljivost ruske kritične infrastrukture sredi trajajočih napetosti. Ruske civilne letalske oblasti so sporočile, da so bili vsi potrebni varnostni protokoli aktivirani nemudoma po zaznavi grožnje, vendar podrobnosti o morebitni škodi ali številu prestreženih letalnikov niso razkrile.

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je izpostavila, da bo v letu 2026 za srbski energetski sektor ključnega pomena ponovni zagon in nemoteno delovanje Naftne industrije Srbije (NIS). Ministrica je v izjavi za javnost poudarila, da Srbija ne sme ostati brez goriva, zato bo obratovanje rafinerije v Pančevu postavljen kot neizogiben pogoj v vseh prihodnjih pogajanjih o prodaji ruskega deleža v podjetju. Vlada se aktivno pripravlja na strateške odločitve, ki bodo zagotovile energetsko varnost države v prihodnjih letih. Napovedi o prihodnosti NIS so tesno povezane z negotovostjo glede lastniške strukture, saj so ruski partnerji pod pritiskom mednarodnih sankcij. Đedović Handanovićeva je pojasnila, da bodo pogovori s potencialnimi kupci usmerjeni predvsem v zagotavljanje dolgoročne stabilnosti oskrbe s naftnimi derivati. Projektna načrtovanja za leto 2026 tako vključujejo tehnološko posodobitev in polno operativno zmogljivost predelovalnih obratov, kar je po mnenju srbske vlade prioriteta državnega pomena.

Na letališčih Vnukovo in Žukovski so uvedli začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal. Kasneje so omejitve na letališču Vnukovo odpravili, je sporočil svetovalec vodje Rosaviacije, Artem Korenjako.

Ruska zvezna davčna služba (FNS) je okrepila spremljanje bančnih transakcij na kartične račune državljanov, da bi odkrila neobdavčene prihodke iz naslova storitev, prodaje blaga ali oddajanja nepremičnin v najem. Kot je pojasnil Jurij Mirzoev, generalni direktor pravne družbe Mitra, sama transakcija med posamezniki ni kršitev, vendar lahko redna nakazila ali plačila s strani pravnih oseb sprožijo podroben davčni nadzor. Davčni organi se osredotočajo predvsem na dejavnosti, kot so svetovanje, programiranje, inštrukcije in popravila, ki niso ustrezno priglašene. Kadar davčna uprava dokaže namerno prikrivanje prihodkov, lahko kršitelje doleti globa v višini od 20 do 40 odstotkov neplačanega zneska davka. Poleg tega so predpisane kazni za nepravočasno oddajo davčne napovedi, ki lahko znašajo do 30 odstotkov neplačanega davka, pri čemer se dodatno obračunavajo še zamudne obresti. Posebna pozornost je namenjena tudi neprijavljenim tujim računom in premoženju v tujini ter opravljanju pridobitne dejavnosti brez ustrezne registracije. Strokovnjaki svetujejo državljanom, naj svoje prihodke legalizirajo, denimo z uporabo posebnega davčnega režima za samozaposlene oziroma davka na poklicni prihodek. FNS informacije o sumljivih transakcijah pridobiva neposredno od bank, prek medresorskega sodelovanja z drugimi državnimi organi in na podlagi prijav državljanov. Takšni ukrepi so del širših prizadevanj Ruske federacije za zmanjšanje obsega sive ekonomije in povečanje proračunskih prihodkov.

Vladimir Putin je podpisal odlok, ki določa, da bodo rezervisti, ki so sklenili pogodbe z rusko vojsko, leta 2026 varovali kritično pomembne objekte. Ruska vlada mora nujno določiti seznam podjetij, ki potrebujejo zaščito.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.