Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredne razmere v državi, potem ko je prestolnico Caracas streslo več močnih eksplozij, ki so povzročile obsežne izpade električne energije in preplah med prebivalstvom. Po dostopnih podatkih je odjeknilo vsaj sedem eksplozij v bližini ključnih vojaških objektov, kar Maduro označuje za neposredno imperialistično agresijo Združenih držav Amerike. Venezuelski voditelj je pozval državljane k splošni mobilizaciji za obrambo države pred domnevno tujo operacijo. Dogodki sledijo navedbam o ameriški operaciji, katere cilj naj bi bila aretacija Madura, kar pa venezuelska vlada odločno zanika in označuje za kršitev mednarodnega prava. V Združenih državah Amerike so napadi sprožili notranjepolitično razpravo o ustavnih pooblastilih predsednika za uporabo vojaške sile v tujini brez izrecne odobritve kongresa. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje konflikta, ki temelji na večmesečnih napetostih in ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami.

Televizijska mreža CBS je objavila satelitske posnetke podjetja Vantor, ki prikazujejo posledice ameriških letalskih napadov na vojaški kompleks Fort Tiuna v venezuelski prestolnici Caracas. Posnetki razkrivajo obsežno uničenje infrastrukture, vključno z zgradbami, ki spominjajo na skladišča in vojašnice, ter poškodovanimi vozili. Na območju objekta so po napadih opazni gosti stebri črnega dima, kar potrjuje resnost povzročene škode na ključnih točkah kompleksa. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike uspešno izvedle napade in iz države odpeljale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. V odziv na ameriško posredovanje je Maduro predhodno razglasil izredne razmere in odredil namestitev oboroženih sil za zaščito nacionalne suverenosti. Objavljeni vizualni dokazi zdaj potrjujejo neposredni vpliv vojaškega delovanja na strateško pomembne objekte v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale Venezuelo, dokler se ne izvede varen prehod oblasti. Trump je nedavne vojaške operacije v državi označil za "natančen in spektakularen napad", kakršnega svet ni videl že od druge svetovne vojne. Po njegovih besedah bodo državo začasno vodili uradniki, ki so del njegove administracije, z namenom, da Venezuelo rešijo pred trenutnim stanjem, ki ga je opisal kot "mrtvo državo". Ta poteza predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trump je poudaril, da bodo ZDA nadzorovale državo vse do konca tranzicijskega obdobja, pri čemer bodo ključne položaje zasedli njegovi sodelavci. Odločitev o neposrednem prevzemu upravljanja sledi vrsti prejšnjih ukrepov, vključno z zaprtjem zračnega prostora in tajnimi operacijami, ki so bile namenjene spodkopavanju režima Nicolása Madura. Svetovna javnost in opozicija v Venezueli sta razdeljeni glede legitimnosti takšnega posega, medtem ko Trump vztraja, da je to edina pot za obnovo države.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v operaciji, izvedeni 3. januarja 2026, zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren odziv v Latinski Ameriki in širše, pri čemer so odzivi močno deljeni med podporo padcu režima in obsodbo ameriškega vojaškega posredovanja. Srednjeameriški parlament (Parlacen) je v uradni izjavi pozval k mirnemu, urejenemu in demokratičnemu prehodu oblasti v Venezueli, s čimer so podprli prizadevanja za vzpostavitev nove demokratične ureditve v državi. Na drugi strani so levičarske politične skupine, kot je salvadorska Fronta Farabundo Martí za nacionalno osvoboditev (FMLN), ostro obsodile tisto, kar so poimenovale "ameriški vojaški napad" in "u kidnapping" predsednika Madura. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle prve neposredne zračne napade na cilje v Venezueli. Operacija zajetja temelji na ameriških obtožbah o Madurovi vpletenosti v trgovino z narkotiki in diktatorskem vodenju države, kar je vodilo v globoko humanitarno in politično krizo v tej z nafto bogati državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na neposredno vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi uporabil besedno zvezo "pripravljeni in polni" (locked and loaded) ter zatrdil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se upirajo režimu. Njegove izjave so v Washingtonu sprožile mešane odzive, pri čemer je nekdanji strateg Steve Bannon predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnih metod administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odgovoru na grožnje pozval varnostne sile, naj odločno obračunajo z udeleženci nemirov, ki jih je označil za izgrednike. Po zadnjih podatkih je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, protesti pa se zaradi visokih cen in gospodarske krize hitro širijo v številna mesta. Teheran je Washington opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve islamske republike pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu. Napetosti se dodatno stopnjujejo zaradi nedavnih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo Združene države Amerike tiste, ki bodo določale pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele. Hegsethove besede prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, potem ko je administracija predsednika Donalda Trumpa povečala vojaški in gospodarski pritisk na režim Nicolása Madura. Obrambni minister je na vprašanje o pomenu ameriškega vodenja Venezuele odgovoril, da to pomeni popolno ameriško nadvlado pri postavljanju pravil igre v tej južnoameriški državi. Izjave sledijo obdobju stopnjevanja sovražnosti, ki vključuje ameriške zračne napade na venezuelsko ozemlje in uvedbo stroge naftne blokade. Po poročanju tujih medijev Trumpova administracija Madura neposredno obtožuje vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili, kar služi kot eden glavnih razlogov za vojaško posredovanje. Hegseth je potrdil, da bo o konkretnih korakih po morebitni odstranitvi ali prijetju Madura odločal predsednik Trump, kar nakazuje na pripravljenost ZDA za neposreden vpliv na politično prihodnost države.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Po svetu so se nadaljevali protesti in proslave po zajetju Nicolása Madura. V Houstonu so potekale proslave in protesti, v Torontu pa so se venezuelski begunci spopadli s protestniki, ki so nasprotovali ameriškemu posredovanju. V New Yorku je prišlo do spopadov med Venezuelci in podporniki Madura. Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. Finančni trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Po zajetju Nicolasa Madura se pojavljajo ugibanja o prihodnosti Venezuele. Elon Musk je predlagal Marca Rubia za predsednika Venezuele. ZDA so izvedle bombardiranje Caracasa. Trump pa naj bi po poročanju francoskih medijev izrazil željo po aneksiji Grenlandije, kar je povzročilo odziv Francije in solidarnost z Dansko.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

V bližini predsedniške palače v venezuelski prestolnici Caracas so v ponedeljek zvečer potekali siloviti oboroženi spopadi. Po poročanju tiskovne agencije AFP in spletnega portala Infobae so nad mestom opazili neidentificirana brezpilotna letala, na katera so streljale varnostne sile, slišati pa je bilo tudi številne eksplozije. Razmere v državi so se zaostrile po sobotnem dogodku, ko so ameriške posebne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. V New Yorku so ga v ponedeljek že privedli pred sodišče. Po odhodu Madura je vodenje države kot začasna predsednica prevzela dotedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je v ponedeljek uradno zaprisegla po navodilih vrhovnega sodišča. Kljub temu se država sooča z izredno nestabilnostjo, saj na ulicah Caracasa potekajo boji med vojsko in različnimi oboroženimi skupinami. Na družbenih omrežjih so se pojavila ugibanja, da gre za poskus državnega udara proti novi predsednici Rodríguezovi, medtem ko varnostne sile skušajo vzpostaviti nadzor nad strateškimi točkami v prestolnici.

Pripadniki elitne ameriške enote za posebne operacije Delta naj bi v nočni operaciji v Venezueli pridržali predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijskih hiš CNN in CBS News, ki se sklicujeta na neimenovane vire, so vojaki par presenetili v njuni spalnici v predsedniški rezidenci. Operacija predstavlja drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom. Čeprav uradnih potrditev s strani Bele hiše ali Pentagona še ni, poročila nakazujejo na kompleksno vojaško akcijo na tujem ozemlju. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradna pojasnila o pravni podlagi in namenu te operacije. Dogodek bi lahko sprožil hudo politično krizo v regiji in odzive zaveznic Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska.

Ameriška vojska je v seriji intenzivnih letalskih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas ciljala in zadela tamkajšnjo vojaško letalsko bazo La Carlota. Operacija je po dostopnih informacijah povzročila znatno materialno škodo na ključni vojaški infrastrukturi države. Posnetki z mesta dogodka potrjujejo, da je bil v napadu popolnoma uničen vsaj en protiletalski raketni sistem zemlja-zrak tipa BUK-M2E, ki ga uporablja venezuelska vojska. Napad predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, pri čemer so bile ameriške sile usmerjene v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti v samem središču prestolnice. Za zdaj uradni viri niso poročali o morebitnih žrtvah med vojaškim osebjem ali civilnim prebivalstvom, prav tako pa še ni uradne potrditve o širšem obsegu škode na letališču La Carlota, ki velja za eno strateško najpomembnejših točk v Caracasu. Venezuelska stran se na napad še ni uradno odzvala z obsežnejšim poročilom o stanju svoje zračne obrambe po incidentu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je podpisal odlok o uvedbi izrednih razmer na celotnem ozemlju države, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na prestolnico Karakas. Po poročanju venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve so ukrepi namenjeni zaščiti prebivalstva in zagotavljanju delovanja državnih institucij v času vojaške agresije. Poleg izrednih razmer je Maduro odredil tudi splošno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejal, obsežno vojaško eskalacijo s strani Washingtona. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nekateri tuji mediji pa poročajo o negotovosti glede trenutnega položaja in usode predsednika Madura po samem napadu. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama, saj so Združene države Amerike prešle od diplomatskih in gospodarskih pritiskov k neposredni vojaški sili. Venezuelske oblasti so napad označile za hudo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države, medtem ko se svetovna javnost odziva na nenadno zaostritev razmer v Latinski Ameriki.

Ameriške posebne enote so v operaciji prijele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, s čimer se je končala njegova več kot desetletje dolga vladavina. Maduro, ki je državo vodil s trdo roko, se je v javnosti ves čas skušal prikazati kot skromen človek iz ljudstva, vendar so njegovo obdobje na oblasti zaznamovali avtoritarnost in globoka politična ter gospodarska kriza. Aretacija pomeni konec obdobja, v katerem je nekdanji voznik avtobusa v svojih rokah kopičil absolutno oblast. Operacija ameriških sil predstavlja neposreden poseg v politično strukturo Venezuele, kjer je Maduro kljub mednarodnim pritiskom in sankcijam vztrajal na vrhu države. Po navedbah tujih poročevalcev so bili dogodki hitri in so presenetili venezuelski varnostni aparat. Usoda države po njegovem prijetju ostaja negotova, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na nenaden zlom njegovega režima.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno voditeljico države. Odločitev je v javni izjavi sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino López, le dan po tem, ko so ameriške specialne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Padrino López je poudaril, da Rodríguez prevzema vodenje države v skladu z ustavnimi določili o nasledstvu v primeru odsotnosti predsednika. Dogodek predstavlja kritičen preobrat v venezuelski politični krizi, saj vojska, ki je bila ključni steber Madurovega režima, ohranja kontinuiteto oblasti pod vodstvom njegove najožje sodelavke. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem spremlja odziv preostalih državnih institucij na aretacijo Madura s strani tujih sil in posledično vzpostavitev novega začasnega vodstva.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in zahtevalo pojasnila glede situacije z venezuelskim predsednikom Madurom. Venezuelski zunanji minister je sporočil, da država prejema podporo iz celega sveta. Generalna sekretarka stranke Podemos je obsodila ZDA in pozvala k prekinitvi odnosov med Španijo in ZDA. Brazilski predsednik Lula da Silva je dejal, da so ZDA prestopile mejo dovoljenega. Podpredsednik ZDA pa je dejal, da je aretacija Madura bila zakonita.

Združene države Amerike načrtujejo financiranje novega obrata za proizvodnjo oklepnih vozil v Izraelu, kar bi lahko naneslo do dve milijardi dolarjev dodatne vojaške pomoči. Dokumenti ameriške vojske, o katerih je poročal izraelski časnik Haaretz, razkrivajo, da bi projekt, imenovan "Armored Vehicle Acceleration Project", bistveno povečal zmogljivosti izraelske vojske za proizvodnjo tankov Merkava ter oklepnih transporterjev Namer in Eitan. Ta finančna sredstva bi bila dodatek k obstoječemu desetletnemu dogovoru, po katerem Izrael letno prejme 3,8 milijarde dolarjev pomoči. Izraelski ministrski odbor za obrambne nabave je projekt odobril že avgusta lani, v času trajajočih spopadov na območjih Gaze in Libanona. Namen pobude je dolgoročna okrepitev zalog oklepne tehnike, kar izraelski obrambni minister in vojaški vrh vidita kot ključno za zagotavljanje nacionalne varnosti. Kljub temu je premier Benjamin Netanjahu nakazal možnost, da bi Izrael sčasoma zmanjšal odvisnost od ameriške varnostne pomoči, kar je v določenih političnih krogih v Tel Avivu sprožilo presenečenje. Načrtovana tovarna predstavlja pomemben premik v vojaškem sodelovanju med državama, saj bi ZDA neposredno financirale industrijsko infrastrukturo na tujih tleh. Dokumenti kažejo na tesno usklajenost med ameriškimi in izraelskimi obrambnimi uradniki, vendar končna odločitev o prerazporeditvi sredstev še ni bila uradno potrjena v kongresu. Povečanje proizvodnje oklepnikov bi Izraelu omogočilo hitrejšo nadomestitev opreme, izgubljene v trenutnih konfliktih, ter dolgoročno modernizacijo kopenskih sil.

Venezuelojski podpredsednik je izjavil, da nimajo informacij o tem, kje se nahaja Nicolás Maduro, in zahteva dokaz, da je še živ. Venezuelski zunanji minister je poudaril, da aretacija Madura ne vpliva na njegov položaj predsednika in da ga morajo ZDA nemudoma vrniti v Venezuelo. Ameriški senator je, sklicujoč se na ameriškega državnega sekretarja, izjavil, da po aretaciji venezuelskega predsednika ne bo nobenih nadaljnjih ukrepov proti Venezueli.

Posebne enote ameriške vojske so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal napad na državo, ki jo je Madurov režim obvladoval trinajst let, kar je povzročilo sesutje dosedanjega političnega sistema v Venezueli. Operacija, ki je vključevala 150 letal in mesece tajnih priprav, se je končala z zajetjem predsednika v njegovih zasebnih prostorih, medtem ko so glavno mesto stresale eksplozije. Po navedbah ameriških oblasti so Madura in njegovo soprogo že prepeljali v Združene države Amerike, kjer sta trenutno v priporu v Brooklynu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ZDA pa so napovedale začasno upravljanje države do zagotovitve varnega prehoda oblasti. Trump je ob tem napovedal tudi izkoriščanje venezuelskih naftnih virov in opozoril na morebitne prihodnje intervencije v regiji, vključno z Mehiko, Kolumbijo in Kubo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 napadalnimi droni ciljala državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Čeprav Lavrov za svoje trditve ni predložil dokazov, je poudaril, da so bili vsi droni sestreljeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe nemudoma zavrnil in jih označil za rusko dezinformacijsko kampanjo. Ukrajinski predstavniki, vključno s poslancem Valentinom Nalivajčenkom, so izrazili prepričanje, da gre za poskus Kremlja, da bi pridobil pozornost novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in očrnil Ukrajino kot stran, ki ni pripravljena na mir. Incident se je zgodil v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj v Mar-a-Lagu, kjer se je Zelenski sestal s Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega varnostnega sveta, je napad izkoristil za ostre grožnje Zelenskemu, češ da bo moral preostanek življenja preživeti v skrivanju. Ameriški kongres in ukrajinski obveščevalci dogodek interpretirajo kot strateško manipulacijo Moskve, s katero želi Putin Trumpu dokazati, da domnevni ukrajinski napadi onemogočajo dosego kakršnega koli mirovnega sporazuma, kljub ruskim trditvam o pripravljenosti na dialog.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Britanski premier Keir Starmer je zanikal vpletenost Velike Britanije v ameriško vojaško operacijo, ki je pripeljala do odstranitve venezuelskega voditelja Nicolása Madura iz Karakasa. Poudaril je, da Velika Britanija zavzema manj javno kritičen pristop kot večina drugih evropskih voditeljev do ameriške invazije na Venezuelo, in dodal, da ne bo 'točil solz' za Madurovo vladavino.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval na proteste in pozval k pogovorom, hkrati pa poudaril, da je treba protestnike 'postaviti na svoje mesto'. Medtem so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa ponovno zagrozile z intervencijo, če bo Teheran ubil mirne protestnike. Poročila tudi kažejo na porast aretacij protestnikov.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po zajetju v ameriški vojaški operaciji prepeljali v New York. Tam naj bi se soočil z obtožbami o narkoterorizmu. Letalo z Madurovo je pristalo v vojaški bazi v New Yorku.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v zadnjih izjavah poudaril, da bo nacionalni obrambni sistem, ki združuje ljudske, vojaške in policijske sile, zagotovil ozemeljsko celovitost in mir v državi. Madurove trditve so odziv na domnevne grožnje s kopenskim napadom s strani Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah ogrožale suverenost Venezuele. Predsednik je izpostavil, da je ljudstvo varno in da obrambni mehanizmi delujejo neprekinjeno za zaščito vseh delov ozemlja. Napetosti so se stopnjevale po incidentih v mednarodnih vodah in povečani prisotnosti ameriških sil v regiji. Madurova administracija se je na te dogodke odzvala z okrepljeno vojaško retoriko in mobilizacijo milic. Kljub trditvam o miru in varnosti ostaja situacija v regiji napeta, saj Venezuela obtožuje ZDA imperialistične agresije, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike vojaških sil ob venezuelski obali. Venezuelski predsednik je še dodal, da so oborožene sile v polni pripravljenosti na kakršno koli obliko vojaškega posredovanja.

Demokratski kongresniki ZDA, vključno s senatorjem Chuckom Schumerjem, so obtožili Trumpovo administracijo, da jih je zavajala glede načrtov v Venezueli. Trdijo, da so jim na treh sestankih zatrdili, da administracija ne načrtuje spremembe režima ali vojaške akcije v Venezueli.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje zaradi odločitve Združenih držav Amerike o umiku iz približno 30 organizacij in pogodb v okviru OZN, vključno s ključnimi telesi na področju podnebnih sprememb. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Stéphane Dujarric je v izjavi za javnost poudaril, da bo sistem Združenih narodov kljub odločitvi Bele hiše še naprej odločno izpolnjeval svoje mandate. Guterres je hkrati izpostavil, da vzdrževanje organizacije predstavlja pravno obveznost za vse države članice, kar vključuje tudi ZDA. Napovedani umik ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa sledi seriji preteklih izstopov iz mednarodnih institucij, kar znova vzbuja vprašanja o prihodnosti multilateralnega sodelovanja. Guterres je opozoril, da bi takšna poteza lahko oslabila globalna prizadevanja za reševanje podnebnih vprašanj in drugih mednarodnih izzivov. Kljub zaostrenim odnosom med Washingtonom in New Yorkom sekretariat OZN zagotavlja kontinuiteto dela vseh prizadetih agencij. Ta poteza je tesno povezana s preteklimi odločitvami ZDA, zlasti glede ponovnih izstopov iz Unesca, kar kaže na sistematičen odklon od določenih mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar ostaja pri stališču, da je aktivna vloga vseh velesil nujna za učinkovito delovanje svetovne organizacije, vendar poudarja, da procesi znotraj OZN ne bodo zastali zaradi enostranskih odločitev posameznih članic.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju izgnale. Maduro je obtožen "narkoterorizma" in "vojnih zločinov". Francoska senatorka Hélène Conway-Mouret se sprašuje, kakšne vzvode ima svet za uveljavljanje spoštovanja mednarodnega prava. ZDA so bombardirale venezuelsko prestolnico in njeno okolico, kar je privedlo do zajetja predsednika Madura in njegove žene.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja je odstopil novembra zaradi korupcijske afere.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Venezuelska skupnost v tujini, predvsem na Floridi v Združenih državah Amerike, je v soboto z navdušenjem proslavila padec vlade Nicolása Madura. Do zamenjave oblasti je prišlo po neposrednem ameriškem vojaškem napadu, ki je strmoglavil dolgoletni režim. Izgnanci so se zbrali na ulicah, oviti v venezuelske zastave, in vzklikali gesla o svobodi ter koncu diktature. Mnogi udeleženci praznovanj, med njimi tudi Vito Masi, so izrazili pripravljenost na sodelovanje pri obnovi države po letih gospodarske in politične krize. Medtem ko so v Združenih državah Amerike potekala množična praznovanja ob aretaciji Madura, so iz prestolnice Caracas sprva poročali o protestih njegovih preostalih podpornikov. Dogodek pomeni konec obdobja, ki so ga zaznamovale ostre mednarodne sankcije in stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom.

Venezuelsko prestolnico Caracas in njeno širšo okolico so v noči na petek pretresle silovite eksplozije, ki so posledica obsežnega vojaškega napada Združenih držav Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov Washingtona na administracijo v Caracasu. Ameriške sile so po navedbah nekaterih virov ciljale strateške točke v glavnem mestu in regiji, pri čemer naj bi se napadi osredotočili na ohromitev tamkajšnjih obrambnih in vladnih struktur. Po poročanju tujih medijev naj bi ameriška stran med operacijo domnevno "ujela" venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu ali lokaciji še ni. Napadi so povzročili precejšen preplah med prebivalstvom, saj so se eksplozije vrstile skozi celotno noč. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko pomenilo popolno destabilizacijo regije in korenito spremembo političnega vrha v Venezueli.

Ameriški preiskovalni organi so v zvezni državi Severna Karolina preprečili načrtovan teroristični napad, ki naj bi se zgodil na predvečer novega leta. Oblasti so obtožile 18-letnika, da je pod vplivom skrajne skupine Islamska država načrtoval napad z noži in kladivi. Po navedbah uradnih virov je osumljenec nameraval ciljati na javna zbiranja med novoletnimi praznovanji. Preiskava je pokazala, da je bil načrt v fazi operativne priprave, vendar so ga varnostne službe pravočasno odkrila in nevtralizirala grožnjo. Osumljeni se trenutno nahaja v priporu, kjer ga čakajo obtožbe povezane s terorizmom in namero povzročitve množičnih žrtev. Incident poudarja stalno pripravljenost ameriških varnostnih služb na morebitne napade posameznikov, ki so se radikalizirali prek spleta.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaške akcije ZDA v Venezueli in jo označil za nevaren precedens. Poudaril je, da takšna uporaba sile predstavlja tveganje za mednarodne odnose in pozval k spoštovanju mednarodnega prava.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

Britanski premier Keir Starmer ni obsodil Trumpovega prevzema Venezuele kot kršitve mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k ukrepanju po zajetju Madura s strani ZDA. Trevor Phillips je ostro kritiziral odziv laburistov na Trumpovo vojaško akcijo v Venezueli.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.