V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil ujet v operaciji ameriških sil, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za njegovo odstranitev z oblasti. Maduro, ki je politično pot začel kot voznik avtobusa in sindikalni aktivist, je leta 2013 nasledil pokojnega Huga Cháveza. Pod njegovim vodstvom je Venezuela, kljub bogatim naftnim zalogam, doživela popoln gospodarski zlom, ki je povzročil množično izseljevanje in globoko humanitarno krizo. ZDA so Madura že dlje časa obtožovale narkoterorizma in vodenja kartela 'Cartel de Los Soles', za njegovo ujetje pa je bila razpisana nagrada v višini 25 milijonov dolarjev. Operacija ujetja sledi napovedim predsednika Donalda Trumpa o možnosti vojaškega posredovanja zaradi boja proti trgovini z drogami in zagotavljanja regionalne stabilnosti. Madurova aretacija odpira novo poglavje v venezuelski politični krizi, medtem ko opozicijske sile pod vodstvom Maríe Corine Machado napovedujejo vrnitev v državo in vzpostavitev nove demokratične ureditve.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in postal prvi musliman ter prvi politik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je prisego opravil na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, s čimer je simbolično poudaril svojo zavezanost delavskemu razredu in izboljšanju javnega prevoza. Mamdani je ob prisotnosti žene Rame Duwaji zaprisegel na dveh izvodih Korana, od katerih je bil eden star več kot dvesto let. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal novo ero za New York, ki jo bo zaznamovala borba proti stanovanjski krizi in visokim življenjskim stroškom. Njegov program vključuje zamrznitev najemnin, uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov in ustanovitev občinskih trgovin z živili. Mamdanijev vzpon predstavlja pomemben generacijski premik v ameriški politiki, saj je postal najmlajši župan mesta v zadnjem stoletju. Na javni slovesnosti pred mestno hišo ga je kasneje zaprisegel senator Bernie Sanders, podprla pa ga je tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je poudarila pomen progresivnih reform v času predsedovanja Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA začasno vladale Venezueli, dokler ne bo mogoč varen in urejen prenos oblasti. Trump je tudi dejal, da nameravajo v venezuelskih naftnih regijah namestiti vojake in prevzeti nadzor nad nafto kot odškodnino.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je Kitajsko zunanje ministrstvo zahtevalo njegovo izpustitev. Hu Xijin, nekdanji urednik časopisa Global Times, je podprl uradno stališče Kitajske, vendar je bil deležen kritik kitajskih uporabnikov spleta. Maduro se je dan pred aretacijo sestal s kitajskim odposlancem in poudaril prijateljstvo med državama. Zimsko bejzbolska liga v Venezueli je začasno prekinila tekmovanja. Igralca bejzbola, ki igrata za kitajski klub sta sporočila, da sta varna.

Ameriške posebne enote, domnevno pripadniki elitne enote Delta Force, so v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju medijev gre za najbolj obsežen vojaški poseg Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki po letu 1989. Čeprav so podrobnosti operacije še vedno delno nejasne, naj bi bila akcija izpeljana hitro in s ciljem destabilizacije trenutnega socialističnega režima v Caracasu. Operacija sledi dolgotrajnim napetostim med državama in stopnjevanju ameriškega pritiska, ki je vključeval visoke denarne nagrade za Madurovo aretacijo zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko Washington dogodka še ni podrobno komentiral, analitiki opozarjajo na morebitne nepredvidljive posledice za celotno regijo. V Venezueli so se že pojavili prvi odzivi podpore in odpora, mednarodna javnost pa dogajanje spremlja z veliko mero zaskrbljenosti zaradi morebitnega izbruha širšega nasilja.

Turčija in Kitajska sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je operacijo označila za kršitev mednarodnega prava in politične legitimnosti, pri čemer je tiskovni predstavnik stranke Ömer Çelik poudaril, da je venezuelsko ljudstvo edini nosilec suverenosti v državi. Turški politiki, vključno z zaveznikom predsednika Erdoğana Devletom Bahçelijem, so dogodke primerjali s poskusom državnega udara v Turčiji leta 2016. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo ogorčenje nad uporabo sile proti suvereni državi in zahtevalo takojšnjo pojasnitev okoliščin napada. Kitajska diplomacija je dejanja ZDA označila za agresiven poseg, ki spodkopava temelje mednarodnih odnosov. Napetosti v regiji so se stopnjevale po zračnih napadih na Caracas, ki so jih izvedle ameriške sile, medtem ko Rusija in druge zaveznice Venezele že izražajo resno zaskrbljenost glede usode ujetega predsednika in prihodnje stabilnosti države.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila prepeljana v Združene države Amerike, kjer se bosta na Okrožnem sodišču južnega okrožja New Yorka zagovarjala zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da so ameriške sile par pridržale v Caracasu, nato pa ju prepeljale v New York, kjer jima bodo sodili zaradi vpletenosti v mednarodno mrežo razpečevanja prepovedanih substanc. Obtožnica bremeni Madura in Floresovo sodelovanja pri dejavnostih, ki vključujejo narkoterorizem in zaroto za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Po navedbah ameriškega tožilstva je Maduro vodil kartel, ki je tesno sodeloval s terorističnimi skupinami za destabilizacijo regije in financiranje svojega režima s prihodki od prepovedanih drog. Gre za eno izmed najbolj odmevnih operacij ameriškega pravosodja proti tujemu voditelju v zadnjih desetletjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer novega leta delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina. Dejanje, ki je bilo interpretirano kot Trumpovo nezadovoljstvo z ruskim voditeljem, se je zgodilo v času, ko nekdanji visoki uradniki obveščevalne agencije CIA opozarjajo na Putinovo manipulacijo ameriškega predsednika. Rob Dannenberg, nekdanji vodja operacij v protiterorističnem centru CIA in vodja izpostave v Moskvi, je v intervjuju poudaril, da Putin zaradi svoje preteklosti v KGB-ju mojstrsko izkorišča Trumpov ego in nečimrnost. Dannenberg je Trumpa označil za "neverjetno naivnega" v odnosu do ruskega kolega. Nasprotujoča si poročanja izpostavljajo globok razkorak med uradnimi dejanji administracije in kritičnimi analizami strokovnjakov. Medtem ko so nekateri mediji poročali o Trumpovem domnevnem popuščanju pri načrtovanju mirovnega dogovora za Ukrajino, je deljenje kritičnega uvodnika nakazalo morebitno ohladitev odnosov. Kljub temu kritiki opozarjajo, da gre za načrtno igro obeh voditeljev, ki skušata vplivati na javno mnenje pred nadaljnjimi diplomatskimi pogovori. Vprašanje Putinovega vpliva na ameriško politiko tako ostaja v središču javnih razprav ob začetku leta 2026.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Ob peti obletnici dogodkov 6. januarja 2021 so pomiloščeni udeleženci takratnega vdora v ameriški kongres v Washingtonu pripravili nov pohod, na katerem so se ponovno spopadali s policijo. Med udeleženci je bil tudi Enrique Tarrio, nekdanji vodja skupine Proud Boys, ki mu je predsednik Donald Trump podelil pomilostitev po prvotni obsodbi na 22 let zapora. Protestniki so med pohodom vzklikali gesla v podporo pomilostitvam in policiste žalili z zmerljivkami, kar je močno spominjalo na nasilne prizore izpred petih let, ko je v napadih na policijo življenje izgubilo več uradnikov. Hkrati so strokovnjaki za ustavno pravo in volilno integriteto opozorili na spremenjene taktike ogrožanja demokratičnih procesov v Združenih državah Amerike. Po njihovih ocenah se nevarnost ne skriva več v neposrednem fizičnem nasilju, temveč v sistemskem spodkopavanju volilnih pravil. Opozorili so na normalizacijo zanikanja volilnih izidov, visoko fluktuacijo med neodvisnimi volilnimi uradniki in morebitne zlorabe izvršilne oblasti za spreminjanje volilne zakonodaje. Wendy Weiser iz centra Brennan je izpostavila, da bi lahko Trumpova administracija uporabila zvezna pooblastila za vmešavanje v lokalne volilne procese, kar predstavlja dolgoročno grožnjo stabilnosti ameriških institucij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da je doseženih že 90 odstotkov mirovnega dogovora, a da bo zadnjih 10 odstotkov ključnih za usodo Evrope. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo predsedniškega kabineta, medtem ko je Olega Ivaščenka, dosedanjega vodjo zunanje obveščevalne službe, imenoval za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v New York. Venezuelska diaspora je v Santo Domingu in na Obelisku množično proslavljala padec njegovega režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izjavil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odstranile iz države. Trump je zatrdil, da je operacijo spremljal v živo, ter jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Medtem ko uradni Caracas dogodkov še ni podrobneje komentiral, so viri blizu venezuelskega vrha potrdili, da se podpredsednica Delcy Rodríguez trenutno nahaja v Ruski federaciji, njen brat Jorge Rodríguez pa ostaja v prestolnici. Trump je med tiskovno konferenco ostro zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Obtožil ga je vodenja laboratorijev za proizvodnjo prepovedanih drog, ki se stekajo na ameriški trg, in mu dejal, naj "pazi na svojo zadnjo plat". Ta zaostritev retorike in neposredna vojaška akcija proti Maduru pomenita vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale preko gospodarskih sankcij in tajnih operacij obveščevalnih služb.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju zaradi ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike v prestolnici Caracas priprle predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Sklic seje je potrdila misija Somalije, ki v januarju predseduje Varnostnemu svetu, potem ko je zahtevo za obravnavo stopnjevanja napetosti v državi posredovala Kolumbija. Operacija, ki je neposredno posegla v politično vodstvo Venezuele, je sprožila takojšen odziv diplomatskih krogov v New Yorku. Po poročanju tujih tiskovnih agencij se diplomati spopadajo z vprašanji legitimnosti vojaškega posredovanja in usode venezuelskega vodstva. Seje se bodo udeležile ključne članice sveta, ki bodo razpravljale o posledicah teh dogodkov za regionalno stabilnost v Latinski Ameriki in mednarodno pravo. Razmere v državi ostajajo napete, saj je prijetje najvišjih državnih predstavnikov povzročilo politični vakuum v državi.

Sedem voditeljev evropskih držav je v torek izrazilo solidarnost z Grenlandijo in ostro zavrnilo ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Voditelji so v skupni izjavi poudarili, da strateški arktični otok, ki je izjemno bogat z mineralnimi surovinami, pripada svojemu ljudstvu in da so kakršna koli prizadevanja za ameriški prevzem nesprejemljiva. Diplomatski odziv evropskih sil sledi Trumpovim javnim izjavam, ki so ponovno obudile napetosti glede ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske. Evropska diplomacija je s tem dejanjem pokazala enotnost v zaščiti suverenosti držav članic in njihovih ozemelj, hkrati pa opozorila na pomen arktične regije v sodobni geopolitiki. Voditelji so v Berlinu in Københavnu poudarili, da Grenlandija ni naprodaj in da so odnosi z Združenimi državami Amerike sicer ključni, vendar morajo temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Ta incident predstavlja novo poglavje v zaostrenih odnosih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, ki so se v zadnjem obdobju spopadale že z več trgovinskimi in diplomatskimi nesoglasji.

Donald Trump je objavil prvo fotografijo Nicolasa Madura po aretaciji, ki naj bi prikazovala Madura na ameriški ladji USS Iwo Jima. Rusija je medtem zahtevala izpustitev Madura. Trump je tudi zatrdil, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen politični prenos.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah poročil so Madura v Venezueli zajele ameriške specialne enote Delta Force, od koder so ga prepeljali na krov desantne ladje USS Iwo Jima. Fotografija, ki se je hitro razširila po svetovnih medijih, prikazuje Madura v sivem trenirki med transportom v Združene države Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je s tem dejanjem neposredno odstranila socialističnega voditelja, ki so mu ZDA očitale trgovino z drogami in korupcijo. Dogodek sledi vrsti tajnih operacij in sankcij, ki so bile usmerjene v destabilizacijo Madurovega režima in omejitev njegovega vpliva v regiji. Maduro se bo po prevozu v ZDA verjetno soočil s pravosodnimi postopki pred ameriškimi sodišči.

Donald Trump je izjavil, da so ameriške sile aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju prevažajo v New York. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ocenil, da ameriški napad na Venezuelo predstavlja nevaren precedens. Varnostni svet ZN bo o Venezueli razpravljal v ponedeljek.

Združene države Amerike so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle operacijo v prestolnici Venezuele, po kateri je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da so Nicolása Madura »ujeli in odpeljali« iz države. V Caracasu in bližnjem pristaniškem mestu La Guaira so okoli druge ure zjutraj po lokalnem času odjeknile silovite eksplozije, ki jih je spremljal zvok preletavajočih letal. Venezuelska stran je dogajanje nemudoma označila za »izjemno resno vojaško agresijo« s strani Združenih držav Amerike. Dogodki predstavljajo vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od Trumpove napovedi o zaprtju zračnega prostora nad Venezuelo. Operacija je v mestu povzročila preplah in kaos, poročila o eksplozijah pa prihajajo tudi s strateških točk, kot sta glavno letališče in pristanišče. Medtem ko ameriška stran trdi, da je bila operacija uspešna pri zajetju Madura, venezuelske oblasti obtožujejo ZDA kršenja suverenosti in kolonialističnega pristopa. Razmere v državi ostajajo nestabilne, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne nadaljnje vojaške in politične posledice te poteze.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je na silvestrovo v zvezni državi Severna Karolina pridržal 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja terorističnega napada v imenu skupine Islamska država (IS). Po navedbah tožilstva je ameriški državljan načrtoval masovni pokol z nožem v lokalni trgovini z živili, kjer naj bi izvedel tako imenovano mučeniško operacijo. Preiskovalci so v njegovem domu našli ročno napisan načrt z naslovom »Napad na silvestrovo 2026«, v katerem so bile podrobno opisane njegove namere. Sturdivant je bil pod nadzorom organov pregona približno eno leto, med katerim je na spletu prebiral propagando Islamske države in objavljal videoposnetke na platformi TikTok. Osumljenec je prek spleta komuniciral s tajnim agentom newyorške policije (NYPD), za katerega je verjel, da je član teroristične organizacije. V teh pogovorih je Sturdivant prisegel zvestobo Islamski državi in napovedal skorajšnji džihad. Sturdivant se je prav tako osebno sestal s tajnim agentom FBI, kar je privedlo do njegove aretacije 31. decembra. Na sodišču se je prvič pojavil 2. januarja, kjer so ga uradno obtožili poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji.

Donald Trump je bil kritičen zaradi svojega govora v Severni Karolini, kjer je poudarjal zniževanje stroškov in izboljšanje gospodarstva s svojimi taktikami pogajanja. Hkrati se sooča z vmesnimi volitvami leta 2026, na katere bodo vplivale politične in gospodarske razmere, ki bi lahko vplivale na naslednji dve leti ali celo dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike glede poskusov uničenja Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena.

Donald Trump je razkril podrobnosti o nočnem napadu na Venezuelo in strmoglavljenju Nicolasa Madura, ki ga je označil za napad, kakršnega ni bilo že od druge svetovne vojne. ZDA so izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Valerian Stan je izjavil, da ima Trumpova Amerika namen boriti se proti diktatorskim režimom in globalizmu brez Boga. Po zajetju Madura se pojavljajo kritike glede sporočil.

Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli, katere cilj je bil zajetje predsednika Nicolása Madura, je naraslo na 80, poroča The New York Times.

Zvezna sodnica je zavrnila zahtevo po predčasnem izpustu moškega, obtoženega, da je večer pred napadom na Kapitol 6. januarja 2021 pred sedežema demokratskega in republikanskega nacionalnega odbora podtaknil dve cevni bombi. Osumljenec bo do sojenja ostal v priporu.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po aretaciji prepeljali na mednarodno letališče Stewart severno od New Yorka, od koder ju bodo s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Ameriške zvezne oblasti Madura obravnavajo kot narkobosa. Aretirali so ga v njegovi rezidenci Miraflores v Caracasu. Po poročanju romunskih medijev so ga odpeljali v pripor v New Yorku, v prostore Uprave za boj proti drogam na Manhattanu.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Oleha Ivashčenka, trenutnega vodjo zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). General Kirilo Budanov, dosedanji vodja GUR, pa je bil imenovan za vodjo predsedniškega kabineta.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Ameriška vojska je izvedla operacijo v Venezueli, v kateri so vojaki zajeli in pridržali predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv in razpravo o morebitnih geopolitičnih posledicah, predvsem v povezavi s Kitajsko in Tajvanom. Kongresnik Don Bacon, član skupine prijateljev Tajvana v ameriškem predstavniškem domu, je ob aretaciji izrazil zaskrbljenost, da bi Peking lahko uporabil ta precedens za opravičevanje morebitne vojaške agresije na Tajvan. Kljub opozorilom nekaterih politikov je nekdanji uradnik Bele hiše Ryan Hass pozval k previdnosti pri vlečenju vzporednic med dogajanjem v Venezueli in razmerami v Tajvanski ožini. Poudaril je, da gre za specifičen primer, ki ga ne bi smeli neposredno primerjati z varnostnimi vprašanji v Aziji. Aretacija Madura sledi obdobju izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura že dlje časa obravnavale kot nelegitimnega voditelja, vpletenega v trgovino z mamilom in druge kriminalne dejavnosti. Operacija predstavlja enega najdrznejših posegov ameriške vojske v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po prejemu podrobnega poročila pogajalske skupine o stikih z ameriško stranjo ukazal dokončanje besedila dokumenta o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po besedah Zelenskega so pogajanja z Združenimi državami Amerike vstopila v odločilno fazo, kar nakazuje na skorajšnjo formalizacijo strateškega partnerstva, ki naj bi Ukrajini zagotovilo dolgoročno stabilnost in podporo. Sporazum se pripravlja v času povečanih pričakovanj glede prihodnje ameriške zunanje politike pod morebitno novo administracijo Donalda Trumpa. Zelenski je poudaril, da gre za zgodovinski dokument, ki bo obravnavan na najvišji ravni in bo neposredno vplival na nadaljnji potek konflikta ter prihodnja pogajanja z Rusko federacijo pod vodstvom Vladimirja Putina. Uradni Kijev pričakuje, da bo podpis tega dokumenta utrdil obrambne zmogljivosti države in služil kot ključni element pri iskanju končne rešitve za končanje vojne. Čeprav podrobnosti vsebine ostajajo zaupne, se predvideva, da bo sporazum vključeval določila o vojaški pomoči, izmenjavi obveščevalnih podatkov in gospodarskem sodelovanju.

Ameriške specialne sile so po naročilu predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, med katero so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju očividcev in varnostnikov naj bi ameriška vojska med vdorom uporabila neznano orožje z usmerjeno energijo, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri branilcih rezidence. Vojaki so opisovali občutke neznosnega pritiska v glavi, nekateri pa so začeli nenadoma krvaveti iz nosu in ust ter izgubili zavest. Operacija, o kateri je javnost prek družbenih omrežij obvestila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, je bila po prvih podatkih izvedena brez smrtnih žrtev, kar strokovnjaki pripisujejo prav uporabi napredne vojaške tehnologije. Pričevanja varnostnikov poudarjajo, da so bili ob učinkovanju orožja povsem paralizirani in nesposobni odpora, kar je omogočilo hiter zajetje predsedniškega para. Bela hiša sicer uradno še ni razkrila tehničnih podrobnosti o uporabljeni opremi. Dogodek predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in je sprožil številna ugibanja o obstoju novih vrst orožja za množično onesposobitev brez trajnih fizičnih poškodb. Čeprav so mednarodni odzivi še zadržani, bi lahko uporaba tovrstne tehnologije v prihodnje spremenila naravo specialnih operacij v urbanih okoljih. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o prihodnosti Madurovega režima pod ameriškim nadzorom.

Ameriška operacija zajetja Nicolasa Madura v Venezueli je bila za Vladimirja Putina ocenjena kot mešan blagoslov, saj je ruske sile spodletelo podobno poskus zajetja v Ukrajini. Analitik je razkril, da je bil Vance 'v bolečinah', ko je podpiral Trumpov napad na Venezuelo. Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali Venezuela vstopa v resnično tranzicijo ali le v bolj nestanovitno fazo močnega človeka.

Vrhovno sodišče Venezuele je v odločitvi ustavnega sveta določilo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico države. Odločitev je sledila nenadni aretaciji in odstranitvi Nicolasa Madura iz države, ki so jo v obsežni vojaški operaciji izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike. Sodišče je razsodilo, da mora Rodriguezova prevzeti dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice zaradi odsotnosti dosedanjega voditelja. Operacija ameriških specialnih enot, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila politično praznino v Caracasu, ki so jo venezuelske institucije poskušale zapolniti z imenovanjem podpredsednice. Razmere v državi ostajajo napete, saj gre za neposredno vojaško posredovanje tuje sile, ki je privedlo do ujetja najvišjih državnih predstavnikov, vključno z Madurovo soprogo Cilio Flores. Delcy Rodriguez bo državo vodila v času izredne negotovosti, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti ameriškega posega.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nemire z večjim številom smrtnih žrtev. Po zadnjih podatkih je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nasilje pa se je iz Teherana razširilo v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstracije so sprva sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, a so se zahteve hitro sprevrgle v politične slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Na dogajanje se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je iranske oblasti opozoril pred pobijanjem mirnih protestnikov. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington skupaj z Izraelom obtožili spodbujanja nemirov. Hkrati se je oglasil izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je rojake pozval k revoluciji in množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi zrušili sedanji režim.

Organizacija ameriških držav (OAS) je v uradni izjavi pozvala k preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja v Venezueli, potem ko so ameriške sile v okviru operacije "Absolute Resolve" v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Organizacija je poudarila nujnost vzpostavitve poti za prihodnost Venezuele, ki bo temeljila na demokratičnem upravljanju in spoštovanju volje ljudstva. Po premestitvi Madura v New York je OAS izpostavila pomen mirnega prehoda oblasti in zagotavljanja stabilnosti v regiji. Ameriška vojska je pri izvedbi operacije uporabila napredna letala, vključno z nevidnimi lovci F-35 in strateškimi bombniki B-1, kar kaže na visoko stopnjo tehnološke zahtevnosti in pripravljenosti misije. V akciji, ki je bila načrtovana več mesecev, je sodelovalo več kot sto zračnih plovil. Medtem ko se v nekaterih delih države vrstijo protesti in zahteve po izpustitvi Madura, je OAS osredotočena na preprečevanje humanitarne in politične krize, ki bi lahko sledila temu drastičnemu posegu v državno suverenost.

Ameriški predsednik Donald Trump je s tvegano, a strateško vojaško operacijo končal dolgoletno vladavino venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Posebne enote ZDA so v Caracasu izvedle aretacijo Madura, ki so ga nato v lisicah in pod strogim nadzorom agentov agencije DEA prepeljale v New York. Proti njemu je bila vložena obtožnica zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in vodenja tako imenovanega kartela Los Soles, kar pojasnjuje njegovo takojšnjo predajo ameriškim pravosodnim organom namesto odpora v Venezueli. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni javnosti, medtem ko Trump obljublja vzpostavitev miru in svobode v državi. Kljub uspešni odstranitvi simbola režima ostaja prihodnost Venezuele negotova. Predsednik Trump je namreč javno izrazil dvome o sposobnosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado, da bi prevzela vodenje države, saj meni, da nima zadostne podpore prebivalstva. Združene države Amerike bodo v prehodnem obdobju prevzele aktivno vlogo pri upravljanju Venezuele, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varno politično tranzicijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril podrobnosti in slikovno gradivo ameriške vojaške operacije v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil fotografijo Madura na krovu ameriške desantne ladje USS Iwo Jima, kamor so ga prepeljali po aretaciji. Po besedah ameriškega predsednika je sam v realnem času spremljal potek operacije iz svoje rezidence v Mar-a-Lagu v družbi vojaških generalov, ki so mu zagotovili, da nobena druga država na svetu ni sposobna izvesti tovrstnega podviga. Operacija, ki je bila zaradi taktičnih razlogov prestavljena za štiri dni, se je izvedla v nočnem času, ko so ameriške sile venezuelskega voditelja presenetile med spanjem. Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News poudaril, da je bil Maduro ob zajetju vidno šokiran. Medtem ko ameriška administracija dogodek prikazuje kot ključen korak k stabilizaciji regije in boju proti narkoterorizmu, so se v mednarodni javnosti že pojavili kritični odzivi. Nekateri analitiki in tuji mediji opozarjajo, da gre za kršitev mednarodnega prava in dejanje, ki prinaša nepredvidljiva tveganja za svetovno politiko.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v nagovoru na državni televiziji ostro zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju pridržale ameriške sile. Rodríguezova je poudarila, da v Venezueli obstaja le en legitimen predsednik, in državljane pozvala k enotnosti ter obrambi pred, po njenih besedah, agresijo in poskusi zasužnjevanja s strani Združenih držav Amerike. Po navedbah podpredsednice je cilj ameriške operacije nasilna menjava režima z namenom prevzema nadzora nad bogatimi energetskimi in naravnimi viri države. Zaradi nastalih razmer je venezuelska vlada aktivirala vse državne strukture, vključno s sistemi za varnost državljanov in nacionalno obrambo, da bi zavarovali suverenost in ozemeljsko celovitost države. Rodríguezova je poročala o množičnem odzivu prebivalstva, ki se je v podporo vladi podalo na ulice, hkrati pa je bila odrejena mobilizacija Nacionalnih bolivarskih oboroženih sil in ljudskih milic. Pred svojim zajetjem je predsednik Maduro podpisal odlok o izrednem stanju zaradi zunanjih motenj (conmoción externa), ki je bil že posredovan ustavnemu sodišču v presojo.

Ameriška politična prizorišča se ob začetku leta 2026 pripravljajo na vmesne volitve, pri čemer predsednik Donald Trump aktivno posega v volilno krajino. Republikanska stranka se spopada z zgodovinsko majhno večino v predstavniškem domu, kar povečuje tveganje za izgubo nadzora, zato je administracija sprožila obsežne kampanje za preoblikovanje kongresnih zemljevidov v korist konservativnih sedežev. Kritiki in predstavniki Demokratske stranke opozarjajo na domnevno manipulacijo volilnega procesa, saj je Trump svoji administraciji naročil ciljanje na demokratske politike, aktiviste in donatorje. Poleg volilnih strategij se predsednik Trump osredotoča na simbolne projekte v prestolnici. V intervjuju za Politico je razkril, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja novega slavoloka zmage, ki naj bi bil končan leta 2026. Hkrati se napetosti stopnjujejo na pravnem področju, saj Vrhovno sodišče ZDA še vedno odlaga neposredne odločitve o ključnih sporih, povezanih s predsednikovimi pooblastili. Medtem ko Trump poudarja svoje ambicije, so demokrati zaskrbljeni zaradi napotitve vojaških sil v mesta pod njihovim vodstvom, kar ocenjujejo kot nezaslišan poseg v lokalno avtonomijo.

Republikanska stranka pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa se pripravlja na ključne vmesne volitve leta 2026, pri čemer se sooča z zgodovinskim trendom, po katerem stranka aktualnega predsednika v kongresu običajno izgubi sedeže. Donald Trump, ki je v svojem prvem mandatu prav zaradi izgube večine v predstavniškem domu doživel dve ustavni obtožbi, se tokrat poslužuje agresivnih strategij za ohranitev oblasti. Njegovi nasprotniki in politični analitiki opozarjajo na sistematične poskuse manipulacije volilnega okolja, vključno s prerisovanjem meja volilnih okrajev po vsej državi, kar naj bi ustvarilo varno prednost za republikanske kandidate. Demokratska stranka izraža resne pomisleke nad poročili, da administracija usmerja svoje delovanje proti demokratskim politikom, aktivistom in donatorjem. Kritiki izpostavljajo tudi uporabo vojaških sil v mestih z demokratskim vodstvom, kar ocenjujejo kot nedopusten poseg v lokalno avtonomijo in neposredno vmešavanje v volilno kampanjo. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in upadom podpore v nekaterih ključnih demografskih skupinah, ostaja vprašanje, ali bodo Trumpove poteze utrdile njihovo oblast ali pa bodo zaradi obtožb o avtoritarnosti povzročile nasproten učinek na voliščih.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v spremstvu ameriških zveznih agentov prispel v New York, potem ko so ga ameriške vojaške sile pridržale v posebni operaciji na venezuelskih tleh. Prvi posnetki z letališča prikazujejo Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ko sta v lisicah in pod strogim vojaškim varstvom izstopila iz letala na enem izmed vojaških oporišč v Združenih državah Amerike. Po pristanku so par z več kot ducatom agentov premestili v helikopter, ki ju je prepeljal neposredno v zvezni pripor v Brooklynu (Metropolitan Detention Center). Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom Pam Bondi je proti nekdanjemu venezuelskemu voditelju že vložilo uradno obtožnico, ki ga bremeni resnih kaznivih dejanj. Celotna operacija, ki jo je predhodno potrdil ameriški predsednik Donald Trump, pomeni drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Venezuele in vzpostavlja nov precedens v mednarodnih odnosih.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike v Moskvi predalo dešifrirane navigacijske podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki potrjujejo načrtovan napad na podeželsko rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruske oblasti trdijo, da tehnične analize drona jasno kažejo na vpletenost Kijeva v poskus napada na državno posestvo v Valdaju. Najnovejša poteza Kremlja sledi stopnjevanju napetosti, potem ko je Rusija pred kratkim objavila videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za ukrajinsko agresijo globoko v ruskem ozemlju. Kijev je te obtožbe že pred tem označil za neutemeljene, medtem ko so ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost izrazili dvom o verodostojnosti ruskih navedb. Diplomatski pritisk se s predajo podatkov seli na področje obveščevalnega sodelovanja in mednarodnega dokazovanja odgovornosti za napade na cilje visoke vrednosti.

Letalo z odstavljenim venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom je v soboto pristalo na mednarodnem letališču Stewart v zvezni državi New York. Maduro, ki je na poti v spremstvu soproge Cilie Flores, bo po pristanku prepeljan v pripor v New Yorku. Ta dogodek predstavlja vrhunec političnih pretresov v Venezueli, ki so privedli do njegovega padca z oblasti in kasnejše izročitve ameriškim oblastem. Združeni narodi so se na dogajanje odzvali previdno; generalni sekretar Antonio Guterres je ameriške ukrepe označil za nevaren precedens v mednarodni politiki. Za ponedeljek je že sklicana seja Varnostnega sveta ZN, na kateri bodo razpravljali o pravnih in diplomatskih posledicah Madurove aretacije ter prihodnosti Venezuele. Pričakuje se, da bo postopek proti nekdanjemu predsedniku vključeval obtožbe o kršitvah človekovih pravic in dejavnostih, povezanih s trgovino z drogami, kar je bil osrednji razlog za dolgoletne napetosti med Caracasom in Washingtonom.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je izjavila, da bi moral venezuelski predsednik Nicolas Maduro odgovarjati v ZDA zaradi obtožb, povezanih s trgovino z drogami in terorizmom. Objavila je tudi uradno obtožnico proti Maduru in njegovi ženi Cilii Flores.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.