Ameriške vojaške sile so med nedavno operacijo pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura povzročile znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi v bližini prestolnice Caracas. Prebivalci manjšega kraja blizu prestolnice so za agencijo Reuters poročali, da so bili nekateri stanovanjski objekti v napadu poškodovani ali popolnoma uničeni. Lokalni viri, med njimi 50-letni vozniki motornih taksijev, so potrdili pretresljive prizore uničenja na območju, kjer so potekale dejavnosti posebnih enot. Uradni viri v Venezueli so potrdili, da je operacija zahtevala tudi človeška življenja, vendar natančno število mrtvih za zdaj ostaja neznano. Incident je neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike, ki so se odločile za nasilno odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o trgovini z mamili, poročila s terena kažejo na visoko ceno, ki so jo zaradi vojaškega delovanja plačali civilisti.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru priznala, da vlada nima podatkov o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores. Rodríguezova je od Združenih držav Amerike zahtevala neizpodbitne dokaze, da sta zakonca sploh še živa. To se je zgodilo po objavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omrežju Truth Social, v kateri je trdil, da so bile venezuelske oblasti zajete in odpeljane iz države. Zaradi nejasnih razmer in morebitne trajne odsotnosti predsednika se Venezuela nahaja v stanju globoke politične negotovosti. Čeprav ustava predvideva prenos oblasti na podpredsednico v primeru predsednikove odsotnosti, dejstvo, da vlada ne pozna usode svojega voditelja, hromi delovanje državnih institucij. Razmere se stopnjujejo v luči preteklih tajnih operacij Cie in povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju, kar je Maduro že mesece pred izginotjem označeval za poskus destabilizacije in kolonizacije države.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je po poročanju lokalnih medijev ostro obsodil nedavne vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli. Po ministrovih navedbah so ameriški helikopterji z raketami napadli civilna območja v prestolnici Caracas in na drugih lokacijah po državi. Padrino López je dejanje označil za "nizkotno in zahrbtno agresijo", ki je zadela tako vojaške tarče kot civilno infrastrukturo. Ob tem je poudaril, da se država ne bo pustila podjarmiti in da bodo oblasti nadaljevale z iskanjem morebitnih žrtev napadov. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po napovedi vojaške eskalacije s strani Washingtona, ki vključuje tudi poročila o zajetju predsednika Nicolása Madura. Obrambni minister je državljane pozval k miru in opozoril, da sta kaos in anarhija orožji, ki sta lahko enako uničujoči kot bombe. Venezuelska stran napade interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti, medtem ko napovedujejo odločen upor proti tuji vojaški intervenciji.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo globoko ogorčenje nad ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je dogajanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava ter Washington pozval k doslednemu spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov. Kitajska diplomacija je poudarila, da je bila država nad odprto uporabo sile proti suvereni državi šokirana, dejanje pa je označila za nesprejemljivo v sodobnih mednarodnih odnosih. Uradni Peking meni, da tovrstne enostranske vojaške operacije spodkopavajo svetovno stabilnost in suverenost narodov. V izjavi so pozvali mednarodno skupnost k zaščiti načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Kitajska vlada vztraja, da mora biti reševanje političnih kriz v Venezueli v rokah njenih državljanov, brez zunanjega vojaškega pritiska ali prisilnih ukrepov s strani Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike že vstopile na venezuelsko ozemlje, s čimer se je vojaško posredovanje močno stopnjevalo. V izjavi za javnost je Trump poudaril, da se ZDA ne bojijo prisotnosti svojih vojakov na tem območju in da so enote dosegle visoko stopnjo prisotnosti že v nočnih urah. Kot glavni cilj operacije je navedel zagotavljanje stabilnega upravljanja države, kar nakazuje na morebitno namero po zamenjavi oblasti ali dolgotrajnejši stabilizaciji pod ameriškim nadzorom. Dogajanje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko so republikanski politiki, kot sta senatorja Britt in Tuberville, pohvalili Trumpovo odločnost in jo označili za uresničevanje politike "Amerika prva", so nekateri drugi zakonodajalci opozorili na nevaren precedens vojaškega vmešavanja v suvereno državo. Med venezuelskimi skupnostmi v tujini, vključno s tistimi na Nizozemskem, prevladujejo negotovost, strah in napetost glede prihodnosti njihove domovine pod ameriško vojaško upravo.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po poročanju tiskovne agencije Reuters prispela v Rusijo, kar so potrdili viri iz njenega bližnjega kroga. Njen odhod iz države sledi dramatičnim navedbam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so oborožene sile Združenih držav Amerike med napadom na Venezuelo zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Kljub navedbam nekaterih virov o njenem bivanju v Moskvi, so ruske oblasti sprva zanikale njeno prisotnost v državi. Rodriguezova se je pred tem oglasila prek zvočnega posnetka na venezuelski državni televiziji, v katerem je zahtevala trdne dokaze o tem, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Medtem ko podpredsednica išče zatočišče ali podporo v tujini, njen brat Jorge Rodriguez, ki opravlja funkcijo predsednika venezuelske narodne skupščine, po dostopnih informacijah ostaja v prestolnici Caracas, vendar se od napada dalje še ni pojavil v javnosti. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj uradnih potrditev o usodi predsednika Madura s strani venezuelskih institucij še ni.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Srečanje med novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi je potekalo v izjemno napetem in neprijetnem tonu. Po poročanju ameriškega časnika Washington Post, ki se sklicuje na visoke uradnike, je bilo Trumpovo komuniciranje z ukrajinsko stranjo opisano kot surovo in celo žaljivo. Ta diplomatski dogodek kaže na globoka razhajanja med administracijama glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči Ukrajini ter pogojev za morebitna mirovna pogajanja. Atmosfera na srečanju je bila po navedbah virov vse prej kot konstruktivna, kar postavlja pod vprašaj prihodnje sodelovanje med državama pod novo ameriško vlado. Trump naj bi uporabil oster jezik, ki je presenetil prisotne in nakazal, da bo njegova politika do Kijeva bistveno bolj neizprosna, kot je bila politika njegovega predhodnika. Takšen odnos sledi Trumpovim prejšnjim izjavam, v katerih je izražal dvom o zmožnosti vplivanja na Vladimirja Putina in uporabil žaljive vzdevke za ukrajinske predstavnike. Ukrajinska delegacija je rezidenco zapustila v težkem položaju, saj se država sooča z nadaljevanjem ruske agresije in negotovostjo glede strateške podpore svoje najpomembnejše zaveznice. Čeprav so bili prej prisotni nekateri signali o pripravljenosti Trumpove ekipe za poslušanje ukrajinskih predlogov, zadnji dogodki kažejo na resno zaostritev odnosov in osebne napetosti med voditeljema.

Venezuelska skupnost v južni Floridi je množično proslavljala zajetje Nicolása Madura in njegove žene s strani ameriške vojske. Praznovanja so potekala v Miamiju in Doralu, kjer so zbrani vzklikali gesla o svobodi in vihteli venezuelske zastave. Dogodki so sledili ameriškemu vojaškemu napadu, ki je odstavil Madurovo vlado.

Deset mesecev pred vmesnimi volitvami novembra 2026 se politični in gospodarski tokovi soočajo, kar bo močno vplivalo na naslednji dve leti. Republikanci se pripravljajo na morebitne izzive, ki bi lahko ogrozili Trumpovo agendo. Hkrati pa se pojavljajo tudi prizadevanja za uničenje Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena, ki je okrašena s čudovitimi murali iz obdobja New Deal.

Združene države Amerike so izvedle dodatne napade na Caracas, zaradi česar je predsednik Maduro razglasil vojno stanje. Kolumbijski predsednik Petro je poročal o napadih na devet objektov, vključno z vojaškimi bazami in letalsko bazo F-16. Venezuelski obrambni minister Padrino Lopez je obsodil dejanja ZDA kot podle in strahopetne. Venezuelske oblasti so napovedale, da se bodo obrnile na Združene narode zaradi vojaške agresije ZDA. Senat ZDA ni bil obveščen o napadih. Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez je pozvala državljane k obrambi suverenosti države.

Združene države Amerike so ponoči izvedle letalske napade na venezuelsko prestolnico Caracas, kar je sprožilo preplah med civilnim prebivalstvom in mednarodno skupnostjo. Po poročanju očividcev, vključno s predstavniki hrvaške skupnosti v državi, so mesto ob pol treh zjutraj pretresle močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal. V mestu trenutno vlada napeto vzdušje, prebivalci pa so se zaradi varnosti zatekli v svoje domove, kjer v negotovosti pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. V Venezueli po ocenah živi okoli 4000 oseb hrvaškega izvora, ki so poročale o izjemni tišini in napetosti, ki je sledila napadom. Predstavniki tamkajšnje hrvaške skupnosti poudarjajo, da so razmere nepredvidljive, saj so komunikacijske poti otežene, prebivalstvo pa se spopada z negotovostjo glede morebitnih novih vojaških posredovanj. Napad predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po smrti Renee Good, ki jo je ubil agent zvezne službe za priseljevanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Minneapolisa, kjer so vzklikali ime pokojne in zahtevali odgovornost organov pregona. Incident je sprožil val ogorčenja, ki se je hitro razširil izven meja zvezne države Minnesota. Manifestacije so se razširile v prestolnico Washington ter v New York, Boston in Philadelphio. Protestniki opozarjajo na sistemsko nasilje in postopke zveznih agentov, vzdušje na ulicah pa ostaja napeto. Danes so napovedani novi shodi, saj se pritiski javnosti na oblasti korenito stopnjujejo. Lokalne oblasti v prizadetih mestih spremljajo situacijo, medtem ko se število udeležencev na shodih povečuje. Dogodek je ponovno odpral vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in uporabi sile pri pridržanju oseb, kar v ameriški družbi povzroča globoke delitve in pozive k reformi policijskega sistema.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju tujih medijev uradno zavrnila navedbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je Ukrajina z droni napadla njegovo rezidenco v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer je neposredno izpodbijal argumente Kremlja, ki so bili uporabljeni za utemeljitev zaostritve ruskih stališč v mirovnih pogajanjih. Moskva je pred tem trdila, da so analize navigacijskih sistemov sestreljenih dronov potrdile poskus atentata na ruskega voditelja. Medtem ko se napetosti na obveščevalni ravni stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni viziji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Dogajanje spremljajo tudi očitki nekaterih analitikov, da obveščevalne službe skušajo vplivati na Trumpov odnos do Rusije, medtem ko se ameriški predsednik sooča z nasprotujočimi si informacijami o pripravljenosti Moskve na končanje spopadov.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je sklenila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, s čimer je neposredno ovrgla trditve Kremlja. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, potem ko je Putin v telefonskem pogovoru poskušal prepričati Trumpa o ukrajinskem poskusu atentata. Po poročanju časnika The New York Times Moskva te obtožbe uporablja kot utemeljitev za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko obveščevalni podatki spodbijajo ruski narativ, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob vstopu v novo leto 2026 podala vsebinsko povsem nasprotujoča si nagovora. Putin se je v svojem kratkem govoru osredotočil na enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločenost za obrambo države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejemanje ruskih dezinformacij resno ogrozilo prihodnja mirovna pogajanja, sploh v luči naraščajočih napetosti po večjih ukrajinskih napadih z droni na regijo Novgorod.

Moskva je sporočila, da je predstavniku veleposlaništva Združenih držav Amerike predala dešifrirane navigacijske podatke in dele ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da pridobljeni podatki o poti letalnika jasno potrjujejo vpletenost Kijeva v poskus atentata. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna agencija CIA po opravljeni preiskavi zaključuje, da Ukrajina ni poskušala izvesti napada na Putina in da je Rusija incident namenoma napačno interpretirala ali celo priredila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe že pred časom odločno zanikal. Varnostni strokovnjaki, med njimi Joachim Krause, ocenjujejo, da gre pri najnovejši ruski potezi za poskus pritiska na ameriško administracijo oziroma neposredno na Donalda Trumpa. Moskva s predajo materialov ZDA verjetno želi vplivati na ameriško javno mnenje in zmanjšati podporo vojaški pomoči Ukrajini, medtem ko obveščevalni krogi na Zahodu opozarjajo na rusko manipulacijo z informacijami za doseganje strateških ciljev.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Po aretaciji predsednika Madura in ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, se pojavljajo različni scenariji za prihodnost države. Podpredsednica Delcy Rodríguez naj bi po nekaterih virih pobegnila v Rusijo. Kljub temu je Rodríguezova izjavila, da Venezuela ne bo kolonija nobene države in poudarila, da je edini predsednik Venezuele Nicolás Maduro.

V izraelskih letalskih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 11 Palestincev, med njimi pet otrok. Izraelska vojska je sporočila, da so bili napadi odgovor na neuspešen izstrelitev rakete. Do napadov je prišlo, medtem ko naj bi Donald Trump napovedal ustanovitev mirovnega odbora, ki bo nadzoroval krhko prekinitev ognja.

V ZDA so se protesti proti zajetju Nicolása Madura razširili, vključno s protestom pred Belo hišo v Washingtonu in protestom v Little Rocku v Arkansasu. Nicolás Maduro Guerra je ponovno pozval k protestom. V Venezueli so potekali protesti v podporo Maduru.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji domnevno zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, medtem ko prestolnica Caracas ostaja pod zračnimi napadi in v izrednih razmerah. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil Maduro ujet v okviru ameriške operacije, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in nedavnih vojaških spopadov med državama. Razmere v državi so kritične, saj so oblasti v Caracasu razglasile izredno stanje, neodvisne potrditve o Madurovi usodi pa za zdaj še ni. Zaradi stopnjevanja konfliktov je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal takojšnjo namestitev vojaških enot na meji z Venezuelo. Petro, ki je bil doslej eden redkih zagovornikov Madura, je zračne napade Združenih držav Amerike označil za agresijo na suverenost Latinske Amerike in opozoril na grozečo humanitarno krizo. Kolumbija, ki trenutno zaseda mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, je zahtevala nujno sejo Organizacije ameriških držav in Združenih narodov, da bi obravnavali mednarodno zakonitost ameriškega posredovanja. Operacija je korenito spremenila geopolitično ravnovesje v regiji in Venezuelo pahnila v najhujšo krizo v zadnjih desetletjih.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.

Nekdanji visoki uradniki ameriške obveščevalne agencije CIA in politični analitiki so v seriji javnih objav izrazili resno zaskrbljenost nad odnosom ameriškega predsednika Donalda Trumpa do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Rob Dannenberg, nekdanji šef operacij v protiterorističnem centru CIA in vodja postaje v Moskvi, je v pogovoru za iPaper poudaril, da Putin s svojo obveščevalno izobrazbo spretno izkorišča Trumpovo naivnost in njegov močan ego. Dannenberg trdi, da ruski predsednik vidi Trumpa kot šibko in domišljavo osebnost, ki jo je mogoče voditi v smeri ruskih strateških interesov. Kritike so se dodatno stopnjevale ob objavah o domnevnih mirovnih načrtih za Ukrajino, ki jih nekateri komentatorji označujejo za nevarne in pristranske v korist Kremlja. Opozorila glede Trumpovega popuščanja Rusiji niso nova; že pokojni senator John McCain je v zadnjih mesecih svojega življenja opozarjal na nevarnost avtoritarnega vpliva Putina na belo hišo. Analitiki izpostavljajo, da ameriški volilni sistem in del medijev nista uspela ustrezno nasloviti vprašanja ruskega vmešavanja v ameriško politiko, kar naj bi Putinu omogočilo utrditev vpliva na Washington.

Venezuelski izseljenci v Združenih državah Amerike in Čilu so z navdušenjem sprejeli novico o prijetju predsednika Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške vojaške sile. V Doralu na Floridi se je množica zbrala v kultnem lokalu El Arepazo, ki velja za središče venezuelske skupnosti, kjer so proslavljali konec njegove vladavine. Podobni prizori so se odvijali v čilski prestolnici Santiago, kjer so tisoči Venezuelcev s trobljenjem, zastavami in vzkliki svobode zasedli mestne ulice. Operacija ameriške vojske, ki je privedla do padca režima, je sprožila spontana praznovanja po celotni latinskoameriški regiji in v ZDA. Protestniki so z razbijanjem po posodah, znanem kot cacerolazos, izražali olajšanje nad koncem dolgoletnega političnega in gospodarskega pritiska. Čeprav so Madura v preteklosti podpirali določeni regionalni voditelji, je njegovo prijetje simbolno končalo obdobje, ki so ga zaznamovali očitki o pomanjkanju demokracije in avtoritarnem vodenju države.

Načrt za odstranitev venezuelskega voditelja Nicolása Madura je bil v Beli hiši pripravljen že med prvim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa, kažejo razkritja nekdanjih svetovalcev in poročila ameriške televizijske mreže CNN. Ta strateški dokument je služil kot podlaga za nedavne vojaške operacije, ki so privedle do zajetja Madura s strani ameriških posebnih enot Delta. Nekdanji sodelavci sedanjega ameriškega predsednika so potrdili, da je bila ideja o zamenjavi oblasti v Caracasu dolgotrajna prioriteta Trumpove zunanje politike, kar postavlja nedavne dogodke v širši kontekst večletnih prizadevanj za destabilizacijo Madurovega režima. Operacija, ki jo je Trump nedavno opisal kot izjemno vojaško predstavo, je bila po poročanju medijev v tleh načrtovana z visoko stopnjo natančnosti, pri čemer so bili upoštevani vsi varnostni parametri. Trumpove grožnje drugim latinskoameriškim voditeljem, vključno s kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom in mehiško predsednico Claudio Sheinbaum, nakazujejo na širšo regionalno strategijo Združenih držav Amerike, ki temelji na načrtih iz leta 2017 in naprej. Medtem ko je vodenje Venezuele začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, svetovna javnost s pozornostjo spremlja nadaljnje korake Washingtona, ki so se očitno kalili skozi oba Trumpova mandata.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje. Trump je v svojih objavah navedel, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje prihajajo v času, ko Iran pretresajo najmnožičnejši protesti v zadnjih letih, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in gospodarske krize. Po poročanju tujih medijev so nemiri v Iranu v petih dneh zahtevali že najmanj sedem smrtnih žrtev, saj so se policijske sile na demonstracije odzvale z uporabo sile. Protestniki so na ulice Teherana in drugih večjih mest odšli predvsem zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev, ki jih zaznamujejo 52-odstotna inflacija, pomanjkanje vode in energije ter zgodovinski padec vrednosti lokalne valute rial. Trumpova administracija je poudarila, da je vojska »pripravljena na ukrepanje«, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama.

Združene države Amerike so v odmevni vojaški operaciji ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti. Operacijo je podprl Izrael, ki je izrazil odobravanje nad ameriškim ravnanjem, medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, med njimi honduraški politik Manuel Zelaya, dejanje ostro obsodili kot napad na suverenost neodvisne države. V sami Venezueli so se po poročanju očividcev razmere močno zaostrile, prebivalci pa se na novico o zajetju odzivajo z globokimi čustvi, nekateri tudi z molitvijo in jokom. Zajetje je vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale gospodarske sankcije in vojaške napade na strateško infrastrukturo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Medtem ko palestinsko gibanje Hamas operacijo označuje za kršitev mednarodnega prava, so ZDA svoja dejanja v preteklosti opravičevale z bojem proti kriminalu in diktaturi. Maduro je že pred zajetjem pozival k mednarodnemu posredovanju zaradi domnevne ameriške agresije na venezuelsko kopno.

Po poročanju New York Timesa je bilo v ameriških vojaških operacijah v Venezueli ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz zadržan pri kritiki ameriške intervencije. Nicolása Madura so v ZDA prikazali v treh različnih oblačilih, kar je pritegnilo pozornost. Medtem so ga že prepeljali v New York, kjer je moral opraviti sramotni "Perp Walk".

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju v Caracasu prepeljali v New York, kjer se soočata z obtožbami o narkoterorizmu. Operacija zajetja je zahtevala več mesecev načrtovanja. Donald Trump je po zajetju Madura izrekel grožnje Iranu, Kubi in Grenlandiji. Države se različno odzivajo na ameriško posredovanje, nekateri obsojajo dejanje.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v soboto zgodaj zjutraj sporočil, da so ameriške sile v operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške strani so operativci za izvedbo akcije povzročili popoln izpad električne energije v venezuelski prestolnici, kar je omogočilo aretacijo brez večjega odpora. Trump je ob tem izjavil, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in stabilen prehod oblasti. Novica o zajetju Madura je sprožila odzive po vsej Latinski Ameriki. Argentinska podpredsednica Victoria Villarruel je operacijo pozdravila in poudarila, da dogodek predstavlja ponovno rojstvo upanja za Venezuelo. Medtem ko Washington trdi, da gre za nujen ukrep v boju proti narkoterorizmu, kritiki opozarjajo na vprašanje suverenosti in neposredno vojaško posredovanje v tuji državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj Trumpova administracija napoveduje vzpostavitev začasne uprave do izvedbe demokratičnih procesov.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo uporabo sile proti suvereni državi in zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je ukrepe administracije Donalda Trumpa označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Do zaostritve je prišlo po dolgotrajnem obdobju naraščajočih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti mamilarskim kartelom. Operacija, ki jo je ukazal Donald Trump, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu. Kitajska diplomacija je v svojem odzivu poudarila, da uporaba nasilja ne more biti sredstvo za reševanje političnih vprašanj. Napad se je zgodil kljub predhodnim opozorilom Venezuele in njenih zaveznic, med njimi Rusije in Kitajske, ki so že v preteklih mesecih opozarjali na nevarnost destabilizacije celotne latinskoameriške regije. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično krizo, ki bi lahko vplivala na globalne energetske trge in geopolitično ravnovesje v regiji.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je obtožila Združene države Amerike neposredne vojaške agresije, potem ko naj bi ameriški predsednik Donald Trump odredil zračne napade na prestolnico Caracas. V soboto zjutraj so prebivalci poročali o močnih eksplozijah in preletih bojnih letal na nizki nadmorski višini, kar je povzročilo preplah v državi. Madurov režim je dogodke označil za dejanje imperialistične agresije, katere namen je prevzem nadzora nad naravnimi viri države, predvsem nafto. Zaradi napadov je bila v Venezueli razglašena izredna stopnja zunanjih nemirov, oblast pa opozarja, da bi takšne poteze Washingtona lahko pahnile celotno Latinsko Ameriko v kaos. Po navedbah uradnega Caracasa gre za najhujšo eskalacijo napetosti do zdaj, ki sledi dolgotrajnemu obdobju sankcij in diplomatskih pritiskov. Bela hiša teh konkretnih navedb o zračnih napadih na prestolnico še ni podrobneje komentirala, so pa ameriški viri v preteklosti že potrdili povečano vojaško aktivnost v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, v katerih so ZDA Venezuelo obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in podpiranja terorističnih organizacij. Ta vojaški poseg bi lahko pomenil začetek širšega prizadevanja ZDA za nasilno zamenjavo režima v državi, kar bi korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike.

Ruske oblasti so sporočile, da so predstavnikom Združenih držav Amerike predale dekodirane podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi potrjevali načrtovan napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so podatke pridobili iz drona, ki je bil sestreljen v začetku tedna v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da ti dokazi neizpodbitno potrjujejo namen Kijeva za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Kljub trditvam Kremlja je ameriška obveščevalna služba CIA navedbe zavrnila. Po njihovih analizah ukrajinski droni v zadnjem valu napadov na severu Rusije niso ciljali predsedniške rezidence. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija zaradi teh dogodkov že napovedala zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v vojni z Ukrajino, s čimer se dodatno otežujejo možnosti za skorajšnjo diplomatsko rešitev konflikta.

Ameriški obveščevalni uradniki, podprti z analizo agencije CIA, so ugotovili, da nedavni napad z brezpilotnimi letalniki ni bil uperjen proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ali kateri koli izmed njegovih rezidenc. Ameriške varnostne službe so po temeljiti preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo zaostritev na diplomatskem parketu, zavrnile navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Po navedbah ameriških medijev so obveščevalci sklenili, da operacija ukrajinskih sil ni imela za cilj fizične odstranitve ruskega voditelja. Ta ugotovitev ameriške strani neposredno nasprotuje trditvam Moskve, ki je dogodek označila za teroristično dejanje in napad na rusko državo. Do uradne ocene ameriških služb prihaja v trenutku, ko so odnosi med Washingtonom, Moskvo in Kijevom izjemno napeti, saj je Rusija domnevni napad uporabila kot povod za zaostritev svojih pogojev v morebitnih mirovnih pogajanjih. Ameriška stran s to objavo poskuša zmanjšati nevarnost nadaljnje eskalacije spopadov, ki bi jo lahko sprožile neutemeljene obtožbe o napadih na najvišje predstavnike države.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je v več četrtih odjeknilo niz močnih eksplozij, medtem ko so na nebu opazili prelete letal in visoke stebre dima. Poročila o eksplozijah prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Washington je že dlje časa napovedoval možnost vojaškega posredovanja proti venezuelskemu režimu, pri čemer so ameriški uradniki predhodno opozorili, da bi tarča napadov lahko bili tudi specifični cilji na kopnem. Čeprav natančen vzrok in obseg škode še nista uradno potrjena, dogajanje na terenu nakazuje na začetek vojaških operacij. Prebivalci poročajo o paniki v več delih mesta, medtem ko se nad mestom vije gost dim. Razmere ostajajo nejasne, vendar prisotnost vojaškega letalstva in strateško izvedene eksplozije nakazujejo na koordinirano akcijo, ki bi lahko pomenila prelomnico v večletni diplomatski in gospodarski krizi med državama.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je po nedavnem napadu Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje prebivalce pozval k mirnosti in razsodnosti. V svojem nagovoru je poudaril, da državljani ne smejo "olajšati dela sovražnemu zavojevalcu", ameriško vojaško operacijo pa je označil za kriminalno in teroristično dejanje. Cabello je dogodek opisal kot pokol in pozval mednarodne organizacije, naj se nemudoma odzovejo na kršitve venezuelske suverenosti. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko so sile Združenih držav Amerike v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle napad, ki ga venezuelska vlada interpretira kot neposredno invazijo. Minister je v svojem nastopu poskušal preprečiti širjenje panike med prebivalstvom, hkrati pa je okrepil retoriko proti Washingtonu, ki ga Caracas že dlje časa obtožuje poskusov destabilizacije režima. Venezuelske oblasti zdaj poskušajo utrditi notranjo stabilnost in pripraviti odziv na mednarodni ravni, medtem ko preučujejo nastalo škodo in morebitne žrtve napada.

Po poročanju ameriškega časnika New York Times, ki se sklicuje na vire v vladnih krogih, trenutno bivališče venezuelskega predsednika Nicolása Madura ostaja neznano. Informacija prihaja neposredno po začetku ameriške vojaške operacije v prestolnici Caracas, kjer so Združene države Amerike izvedle ciljne zračne napade. Čeprav lokacija predsednika ni jasna, so viri potrdili, da se del njegove ožje ekipe in tesnih sodelavcev trenutno nahaja na varnem. Operacija je sprožila številna ugibanja o usodi venezuelskega vodstva in prihodnji stabilnosti države. Poročila navajajo, da so ameriške sile izvedle napade na strateške cilje v prestolnici, kar je povzročilo kaos v vladnih strukturah. Medtem ko svetovna javnost čaka na uradne izjave iz Caracasa ali Washingtona, ostaja situacija na terenu napeta, saj odsotnost Madura v javnosti odpira vprašanja o morebitnem prenosu oblasti ali poskusih reorganizacije režima v ilegali.

Vodja španske Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo je izrazil trdno podporo venezuelskima opozicijskima voditeljema Edmundu Gonzálezu Urrutii in Maríi Corini Machado kot edini legitimni poti za vrnitev svobode in demokracije v Venezuelo. Feijóo je poudaril, da sta González in Machado zastopnika mirne in ustavne tranzicije, medtem ko je ostro kritiziral podpredsednico Delcy Rodríguez, ki jo je označil za sokrivko diktature. Njegove izjave prihajajo neposredno po poročilih o obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri naj bi sile Združenih držav Amerike zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Španski opozicijski voditelj je ob tem izkoristil priložnost za kritiko vlade Pedra Sáncheza, saj meni, da španska socialistična izvršna oblast ni storila dovolj za zaščito demokratičnih sil v državi. Feijóo je izpostavil paradoks, da je španska vlada Gonzáleza umaknila iz države, medtem ko so Združene države Amerike z vojaškim posredovanjem z oblasti odstranile Madura, ki se je na položaju obdržal kljub volilnemu porazu. PP že vrsto let opozarja na zavezništva Madurovega režima, ki naj bi po njihovih navedbah segala tudi v kroge španske vlade, današnje dogodke pa označujejo za konec dolgoletnega zatiranja.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Preko svojega tiskovnega predstavnika je sporočil, da tovrstna dejanja postavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih in spodkopavajo uveljavljene norme suverenosti. Izjava je bila podana tik pred predvidenim zasedanjem Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer bodo države razpravljale o zakonitosti in posledicah posega. Mednarodna skupnost se je na napad odzvala z mešanimi občutki, prevladujejo pa pozivi k doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Številne države in svetovni voditelji poudarjajo, da bi morali morebitne krize reševati po diplomatski poti in znotraj institucionalnih okvirov Združenih narodov, namesto z enostranskimi vojaškimi akcijami. Dogodek je sprožil val diplomatskih dejavnosti, saj si države prizadevajo preprečiti nadaljnjo eskalacijo nasilja v regiji.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so se v soboto zbrale množice protestnikov, ki so izrazile podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Do shodov je prišlo po objavi informacij in videoposnetkov na družbenih omrežjih, ki nakazujejo, da so Madura skupaj z njegovo soprogo Cilio Flores pridržale sile Združenih držav Amerike. Podporniki so se zbrali v okolici predsedniške palače Miraflores, kjer so vzklikali gesla proti ameriški agresiji in zahtevali izpustitev predsednika. Medtem ko v Caracasu vlada napetost zaradi domnevnega zajetja državnega vrha, so se na dogodke odzvali tudi tuji politiki. Župan Lime Renzo Reggiardo je javno pozdravil novico o padcu Madurovega režima in izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom. Razmere v državi ostajajo negotove, saj uradne potrditve o natančnih okoliščinah pridržanja s strani vpletenih držav še ni, dogajanje pa je sprožilo buren odziv tako domače kot mednarodne javnosti.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ponedeljek podala ostro opozorilo glede ozemeljske celovitosti Grenlandije. Po njenih besedah bi morebitni ameriški prevzem tega strateškega otoka v Arktičnem oceanu neizogibno privedel do konca severnoatlantskega zavezništva (Nato). Premierka je poudarila pomen suverenosti in stabilnosti znotraj zavezništva, ki temelji na spoštovanju meja držav članic. Izjave so se pojavile kot odziv na obnovljene razprave o ameriških interesih na Arktiki, kjer Grenlandija zavzema ključno geostrateško lego. Frederiksenova je s svojo izjavo utrdila stališče Danske, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršni koli poskusi spremembe njenega statusa brez privolitve Köbenhavna in Nuuka ogrozili temeljne varnostne strukture Zahoda. Gre za eno najostrejših diplomatskih opozoril v zadnjem obdobju, ki neposredno povezuje vprašanje ozemlja z obstojem najpomembnejše vojaške zveze na svetu.

Deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 se politični in gospodarski tokovi prepletajo, kar bo vplivalo na prihodnji dve leti ali celo dlje. Republikanci se trudijo izboljšati svoje možnosti na volitvah, medtem ko se Trumpova agenda sooča z možnim zastojem.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je po objavi novic o domnevnem zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških oblasti razglasila konec režima in pozvala k takojšnji tranziciji oblasti. Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio označila za edinega legitimnega predsednika Venezuele in zahtevala, da nemudoma prevzame vodenje države. V svojem javnem nagovoru je poudarila, da je nastopila "ura svobode", ter državljane pozvala k aktivaciji. Napetosti v državi so dosegle vrhunec po dolgotrajnem obdobju politične nestabilnosti in mednarodnih tiskov, ki so jih stopnjevale predvsem Združene države Amerike. Machado, ki se je v zadnjem času nahajala na neznani lokaciji oziroma v tujini, je s svojim nastopom potrdila namero o vrnitvi v domovino. Čeprav so informacije o usodi Nicolasa Madura sprva prišle iz virov blizu ameriškim organom pregona, opozicija v njih vidi priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve, h kateri so stremeli že od spornih volilnih procesov v preteklosti.