Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Venezuelska skupnost v Corpus Christiju je proslavljala zajetje predsednika Nicolása Madura. Kitajska je obsodila ameriško dejanje kot hegemonistično in kršitev mednarodnega prava. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je bila ena največjih kritičark Nicolása Madura.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolása Madura z zavezanimi očmi in lisicami na rokah na krovu ameriške vojne ladje USS. Francoska tiskovna agencija France-Presse (AFP) poroča, da je bil Maduro ujet. Britanski mediji so poročali, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v operacijo.

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je razkril in preprečil načrtovan teroristični napad, ki naj bi se zgodil na silvestrovo v zvezni državi Severna Karolina. Po navedbah ameriških oblasti je moški, ki ga je navdihnila teroristična organizacija Islamska država, nameraval izvesti napad z uporabo hladnega orožja, natančneje z noži in kladivi. Preiskovalci so osumljenca pridržali, preden bi lahko uresničil svoje namere. FBI je ob tem poudaril, da je bila grožnja resna, saj je napadalec sledil radikalni ideologiji džihadistične skupine. Dogodek je sprožil dodatno pozornost varnostnih organov v Združenih državah Amerike ob koncu leta, ko so javna zbiranja zaradi praznovanj pogostejša in predstavljajo potencialne tarče za tovrstne incidente. Podrobnosti o identiteti osumljenca in specifični lokaciji načrtovanega napada uradno še niso bile v celoti razkrite, vendar so agencije Reuters, ABC News in NBC News potrdile, da je bila operacija uspešno zaključena brez poškodovanih.

Število smrtnih žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli se je povečalo na najmanj 40, poroča New York Times, sklicujoč se na visokega venezuelskega uradnika. Kasneje so poročali, da je število žrtev naraslo na 80.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je bil po uradni obtožbi na zveznem sodišču v New Yorku prepeljan v zvezni priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriške oblasti so proti njemu vložile obtožnico zaradi trgovine z orožjem in mamili, kar je sledilo nedavni operaciji ameriških sil, v kateri so Madura pridržali v Venezueli in ga prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Skupaj z njim so v priporu pridržali tudi njegovo soprogo Cilio Flores. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj je ameriški predsednik Donald Trump že napovedal vzpostavitev začasne uprave v Venezueli. Medtem ko venezuelski uradniki poudarjajo, da aretacija ne vpliva na Madurov predsedniški status, so ameriški mediji objavili prve fotografije nekdanjega voditelja v ujetništvu. Premestitev v zloglasni brooklynski zapor potrjuje resnost namer ameriškega pravosodja pri izvedbi kazenskega pregona zoper venezuelsko politično vodstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi noči na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo Iranu, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo tamkajšnji režim nadaljeval nasilno zatiranje protivladnih protestov. Njegova izjava, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), je sprožila nove skrbi glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Hkrati se predsednik spopada z močnimi pritiski v domovini, saj žrtve Jeffreyja Epsteina, med njimi Danielle Bensky, opozarjajo na nesprejemljive zamude pri razkritju tajnih dokumentov. Čeprav zakonski rok za objavo vseh podatkov poteče 19. decembra, žrtve trdijo, da je proces kaotičen in poln pomanjkljivih redakcij. Obenem poročila razkrivajo ambiciozne načrte za Trumpovo drugo leto mandata, ki temeljijo na konservativnem programu Project 2025. V letu 2026 namerava administracija izvesti korenite spremembe v zvezni vladi, vključno z ukinitvijo Urada za obveščevalne dejavnosti in analize ter ustanovitvijo novega ministrstva za meje in priseljevanje. Program predvideva tudi strožje pogoje za šolstvo in omejevanje dostopa do splava, kar nakazuje na nadaljnjo polarizacijo ameriške družbe v prihodnjem letu. Trumpova retorika in zakonodajni načrti so v neposredni povezavi z njegovim upadajočim ugledom v javnomnenjskih raziskavah ob koncu leta 2025.

Ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala na Putina ali njegov dom v Novgorodu. To ugotovitev podpira tudi ocena Cie.

Zajetje Nicolása Madura s strani ameriške vojske je v Kanadi pozdravljeno kot pot do ponovne vzpostavitve demokracije v Venezueli. Venezuelski izseljenci v Chicagu so izrazili mešane občutke veselja in previdnosti glede prihodnosti. Podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovila, da je Nicolás Maduro še vedno predsednik Venezuele in pozvala k mirnosti. Zagotovila je, da so venezuelske oborožene sile aktivirane za zaščito države, če bi se Maduru kaj zgodilo. Nekdanji ameriški veleposlanik v Venezueli se je odzval na ameriško operacijo zajetja Madura.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil tarča obsežne vojaške operacije Združenih držav Amerike, v kateri so ga ameriške sile zajele in odpeljale v ujetništvo. Predsednik ZDA Donald Trump je po napadu potrdil uporabo »sile, kakršne svet ni videl od druge svetovne vojne«, in napovedal, da bodo ZDA upravljale z državo do izvedbe demokratične tranzicije. Operacija je sprožila val ogorčenja v delu mednarodne skupnosti, zlasti v državah t. i. globalnega juga in Latinske Amerike. Honduraška predsednica Xiomara Castro je dejanje ZDA označila za »barbarstvo« in izrazila solidarnost z Madurom ter njegovo soprogo, ki jima bodo sodili pred ameriškim pravosodjem. Kritični odzivi prihajajo tudi iz Burundija in drugih afriških držav, kjer dejanje razumejo kot stopnjevanje geopolitične vojne med ZDA in Kitajsko. Trumpova administracija po drugi strani trdi, da razpolaga z »nepreglednimi dokazi« proti Maduru, ki so podlaga za njegovo aretacijo in sodni pregon na ameriških tleh. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj je prišlo do neposredne odstavitve tujega voditelja s tujo vojaško silo.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za uspešen napad na režim Nicolása Madura. Po uradnih navedbah ameriške strani je vojska vdrla v državo, zajela Madura in ga odpeljala iz Venezuele. Venezuelske oblasti so napad označile za »izjemno hudo vojaško agresijo«, ki je prizadela civilne in vojaške cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. V odziv na operacijo je bil odrejen popoln vojaški preplah in razporeditev obrambnih sil po državi. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v regiji. Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je dejanje obsodil in poudaril, da Venezuela v boju proti ameriškemu imperializmu ni sama. Prav tako je zaskrbljenost in obsodbo izrazil čilski predsednik Gabriel Boric, ki je dejanje označil za nesprejemljivo vojaško posredovanje in pozval k mirni rešitvi krize. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami in narkoterorizmu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga vidi kot očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te države. Iransko ministrstvo je poudarilo, da morajo biti načrtovalci in izvajalci tega napada odgovorni za svoja dejanja.

Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.

Po aretaciji Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil njegovi naslednici Delcy Rodriguez z resnejšimi posledicami, če se ne bo podredila ZDA. Medtem ko sta Donald Trump mlajši in Eric Trump javno proslavljala napad v Venezueli, se je Ivanka Trump osredotočila na druge stvari. Pojavile so se tudi razprave o Monroejevi doktrini v povezavi z ameriškim posegom. Nejasno ostaja, kaj želi Trump doseči z intervencijo, ki jo je izvedel brez ozira na pravila in norme.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo oborožene sile Združenih držav Amerike ostale v Venezueli vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v zunanji politiki Washingtona, saj je administracija pred tem zanikala namere po menjavi režima v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave, da bodo ZDA praktično upravljale državo po zajetju venezuelskega predsednika, so sprožile ostre kritike o kršenju ustave in nespoštovanju volje ljudstva. Napovedana dolgotrajna intervencija sledi nedavnim vojaškim operacijam v Karibih in zaostrovanju diplomatskih odnosov. Bela hiša je poudarila, da vojaška prisotnost ni končana, kar nakazuje na obsežnejše načrte za stabilizacijo regije pod ameriškim nadzorom. Kritiki Trumpu očitajo, da s takšnim delovanjem kaže prezir do mednarodnega prava in suverenosti Venezuele, medtem ko administracija vztraja pri nujnosti pregona koruptivnega režima in boja proti trgovini z drogami.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novica o aretaciji je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti, medtem ko ameriška stran operacijo opravičuje z dolgotrajnimi prizadevanji za vzpostavitev demokracije in obtožbami o vpletenosti režima v nezakonite dejavnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je v odzivu na dogajanje sporočil, da je Maduro svojo državo vodil v propad, in opozoril na izjemno težke razmere, v katerih se je znašlo prebivalstvo Venezuele. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjujočih se napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra lani sprevrgle v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo. Jürgen Hardt, tiskovni predstavnik nemške stranke CDU za zunanje zadeve, je izpostavil vprašanje prihodnosti venezuelskega ljudstva po padcu Madurovega režima. Medtem ko nekatere strani aretacijo označujejo za nujen korak k stabilizaciji regije, drugi kritiki opozarjajo na sporne pravne podlage za neposredno ameriško posredovanje na tujem ozemlju.

Neodvisna mednarodna misija Sveta Združenih narodov za človekove pravice je v soboto sporočila, da mora venezuelski predsednik Nicolás Maduro osebno odgovarjati za zločine proti človečnosti, ki so bili storjeni pod njegovim režimom. Preiskovalci so poudarili, da dolgotrajne kršitve človekovih pravic in sistematično zatiranje opozicije ne opravičujejo morebitnega tujega vojaškega posredovanja, vendar hkrati zahtevajo pravno procesiranje odgovornih na najvišjih ravneh oblasti. Maduro je medtem prispel v vojaško oporišče v bližini New Yorka, kjer se bo po navedbah tujih medijev soočil z obtožnico, ki ga bremeni trgovine z drogami in terorizma. Združeni narodi so opozorili, da kršitve mednarodnega prava s strani drugih držav ne smejo preprečiti pregona za huda kazniva dejanja, ki jih je zagrešila venezuelska vlada. To sporočilo sledi predhodnim ugotovitvam o vpletenosti venezuelske nacionalne garde v nasilno zatiranje protestov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Islamsko republiko Iran. Trump je svojo odločitev označil za dokončno, njen namen pa je stopnjevanje gospodarskega pritiska na Teheran. Ukrep sledi agresivni zunanji politiki Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in carinskimi ovirami poskušajo izolirati iransko gospodarstvo. Hkrati je Trump izrazil zaskrbljenost glede morebitne odločitve vrhovnega sodišča o ustavnosti že uveljavljenih carin. Po njegovih besedah bi razglasitev carin za nezakonite pomenila finančno katastrofo za Združene države Amerike, saj bi vlada morda morala vračati milijarde dolarjev pobranih sredstev. Predsednik je poudaril, da bi tak scenarij resno ogrozil gospodarsko stabilnost države, medtem ko javnost pričakuje končno razsodbo sodišča v prihodnjih dneh. Na medijskem področju se napoveduje širitev vpliva konservativnega omrežja Newsmax, ki naj bi začelo delovati tudi v Grčiji. Pri tem projektu ima pomembno vlogo Kimberly Guilfoyle, kar kaže na krepitev Trumpovih zavezniških medijskih struktur zunaj meja ZDA. Omrežje, ki je postalo prepoznavno predvsem po volitvah leta 2020, se osredotoča na širjenje konservativnih stališč, s katerimi se spopadajo tradicionalni mediji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so bili napadi ameriških sil na Venezuelo rezultat dobrega načrtovanja. Napadi so trajali manj kot pol ure. New York Times poroča, da je podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu po aretaciji Nicolasa Madura.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. V razmeroma kratkem govoru je ruske vojakov označil za junake in se osredotočil na projekcijo vojaške moči ter nacionalne enotnosti. Kljub temu da so v ozadju potekali diplomatski pritiski in pogovori pod okriljem novoizvoljene ameriške administracije Donalda Trumpa, Putin v svojem nagovoru mirovnih pogajanj ali posebnih ameriških pobud za končanje vojne ni izrecno omenjal. Nagovor je minil v znamenju kljubovalnosti, saj je Kremelj želel domači javnosti poslati sporočilo stabilnosti in odločnosti. Medtem ko se na mednarodnem prizorišču krepijo ugibanja o morebitnih mirovnih načrtih, ki naj bi vključevali vzpostavitev varnostnih območij, je Putinova retorika ostala zvesta njegovim prejšnjim napovedim o doseganju vseh zastavljenih vojaških ciljev. Ruski voditelj je poudaril, da država verjame v svojo zmago, kar kaže na to, da Moskva kljub nedavnim stikom z ameriškimi odposlanci v Miamiju in Moskvi vsaj javno ne odstopa od svoje agresivne drže.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V svojem nastopu je ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da je država vpletena v eksistencialni boj proti Zahodu. Nagovor je bil v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma kratek, Putin pa se v njem ni neposredno dotaknil mirovnih prizadevanj, ki jih pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike spodbuja predsednik Donald Trump. Kljub povečanemu diplomatskemu pritisku iz Washingtona, kjer Donald Trump napoveduje hitro rešitev konflikta, je Putinov ton ostal kljubovalen. Predsednik je poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in da vojaške operacije potekajo po načrtih. Izjave so bile podane v času, ko se Moskva in Kijev spopadata z novimi napetostmi, saj Kremelj obtožuje ukrajinsko stran domnevnega napada na predsednikovo rezidenco, kar dodatno zaostruje pogoje za morebitna mirovna pogajanja v letu 2026.

Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Elisa Spiropali je v uradni izjavi izrazila polno podporo Albanije odločnemu ukrepanju Združenih držav Amerike v Venezueli. Podpora sledi operaciji ameriških specialnih sil, v kateri je bil aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo. Spiropali je poudarila, da Albanija trdno stoji ob strani predsedniku Donaldu Trumpu in državnemu sekretarju Marcu Rubiu pri njunih prizadevanjih za končanje delovanja, ki ga je opisala kot narko-teroristični režim v Venezueli. Albansko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za ključen korak v boju proti avtoritarizmu in kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki. Uradna Tirana se je s tem dejanjem jasno pozicionirala kot tesna zaveznica ameriške zunanje politike na Balkanu, pri čemer izpostavlja nujnost mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju demokratične stabilnosti in pravne države. Odločitev za javno podporo aretaciji odraža usklajenost albanske diplomacije z interesi Washingtona v regiji in širše. Ameriške oblasti so akcijo utemeljile z obtožbami o vpletenosti Madurovega režima v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Caracas, ki so ga spremljale grožnje z vojaškim posredovanjem in obtožbe o uporabi fentanila kot kemičnega orožja. Albanija s svojo izjavo potrjuje svojo vlogo strateške partnerice ZDA, ki brez zadržkov podpira njihove najostrejše zunanjepolitične ukrepe.

Po besedah senatorja Mikea Leeja, ki se sklicuje na informacije državnega sekretarja Marca Rubia, po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ni pričakovati nadaljnjih vojaških akcij ZDA v Venezueli. Madura čaka sojenje v ZDA zaradi obtožb, ki jih ZDA obravnavajo kot kazniva dejanja.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom pozvala k zadržanosti v Venezueli. Evropska unija je ob tem ponovno poudarila svoje stališče, da predsednik Nicolas Maduro nima zadostne legitimnosti za vodenje države. Do odziva Bruslja je prišlo po ameriški vojaški operaciji v tej južnoameriški državi, kar je sprožilo kritike o usklajenosti mednarodne politike. Ruski uradnik Kirill Dmitriev je stališča Evropske unije označil za primer dvojnih meril, saj naj bi Bruselj po njegovih besedah molčal ob neposrednem posegu Združenih držav Amerike, medtem ko kritizira v栄enezueli izvoljene oblasti. Predsednik Evropskega sveta Antoniu Costa je ob tem dodal, da si bo Evropska unija prizadevala za miren in vključujoč prenos oblasti v državi, s čimer se zavezujejo k podpori demokratičnim procesom v regiji kljub trenutnim napetostim.

Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times izrazil izjemno zadovoljstvo nad nedavno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo ameriške sile izvedle v soboto zgodaj zjutraj. Trump je akcijo označil za "briljantno operacijo" in pohvalil odlično načrtovanje ter sodelovanje številnih pripadnikov oboroženih sil. Po njegovih navedbah je celoten potek dogodkov spremljal neposredno s svojega doma, pri čemer je poudaril izjemnost vpletenih vojakov in osebja. Kljub proslavljanju uspeha je predsednik potrdil, da operacija ni minila brez težav. Med napadom je bil zadet ameriški helikopter, ki pa se je uspel varno vrniti v bazo. Prav tako sta bila v spopadih ranjena dva ameriška vojak. Ta akcija predstavlja stopnjevanje neposredne vojaške prisotnosti ZDA v regiji, ki se je začela z letalskimi in kopenskimi napadi konec prejšnjega leta, Trump pa jo opravičuje kot nujno zaščito ameriških interesov in boj proti kriminalnim dejavnostim režima Nicolása Madura.

Venezuelsko vrhovno sodišče je v nedeljo uradno pooblastilo podpredsednico države Delcy Rodríguez za začasno opravljanje funkcije predsednice republike. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške posebne enote v bliskoviti vojaški operaciji zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale iz države. Sodišče je s tem potrdilo prenos oblasti na Rodríguezovo, ki je že pred tem od Washingtona zahtevala dokaze o tem, da je Maduro še živ. Operacija ameriških sil, ki jo je potrdil predsednik Donald Trump, je povzročila nenaden propad Madurovega režima in sprožila ustavni postopek za zapolnitev izpraznjenega mesta voditelja države. Medtem ko je Maduro na poti v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami, bo Rodríguezova prevzela izvršilne pristojnosti v obdobju velike politične negotovosti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, kjer je ameriška vojaška intervencija korenito spremenila politično krajino.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril, da so Združene države Amerike pripravljene izvesti drugi val vojaških napadov na Venezuelo, če bo to po njegovi oceni potrebno. Napoved sledi nedavnemu sobotnemu vojaškemu posredovanju, ki je vključevalo zračne napade na strateške cilje. Trump je ob tem poslal neposredno sporočilo vsem, ki ostajajo zvesti režimu Nicolása Madura, in nakazal, da bo morebitni naslednji val napadov obsežnejši in silovitejši. Operacija je v mednarodni javnosti sprožila številna vprašanja o prihodnosti venezuelske politične krize, zlasti po poročilih o domnevnem pridržanju Madura, ki jih je objavila ameriška stran. Kljub vojaškemu posredovanju razmere v državi ostajajo nestabilne, saj ameriški napadi za zdaj niso prinesli dokončne rešitve dolgotrajnega konflikta. Analitiki opozarjajo na tveganje nadaljnje eskalacije in humanitarne krize v regiji, medtem ko Washington vztraja pri strategiji maksimalnega pritiska na venezuelske oblasti.

Ameriške posebne enote Delta Force so v vojaški operaciji v glavnem mestu Caracas pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških medijev je operacija sledila stopnjevanju napetosti med državama, venezuelska vlada pa je nemudoma razglasila izredno stanje. Podpredsednica države je dejanje označila za agresijo Združenih držav Amerike in zahteva pojasnila o lokaciji pridržanega predsednika. Venezuela se že dlje časa nahaja v globoki humanitarni in politični krizi, ki jo zaznamuje spor med Madurovim režimom in opozicijo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, ki ga Washington obtožuje trgovine z mami in kršitev človekovih pravic. Razmere v državi so kritične, saj se prebivalstvo spopada s pomanjkanjem osnovnih dobrin, politični kaos pa bi lahko povzročil nov val migracij in regionalno nestabilnost. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi neposredno vojaško posredovanje lahko sprožilo širši konflikt v Latinski Ameriki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe, Kirila Budanova, za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja kabineta je odstopil že novembra zaradi obtožb o korupciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejši izjavi izrazil optimizem glede končanja vojne z Rusijo, saj meni, da je država le še deset odstotkov oddaljena od končnega mirovnega sporazuma. Zelenski je poudaril, da je nujno doseči trajen mir, ki bo končal skoraj štiri leta trajajočo rusko agresijo. Kljub optimističnim tonom iz Kijeva pa razmere na terenu in mednarodnem diplomatskem prizorišču ostajajo zapletene. Medtem ko se krepijo upanja na diplomatsko rešitev, se pojavljajo nasprotujoče si informacije o incidentih, ki bi lahko proces ustavili. Ukrajina in Združene države Amerike so odločno zanikale navedbe o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so se pojavile v nekaterih poročilih. Hkrati so ukrajinske obveščevalne službe (HUR) razkrile podrobnosti o operaciji, v kateri so uprizorile smrt ruskega vodje milic, ki sedaj sodeluje z ukrajinskimi silami. Napetosti med Moskvo, Kijevom in Washingtonom se nadaljujejo tudi zaradi nenehnih napadov z droni na obeh straneh meje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki, kljub besedam Zelenskega o bližini miru, dejansko zavrli pogajalski proces. Ukrajina še naprej vztraja pri obrambi svoje suverenosti, medtem ko mednarodni zavezniki spremljajo vsako potezo Kremlja glede pripravljenosti na dejanska pogajanja.

Elitna ameriška vojaška enota Delta Force je v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News so pripadniki specialnih sil izvedli bliskovito akcijo, ki je privedla do pridržanja venezuelskega voditelja. Informacijo so pozneje potrdili tudi predstavniki oblasti v Združenih državah Amerike, ki so Madura odpeljali na neznano lokacijo. Podpredsednica Venezuele in preostale oblasti v Caracasu so se na dogodke odzvale z zahtevo po neposrednem dokazu, da je njun voditelj še živ. Enota Delta Force, ki je primarno zadolžena za protiteroristično delovanje in reševanje talcev, je v preteklosti že sodelovala v podobnih operacijah z visokim tveganjem, vključno z lovom na voditelje terorističnih skupin in narkokartelov. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Caracas dejanje označuje za ugrabitev, medtem ko Washington operacijo opravičuje v okviru svojih strateških interesov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zahteval nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov in Organizacije ameriških držav po poročilih o bombardiranju venezuelske prestolnice Caracas. Petro, čigar država je trenutno članica Varnostnega sveta ZN, je poudaril potrebo po takojšnjem ukrepanju za vzpostavitev mednarodne zakonitosti sredi agresije proti sosednji državi. V zgodnjih jutranjih urah so iz različnih delov Caracasa poročali o močnih eksplozijah in detonacijah, ki jih kolumbijski vrh interpretira kot zunanje vojaške napade. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških letalskih napadov na Caracas ter druga venezuelska mesta je Kolumbija močno okrepila nadzor na svoji 2200 kilometrov dolgi meji. Kolumbijski obrambni minister Pedro Sánchez je napovedal aktivacijo vseh policijskih in vojaških zmogljivosti za zaščito prebivalstva in strateških objektov. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju morebitnih terorističnih akcij oboroženih skupin, kot sta ELN in disidenti FARC, ki delujejo na obeh straneh meje. Hkrati so v mestu Cúcuta vzpostavili enotno poveljstvo za humanitarno pomoč, ki se pripravlja na morebiten povečan pritisk venezuelskih beguncev, ki bi zaradi spopadov iskali zatočišče v sosednji državi.

FBI je preprečil teroristični napad v Severni Karolini, ki ga je za novoletno noč načrtoval osemnajstletnik. Napadalec naj bi v trgovini z noži in kladivi napadal ljudi, navdih pa naj bi dobil od Islamske države (ISIS). Med tarčami so bili tudi Židje, kristjani in LGBTQ+ osebe. Mladič je svoje načrte zaupal tajnemu agentu, ki ga je nato aretiral.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem enaindvajsetminutnem novoletnem nagovoru narodu poudaril, da si Ukrajina prizadeva za konec vojne z Rusijo, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da ne namerava podpisati šibkega mirovnega sporazuma, ki bi zgolj podaljšal konflikt ali ogrozil prihodnost države. Po njegovih besedah si Kijev želi trajnega miru in ne le konca Ukrajine kot suverene entitete. Zelenski je razkril, da je mirovni sporazum, ki nastaja ob posredovanju Združenih držav Amerike, dosegel približno 90-odstotno usklajenost. Kljub temu je opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih vprašanj najtežje rešiti. Ti zadnji koraki bodo po njegovih navedbah odločili o usodi miru, Ukrajine in celotne Evrope. Predsednik ostaja zavezan nadaljevanju pogajanj, vendar pod pogoji, ki zagotavljajo dolgoročno varnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zgodnjih jutranjih urah na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo Iranu, v katerem je navedel, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje so sledile poročilom o smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti v Iranu, kar odraža Trumpovo pogosto prakso hitrega odzivanja na poročanje konservativnih medijev. Hkrati se Trumpova administracija sooča z ostrimi očitki preživelih žrtev Jeffreyja Epsteina zaradi neizpolnitve zakonskega roka za objavo vseh vladnih dokumentov, povezanih s tem primerom. Danielle Bensky, ena od preživelih, je javno kritizirala »površen« proces razkritja in opozorila na neustrezno prikrivanje osebnih podatkov ter manjkajoče informacije, ki bi morale biti dostopne javnosti do 19. decembra v skladu z zakonodajo o preglednosti. Ob začetku drugega leta mandata pa so v javnost prišle napovedi o uresničevanju preostalih ciljev spornega projekta Project 2025. Načrti za leto 2026 vključujejo drastične ukrepe, kot so odprava Urada za obveščevalne dejavnosti in analize, ustanovitev novega ministrstva za meje in priseljevanje ter uvedbo obveznega vojaškega testiranja za vse dijake v šolah, ki prejemajo zvezna sredstva. Administracija prav tako načrtuje strožje omejitve pri dostopu do splava in spremembe v zdravstvenem sistemu.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino Lopez je v televizijskem nagovoru sporočil, da je bil v nedavni ameriški vojaški operaciji v Caracasu ubit večji del varnostne ekipe Nicolasa Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ministra so ameriške sile med racijo, ki se je odvila v soboto, izvedle domnevno ugrabitev Madura in njegove soproge, pri čemer so v spopadih padli številni pripadniki bolivarskih oboroženih sil, ki so bili zadolženi za varovanje predsednika. Bolivarske nacionalne oborožene sile so v uradni izjavi ostro obsodile dejanje in ga označile za strahopetno ugrabitev ustavnega predsednika republike. Incident predstavlja vrhunec vojaških napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj so ameriške posebne enote po trditvah venezuelske strani vdrle neposredno v prestolnico in zajele najvišje predstavnike države. Padrino Lopez je poudaril, da vojska takšnih posegov v suverenost države ne bo dopustila, čeprav je bila obrambna linija predsednika v operaciji močno zdesetkana. Informacije o usodi samega Madura po zajetju ostajajo skope, vendar venezuelska stran dogodek interpretira kot neposreden napad na državno ureditev.

Ameriške vojaške sile so med nedavno operacijo pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura povzročile znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi v bližini prestolnice Caracas. Prebivalci manjšega kraja blizu prestolnice so za agencijo Reuters poročali, da so bili nekateri stanovanjski objekti v napadu poškodovani ali popolnoma uničeni. Lokalni viri, med njimi 50-letni vozniki motornih taksijev, so potrdili pretresljive prizore uničenja na območju, kjer so potekale dejavnosti posebnih enot. Uradni viri v Venezueli so potrdili, da je operacija zahtevala tudi človeška življenja, vendar natančno število mrtvih za zdaj ostaja neznano. Incident je neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike, ki so se odločile za nasilno odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o trgovini z mamili, poročila s terena kažejo na visoko ceno, ki so jo zaradi vojaškega delovanja plačali civilisti.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru priznala, da vlada nima podatkov o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores. Rodríguezova je od Združenih držav Amerike zahtevala neizpodbitne dokaze, da sta zakonca sploh še živa. To se je zgodilo po objavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omrežju Truth Social, v kateri je trdil, da so bile venezuelske oblasti zajete in odpeljane iz države. Zaradi nejasnih razmer in morebitne trajne odsotnosti predsednika se Venezuela nahaja v stanju globoke politične negotovosti. Čeprav ustava predvideva prenos oblasti na podpredsednico v primeru predsednikove odsotnosti, dejstvo, da vlada ne pozna usode svojega voditelja, hromi delovanje državnih institucij. Razmere se stopnjujejo v luči preteklih tajnih operacij Cie in povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju, kar je Maduro že mesece pred izginotjem označeval za poskus destabilizacije in kolonizacije države.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je po poročanju lokalnih medijev ostro obsodil nedavne vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli. Po ministrovih navedbah so ameriški helikopterji z raketami napadli civilna območja v prestolnici Caracas in na drugih lokacijah po državi. Padrino López je dejanje označil za "nizkotno in zahrbtno agresijo", ki je zadela tako vojaške tarče kot civilno infrastrukturo. Ob tem je poudaril, da se država ne bo pustila podjarmiti in da bodo oblasti nadaljevale z iskanjem morebitnih žrtev napadov. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po napovedi vojaške eskalacije s strani Washingtona, ki vključuje tudi poročila o zajetju predsednika Nicolása Madura. Obrambni minister je državljane pozval k miru in opozoril, da sta kaos in anarhija orožji, ki sta lahko enako uničujoči kot bombe. Venezuelska stran napade interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti, medtem ko napovedujejo odločen upor proti tuji vojaški intervenciji.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo globoko ogorčenje nad ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je dogajanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava ter Washington pozval k doslednemu spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov. Kitajska diplomacija je poudarila, da je bila država nad odprto uporabo sile proti suvereni državi šokirana, dejanje pa je označila za nesprejemljivo v sodobnih mednarodnih odnosih. Uradni Peking meni, da tovrstne enostranske vojaške operacije spodkopavajo svetovno stabilnost in suverenost narodov. V izjavi so pozvali mednarodno skupnost k zaščiti načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Kitajska vlada vztraja, da mora biti reševanje političnih kriz v Venezueli v rokah njenih državljanov, brez zunanjega vojaškega pritiska ali prisilnih ukrepov s strani Združenih držav Amerike.