V okviru zveze Nato so se po poročanju tujih medijev začele resne razprave o prihodnosti zavezništva in možnosti t. i. razveze z Združenimi državami Amerike. Povod za zaostritev odnosov so bile nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije, v katerih je namignil, da bi bila pridobitev tega ozemlja lahko pomembnejša od ohranitve celovitosti čezatlantskega zavezništva. Trump je ob tem poudaril, da Nato brez vodilne vloge ZDA ni dovolj učinkovita organizacija. Zavezništvo se je na napovedi odzvalo z dvostopenjsko diplomatsko ofenzivo, s katero želijo preprečiti morebitno stopnjevanje napetosti in celo vojaško posredovanje Washingtona na Grenlandiji. Razmere so sprožile zaskrbljenost med evropskimi zavezniki, saj bi razpad Nata pomenil temeljito spremembo varnostne arhitekture na stari celini. Diplomati si prizadevajo najti pot za stabilizacijo odnosov, medtem ko ameriška administracija vse bolj odkrito izraža dvome o smiselnosti nadaljnjega sodelovanja. Hkrati so se pojavile informacije o načrtih Nata za okrepitev prisotnosti na Arktiki, kar kaže na strateški pomen regije v luči novih geopolitičnih trenj. Grenlandija tako postaja osrednja točka spora, ki ne vključuje le vprašanja ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske, temveč tudi vprašanje obstoja najmočnejšega vojaškega zavezništva na svetu. Evropske države so se prisiljene spopadati z možnostjo, da bodo morale v prihodnje same poskrbeti za svojo obrambo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil odločitev za znatno povečanje vojaškega proračuna Združenih držav Amerike, ki naj bi do leta 2027 narasel na 1,5 bilijona dolarjev. Trump je poudaril, da je takšen ukrep nujen zaradi neposrednih in realnih groženj, s katerimi se sooča država, pri čemer pa specifičnih virov teh groženj v javnih izjavah ni podrobneje opredelil. Napovedano povečanje sredstev za obrambo je sprožilo številne odzive v mednarodni javnosti. Novinar Tucker Carlson je ob tem izrazil zaskrbljenost, da bi lahko tako obsežna vlaganja v vojsko pomenila pripravo na morebiten svetovni spopad širših razsežnosti. Trumpova administracija sicer vztraja, da gre za vprašanje nacionalne varnosti in posodobitev oboroženih sil, kar je bila ena od osrednjih tem njegovega političnega programa. Ta poteza sledi obdobju povečanih geopolitičnih napetosti in Trumpovim prizadevanjem za okrepitev ameriške prevlade na svetovnem odru. Povečanje proračuna bo po pričakovanjih vplivalo na globalno oboroževalno dinamiko in odnose z drugimi velesilami, hkrati pa odraža predsednikov slog vodenja, ki temelji na moči in neposrednem odzivanju na varnostne izzive.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Kijevu je objavilo nujno varnostno opozorilo o možnosti silovitega ruskega zračnega napada na celotno ozemlje Ukrajine. Informacija, ki jo je prva javno delila nekdanja tiskovna predstavnica ukrajinskega predsednika Julija Mendel, navaja, da bi se napad lahko zgodil v vsakem trenutku, zato so vse regije v državi v stanju visoke pripravljenosti. Veleposlaništvo je pozvalo svoje državljane k takojšnjemu ukrepanju ob sproženju siren za nevarnost. Kmalu po izdanem opozorilu je Rusija dejansko izvedla obsežen zračni napad, v katerem je uporabila projektile in brezpilotne letalnike. Po poročilih s terena so se sirene za zračno nevarnost oglasile po vsej državi, ukrajinska protizračna obramba pa se je aktivno spopadala s sovražnimi tarčami. Posebno pozornost so vzbudili posnetki uporabe balistične rakete orešnik, kar nakazuje na nadaljnjo stopnjevanje intenzivnosti spopadov. Ta varnostna grožnja sledi obdobju povečanih napetosti in ameriške vojaške podpore Ukrajini, ki vključuje tudi odobritve prodaje novega orožja. Zaradi nepredvidljivosti ruskih napadov ostajajo diplomatska predstavništva in civilno prebivalstvo v pripravljenosti na dolgotrajnejše operacije zračnega obstreljevanja, ki močno vplivajo na kritično infrastrukturo države.

Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Kijevu je objavilo uradno varnostno opozorilo, v katerem navaja pridobljene informacije o morebitnem obsežnem zračnem napadu na ukrajinsko prestolnico v prihodnjih dneh. Diplomatsko predstavništvo je zaradi povečanega tveganja začasno omejilo svoje delovanje in pozvalo ameriške državljane k skrajni previdnosti. Ameriško diplomatsko osebje je v sporočilu, objavljenem na uradni spletni strani, poudarilo nujnost takojšnjega ukrepanja ob morebitni sprožitvi zračnih siren. Državljanom svetujejo, naj se vnaprej seznanijo z lokacijami najbližjih zaklonišč in se ob alarmu nemudoma umaknejo na varno. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in intenziviranja ruskih raketnih napadov na kritično infrastrukturo po vsej državi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so seznanjene z obveščevalnimi podatki o pripravah na nove napade. Čeprav so podobna opozorila v zadnjih mesecih postala del vojnega vsakdana, tokratno specifično opozorilo veleposlaništva nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti obrambnih sil in civilne zaščite v pričakovanju eskalacije sovražnosti v bližnji prihodnosti.

Dansko ministrstvo za obrambo je potrdilo veljavnost vojaške direktive iz leta 1952, ki danskim vojakom nalaga oborožen odpor v primeru poskusa zasedbe Grenlanda, in sicer tudi brez izrecnega ukaza vrhovnega poveljstva. Navodilo določa, da morajo enote uporabiti silo proti katerikoli tuji vojski, ki bi skušala prevzeti nadzor nad tem strateškim otokom, ne glede na to, ali gre za sovražno silo ali sile zaveznic, vključno z vojsko Združenih držav Amerike. Potrditev te stare direktive prihaja v času ponovnih geopolitičnih razprav o statusu Grenlanda in morebitnih interesih tujih velesil po nadzoru nad njegovim ozemljem. Dokument iz obdobja hladne vojne je bil zasnovan z namenom zagotavljanja takojšnjega odziva v primeru nenadne agresije, ko komunikacijske poti z dansko prestolnico morda ne bi delovale. Ministrstvo je poudarilo, da avtonomija vojakov pri odločanju o uporabi ognja ostaja ključni element danske obrambne strategije na Arktiki. Čeprav so Združene države Amerike ključna zaveznica Danske v okviru zveze NATO, direktiva jasno nakazuje, da nobena tuja sila nima pravice do enostranske zasedbe ozemlja pod dansko suverenostjo. To vprašanje je postalo še posebej aktualno po preteklih izjavah nekaterih ameriških predstavnikov o možnosti nakupa ali prevzema večjega vpliva nad otokom, kar Danska vztrajno zavrača kot kršitev svoje ozemeljske celovitosti.

Teksaško ministrstvo za kmetijstvo je prebivalce pozvalo, naj ne sadijo neznanih semen, ki so v zvezno državo prispela v nenaročenih paketih s Kitajske. Oblasti trenutno preiskujejo tisoče takšnih poročil po celotnem Teksasu, saj izvora in namena teh pošiljk še niso uspeli pojasniti. Kmetijski uradniki opozarjajo, da bi lahko šlo za invazivne vrste, ki bi lahko resno ogrozile lokalno kmetijstvo in ekosistem. Strokovnjaki prebivalce pozivajo k previdnosti in svetujejo, naj paketov ne odpirajo ter o njih takoj obvestijo pristojne službe. Po navedbah uradnikov neznana semena predstavljajo tveganje za vnos bolezni ali škodljivcev, ki v Združenih državah Amerike niso prisotni. Incidenti so sprožili preiskavo na zvezni ravni, ki vključuje tudi ministrstvo za kmetijstvo ZDA. Čeprav natančen motiv za pošiljanje teh paketov še ni znan, oblasti preučujejo možnost spletne prevare, znane kot "brushing". Pri tej metodi prodajalci pošiljajo poceni izdelke na naključne naslove, da bi si nato pod lažnimi profili prejemnikov napisali pozitivne ocene in s tem izboljšali svojo prodajno uvrstitev na svetovnih trgovinskih platformah.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je v pogovoru za televizijo Fox News ostro kritiziral Dansko in evropske zaveznice zaradi domnevno pomanjkljivega upravljanja varnosti na Grenlandiji. Vance je poudaril, da je omenjeno ozemlje kritičnega pomena za obrambo ZDA in celotnega zahodnega sveta pred morebitnimi raketnimi napadi iz Rusije ali Kitajske. Po njegovih besedah Evropa in Danska nista opravili dobrega dela pri zagotavljanju varnosti tega strateško pomembnega območja. Vance je v intervjuju izpostavil, da Grenlanda predstavlja bistven del ameriškega protiraketnega ščita. Ameriška administracija meni, da so naložbe v obrambno infrastrukturo na otoku nezadostne, kar povečuje ranljivost zavezništva v času zaostrenih geopolitičnih odnosov z Moskvo in Pekingom. Kritike so uperjene predvsem v pomanjkanje evropskih investicij v vojaške zmogljivosti na severu. Izjave podpredsednika Vancea nakazujejo nadaljevanje pritiska Združenih držav na evropske partnerice glede povečanja obrambnih izdatkov. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ostaja v središču ameriških strateških interesov v Arktiki. Danska stran se na očitke o neustreznem varovanju ozemlja za zdaj še ni uradno odzvala, vendar takšna retorika vnaša nove napetosti v transatlantske odnose.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Načelnik štaba nigerijskih letalskih sil, letalski maršal Sunday Kelvin Aneke, je med 5. in 6. januarjem 2026 v San Diegu vodil strateške pogovore z visokimi predstavniki vlade Združenih držav Amerike in podjetja Bell Textron. Osrednji namen srečanja v Kaliforniji je bil pospešitev postopkov za dobavo 12 bojnih helikopterjev tipa AH-1Z Viper, ki jih Nigerija kupuje za posodobitev svoje vojaške flote. Delegacija je v okviru pregleda vodenja programa podrobno preučila logistične in tehnične vidike prevzema plovil. Projekt nabave helikopterjev predstavlja ključni del nigerijskih prizadevanj za krepitev varnostnih zmogljivosti v boju proti notranjim grožnjam in terorizmu. Srečanje je služilo usklajevanju časovnih okvirov dobave in zagotavljanju, da bodo vsi tehnični standardi izpolnjeni v skladu s pogodbenimi določili. Nigerijska stran je poudarila nujnost hitre integracije teh zračnih zmogljivosti v operativno uporabo. Sodelovanje med Abujo in Washingtonom na področju obrambe se s tem obiskom dodatno poglablja, saj helikopterji AH-1Z Viper veljajo za eno najsodobnejših platform za neposredno zračno podporo. Pogovori so vključevali tudi vprašanja dolgoročnega vzdrževanja in usposabljanja nigerijskih pilotov ter tehničnega osebja, kar bo zagotovilo učinkovito uporabo nove opreme v zahtevnih varnostnih razmerah v regiji.

Kitajski poslovnež, ki naj bi bil povezan z obveščevalnim aparatom Kitajske komunistične partije, je lastnik dveh golf igrišč v neposredni bližini letalskega oporišča v Louisiani, kjer se nahaja poveljstvo ameriških strateških jedrskih sil. Nepremičnini sta locirani severno in južno od oporišča ameriškega letalstva, ki nadzoruje medcelinske balistične rakete in jedrske bombnike Združenih držav Amerike. Dogodek je sprožil ostra opozorila ameriških zakonodajalcev in strokovnjakov za nacionalno varnost, ki v tem vidijo potencialno tveganje za vohunjenje. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da lokacija zemljišč omogoča neoviran fizični nadzor nad ključno vojaško infrastrukturo in premiki osebja. Čeprav so igrišča uradno namenjena rekreaciji, njihova strateška lega vzbuja sume o dolgoročnih namerah kitajskih subjektov pri pridobivanju strateško pomembnih nepremičnin v bližini občutljivih obrambnih objektov. Ameriške oblasti so v preteklosti že obravnavale podobne primere, kjer so tuji državljani kupovali zemljišča v bližini vojaških con. Zadeva stopnjuje napetosti med Washingtonom in Pekingom glede vprašanja gospodarskega vohunjenja in lastništva tujih podjetij nad kritično infrastrukturo. Zakonodajalci zdaj pozivajo k strožjemu nadzoru tujih naložb v nepremičnine, ki mejijo na vojaške objekte, saj menijo, da trenutna zakonodaja ne nudi zadostne zaščite pred tovrstnimi asimetričnimi grožnjami nacionalni varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v obsežnem intervjuju za The New York Times razkril svoje načrte za zunanjo in notranjo politiko, pri čemer je izpostavil odločen pristop do Venezuele, Nigerije in Kitajske. Trump je napovedal, da nameravajo Združene države Amerike po morebitnem padcu sedanjega režima v Venezueli prodajati tamkajšnjo nafto in s temi sredstvi financirati obnovo države na dobičkonosen način. Ob tem je kategorično zavrnil možnost pomilostitve venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, prav tako pa ne namerava ugoditi prošnji za pomilostitev raperja Seana Diddyja Combsa. Na področju obrambe in mednarodnih odnosov je Trump povzročil precejšnje razburjenje z izjavo, da se kot vrhovni poveljnik čuti omejenega le z lastno moralo, pri čemer je zavrnil pomembnost mednarodnega prava kot mehanizma za omejevanje ameriške vojaške moči. Glede vojne v Ukrajini je ocenil, da si ruski predsednik Vladimir Putin želi mirovnega dogovora, hkrati pa je poudaril, da bi ZDA v primeru dogovora igrale le sekundarno vlogo pri vojaški pomoči. Moskva se po njegovih besedah ne boji evropskih zaveznic v Natu, temveč izključno moči Združenih držav. Predsednik je izdal tudi opozorilo Nigeriji zaradi domnevnega genocida nad kristjani in dopustil možnost ponovnih vojaških napadov na to državo. Glede vprašanja Tajvana je napovedal oster odziv na morebitno kitajsko uporabo sile. Na področju jedrske oborožitve je izrazil prepričanje, da bo po izteku pogodbe o omejevanju strateške ofenzivne oborožitve (New START) uspel doseči nov, za ZDA ugodnejši dogovor, ki bo odražal trenutna geopolitična razmerja.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Washingtonski think-tank je v svojem najnovejšem poročilu podrobno analiziral posledice morebitne neuspešne kitajske invazije na Tajvan. Študija ocenjuje, da bi se kitajska stran v primeru stopnjevanja konflikta v obsežno vojno spoprijela z ogromnimi izgubami, pri čemer naj bi število ubitih vojakov Ljudske osvobodilne vojske doseglo okoli 100.000. Takšen vojaški neuspeh bi po mnenju analitikov povzročil tudi nepopravljivo škodo kitajskemu mednarodnemu ugledu in vplivu, ki bi se lahko vrnil za več desetletij nazaj. Poročilo izpostavlja, da bi mednarodna skupnost v primeru agresije verjetno sprejela ostre kazenske ukrepe. Ti bi lahko vključevali množične izgone kitajskih diplomatov, prekinitev diplomatskih odnosov s Pekingom in celo uradno priznanje neodvisnosti Tajvana s strani številnih držav. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšen scenarij za Kitajsko pomenil ne le vojaški poraz, temveč tudi popolno diplomatsko in geopolitično osamitev na svetovnem prizorišču. Dokument služi kot opozorilo pred tveganji, ki bi jih prinesla odločitev za vojaško rešitev tajvanskega vprašanja.

Ruska vojska je izvedla obsežen napad na Ukrajino z raketnim sistemom srednjega dosega »Orešnik« kot odgovor na poskus ukrajinskega napada na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal, ki naj bi bili uporabljeni v napadu na rezidenco, ter energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so ruske sile izstrelile 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Občinski uradniki so pred prihajajočim novim letom delili nasvete za varno uporabo pirotehnike, s poudarkom na preverjanju lokalnih zakonov in upoštevanju varnostnih smernic. Gasilska služba je opozorila, da je uporaba pirotehnike med božičnimi in novoletnimi praznovanji nezakonita.

Ob bližajočem se novem letu so gasilske službe in uradi v okrožju Hidalgo v Teksasu, okrožju Brunswick in Tampi na Floridi izdali opozorila in nasvete glede varne uporabe pirotehničnih sredstev. Opozarjajo prebivalce in obiskovalce, da upoštevajo varnostne prakse in državne zakone pri uporabi ognjemetov, da bi preprečili nesreče in poškodbe.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Vodja Pentagona, Pete Hegseth, je izjavil, da si ZDA prizadevajo zagotoviti nemoten prehod svoje mornarice po vseh pomembnih vodnih poteh po svetu. Izjava je bila podana med govorom na ladjedelnici v Virginiji.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

V Phoenixu so v ponedeljek evakuirali stavbo vrhovnega sodišča zvezne države Arizona, potem ko so v prostorih za sprejem pošte odkrili sumljiv paket. Po navedbah lokalnih oblasti in zveznega urada za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF) je preliminarni preizkus vsebine paketa pokazal prisotnost doma izdelanih eksplozivnih snovi. Zaradi incidenta so vse zaposlene preventivno napotili domov, območje pa so zavarovali strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Preiskavo dogodka vodi urad ATF v sodelovanju z lokalno policijo v Phoenixu. Organi pregona trenutno preverjajo izvor pošiljke in morebitne motive za napad na pravosodno institucijo. Do zdaj o poškodovanih ne poročajo, stavba pa ostaja zaprta za javnost, dokler pristojne službe ne opravijo temeljitega varnostnega pregleda vseh prostorov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti pravosodnih funkcionarjev v Združenih državah Amerike.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Vojna mornarica Združenih držav Amerike je uvedla nov standardiziran preizkus telesne pripravljenosti, namenjen izključno pripadnikom bojnih enot, vključno z elitnimi tjulnji (SEAL), potapljači in tehnično-podpornim osebjem za odstranjevanje eksplozivnih sredstev. Novi letni preizkus vključuje specifične discipline, kot so plavanje, tek, sklece in vzgibi, ki so prilagojeni zahtevam operativnega delovanja na terenu. Cilj posodobljenega testiranja je zagotoviti najvišjo stopnjo pripravljenosti osebja, ki opravlja najzahtevnejše naloge v mornarici. Zahteve novega preizkusa se razlikujejo glede na specifično vejo enot, pri čemer so za pripadnike SEAL in posadke za specialno bojevanje določeni nekoliko višji standardi v primerjavi s tehnično-podpornimi potapljači in osebjem za odstranjevanje eksplozivov (EOD). Pripadniki bodo morali test uspešno opraviti enkrat letno, kar bo služilo kot merilo za njihovo operativno sposobnost. Ta poteza pomeni odmik od splošnih standardov telesne pripravljenosti mornarice in poudarja pomen specializiranega usposabljanja. Nova ureditev odraža prizadevanja ameriške vojske za modernizacijo fizičnih standardov in njihovo približevanje dejanskim potrebam v boju. S tem mornarica sledi zgledu ostalih vej oboroženih sil, ki so že uvedle specifične bojne teste. Odločitev poudarja visoka pričakovanja do osebja v specialnih operacijah, kjer sta telesna moč in vzdržljivost ključnega pomena za uspeh misij.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Po poročanju CNN so neznanci razbili okna na domu ameriškega podpredsednika J. D. Vancea v Ohiu. Incident se je zgodil ponoči, ko družine ni bilo doma. V povezavi z dogodkom so policisti prijeli eno osebo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval k vrnitvi Turčije v ameriški program naprednih lovskih letal F-35, pri čemer je poudaril, da bi ta korak okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike in povečal varnost zavezništva Nato. Erdogan je v izjavi za Bloomberg razkril, da je vprašanje osebno izpostavil tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med septembrskim srečanjem v Beli hiši. Turško vodstvo meni, da je bila odstranitev države iz programa nepravična in strateško škodljiva za celotno zavezništvo. Poziv k ponovni vključitvi prihaja v času, ko si Ankara prizadeva premostiti dolgoletne spore z Washingtonom, ki so se poglobili po turškem nakupu ruskega obrambnega sistema S-400. Turčija je bila prvotno partnerica v programu F-35 in je načrtovala nakup več kot 100 letal, vendar so ZDA sodelovanje prekinile zaradi bojazni, da bi ruska tehnologija lahko ogrozila varnostne protokole Natovih lovcev. Sedanja prizadevanja Erdogana nakazujejo na morebitno spremembo v turški zunanji politiki in željo po obnovitvi polnega vojaškega sodelovanja z Zahodom.

Po poročanju tujih medijev, vključno z revijo Military Watch Magazine (MWM), so obsežne dobave ameriškega orožja Ukrajini izčrpale zaloge Združenih držav. Pomanjkanje naj bi ogrozilo operativne sposobnosti ameriške vojske.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Pentagon je v torek uradno potrdil začetek revizije, ki bo proučila učinkovitost žensk na najzahtevnejših bojnih položajih v kopenski vojski, kar se dogaja skoraj desetletje po tem, ko so jim te vloge postale dostopne. Preiskava se bo osredotočila na vprašanje, ali prisotnost žensk v enotah na 'konici kopja' morebiti negativno vpliva na sposobnost ameriške vojske za doseganje zmag v vojnih spopadih. Odločitev obrambnega ministra Peta Hegsetha je v vojaških vrstah sprožila buren odziv in ostre kritike. Nasprotniki revizije trdijo, da gre za ideološko motivirano dejanje, ki ga označujejo za seksistično operacijo, usmerjeno proti tisočem pripadnicam oboroženih sil, ki so v zadnjih letih uspešno opravljale svoje dolžnosti v bojnih enotah. Revizija sledi predhodnim napovedim o ponovnem ocenjevanju standardov v vojski pod novo administracijo. Strokovnjaki in visoki častniki so razdeljeni glede vprašanja, ali bodo rezultati revizije vodili do morebitnega ponovnega zaprtja določenih bojnih položajev za ženske, kar bi pomenilo drastičen zasuk v ameriški obrambni politiki zadnjega desetletja.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 1412. dan vojne v Ukrajini izpostavil ključni pomen neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, zlasti za krepitev sistemov zračne obrambe. V luči naraščajočih diplomatskih pritiskov in ruskih vojaških aktivnosti je Zelenski poudaril, da mirovni sporazum z Rusijo ne sme priti na račun obstoja ukrajinske države. Čeprav si Kijev želi miru, predsednik odločno zavrača končanje vojne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali izgubo suverenosti. Opozoril je na možnost alternativnih oblik obrambe, če bi Rusija blokirala trenutne mirovne načrte. Na terenu se razmere zaostrujejo, saj je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Podolj v Harkovski oblasti. Hkrati so se spopadi preselili tudi nad rusko prestolnico, kjer je župan Moskve Sergej Sobjanjin potrdil sestrelitev 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Medtem ko so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci zavezniških držav, se nadaljujejo razprave o varnostnih jamstvih in ekonomskem okrevanju države. Zelenski ostaja kritičen do predlogov, ki bi preveč popuščali interesom Kremlja, kot je bil domnevni načrt z 28 točkami s strani ZDA v letu 2025.

Po poročanju New York Timesa je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z droni na pristanišče v Venezueli prejšnji teden. Cilj napada je bil pomol, ki ga je uporabljala kriminalna združba Tren de Aragua. To je prva znana ameriška operacija na venezuelskem ozemlju.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je nadzoroval izstrelitev naprednih hipersoničnih raket, kar so državni mediji utemeljili kot nujen odgovor na zaostrene geopolitične razmere in nedavne mednarodne dogodke. Preizkus, ki se je odvil v nedeljo, predstavlja prvo severnokorejsko raketno dejavnost v letu 2026. Pjongjang je ob tem uporabo novega orožja neposredno povezal z ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike pridržale predsednika Nicolasa Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje Washingtona označilo za brutalno kršitev suverenosti in dokaz o brezobzirnosti ameriške politike. Kim Džong Un je poudaril, da je bil dosežen znaten napredek pri pripravi jedrskih sil na dejanske vojaške operacije. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je cilj teh dejavnosti vzpostavitev visokorazvite jedrske sile za odvračanje, ki bi preprečila morebitne poskuse strmoglavljenja režima, podobne tistim v Latinski Ameriki. Hipersonični sistem, ki so ga prvič testirali oktobra lani, velja za ključen del severnokorejske vojaške modernizacije. Pjongjang že desetletja trdi, da so njegovi oboroževalni programi izključno obrambne narave, namenjeni zaščiti pred ameriško agresijo.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in okoliške zvezne države ter zajetje predsednika Nicolása Madura. Podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila, da so ameriške sile izvedle »nasilno in barbarsko« ekstrakcijo predsednika Madura in prve dame Cilie Flores, njuna trenutna lokacija pa ostaja neznana. Rodríguezova je zahtevala takojšen dokaz o njunem življenju in aktivirala odlok o mednarodnem prevratu, hkrati pa je pozvala državljane k mobilizaciji in obrambi domovine v sodelovanju z bolivarsko milico. V napadih so bili uporabljeni helikopterji in rakete, ki so po navedbah venezuelskega obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza zadeli tudi civilna območja v mestih Fuerte Tiuna, Miranda, Aragua in La Guaira. V prestolnici so poročali o močnih eksplozijah, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije in prestrašile prebivalce. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad ostro obsodil kot očitno kršitev ustanovne listine Združenih narodov in suverenosti Venezuele ter zahteval nujno sejo Varnostnega sveta ZN, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo nasilja v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in povečane ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na strateško pomembno infrastrukturo v Venezueli, ki naj bi bila povezana z dejavnostmi trgovine z mamili. Po navedbah predsednika je bil cilj napada uničenje velikega objekta, natančneje pomola, ki so ga domnevno uporabljali narkokarteli. Trump ob tem ni razkril natančne lokacije tarče, je pa poudaril, da gre za del širše strategije pritiska na tamkajšnji režim. Obenem je predsednik ZDA razkril, da je nedavno opravil telefonski pogovor z venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom. Trump je komunikacijo označil za neuspešno in neplodno, saj pogovori niso privedli do deeskalacije napetosti med državama ali do napredka pri reševanju vprašanj glede pošiljanja drog in kriminalcev v ZDA. Trumpova administracija tako nadaljuje s politiko ostrega pritiska na Madurov režim, ki ga Washington vse pogosteje neposredno povezuje s transnacionalnim kriminalom.

V letu 2025 so največji avtomobilski proizvajalci v Združenih državah Amerike odpoklicali več kot 24,4 milijona vozil. Seznam odpoklicanih vozil je objavljen, s čimer lahko lastniki preverijo, ali je bil tudi njihov avtomobil odpoklican.

Severna Koreja je v nedeljo izvedla prve letošnje preizkuse hipersoničnih raket, s čimer je nadaljevala svoj program razvoja naprednega oboroževanja. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, so rakete zadele cilje v morju približno 1000 kilometrov vzhodno od obale Korejskega polotoka. Preizkusu je osebno prisostvoval severokorejski voditelj Kim Džong Un. Dogodek predstavlja zaostritev regionalnih napetosti, saj gre za prvi tovrstni incident v letošnjem letu. Po poročanju agencije AFP je Kim Džong Un ob robu testiranj podal izjave, s katerimi se je posredno odzval na nedavno ameriško posredovanje v Venezueli. Severnokorejski režim hipersonično tehnologijo ocenjuje kot ključno za prebijanje sodobnih protiraketnih ščitov, kar povzroča zaskrbljenost v sosednjih državah in mednarodni skupnosti.

Potrošnica je med nakupovanjem v Združenih državah Amerike odkrila, da so v trgovini še vedno na voljo izdelki za dojenčke, ki so bili že odpoklicani. To opozarja na nevarnost, da kljub odpoklicem nevarni izdelki še vedno krožijo med potrošniki.

Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je aretiralo sedem ljudi, povezanih s skupinami, ki imajo sedež v ZDA in Evropi. Pet od aretiranih naj bi bilo povezanih s monarhističnimi krogi v ZDA, dva pa sta bila prav tako povezana s tujino.

Donald Trump je ameriške napade na cilje ISIS v Nigeriji označil za 'božično darilo' teroristom. Mediji so omalovaževali preganjanje kristjanov v Nigeriji po napadih Trumpove administracije. ZDA so prvič izvedle vojaške napade v Nigeriji pod Trumpovim vodstvom, ki trdi, da so kristjani soočeni z 'eksistenčno grožnjo'.

Predsednik Trump je napovedal zračne napade v Nigeriji na božični večer, usmerjene proti militantnim pripadnikom ISIS, ki jih je obtožil ubijanja kristjanov. Republikanski zakonodajalci so pohvalili Trumpa za to potezo. Šejk je pozval k prekinitvi odnosov z Washingtonom in k sodelovanju s Kitajsko in Turčijo.