Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med zaslišanjem v predstavniškem domu ZDA podal odločno izjavo, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez vloge Donalda Trumpa. Smith je aktualnega predsednika označil za najbolj odgovorno in krivo osebo v kriminalni zaroti, katere cilj je bil razveljaviti izide predsedniških volitev leta 2020. Po njegovih besedah so bili vsi sozarotniki le orodje za uresničevanje Trumpovih osebnih političnih interesov in ohranitev oblasti kljub volilnemu porazu. Objava prepisov in videoposnetkov Smithovega zaslišanja je v republikanskem taboru sprožila val ogorčenja, pri čemer so nekateri privrženci gibanja MAGA tožilca označili za tirana, ki naj bi kršil Trumpovo pravico do svobode govora. Smith je te očitke zavrnil in poudaril, da prva dopolnitev ameriške ustave ne ščiti goljufij in spodbujanja k nasilju. Hkrati so se v javnosti pojavila opozorila pravnih strokovnjakov, da Trumpova politika maščevanja, ki vključuje pritiske na zvezne države za ponovni pregon oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, predstavlja nevarno spodkopavanje ustavnih načel, vključno s prepovedjo ponovnega sojenja za isto dejanje.

Ameriško veleposlaništvo v Indiji je posvarilo indijske državljane pred hudimi kaznimi za nezakonito priseljevanje v ZDA. V Tennesseeju se imigranci Kilmarja Abrego Garcia, glede na sodne dokumente, ne nameravajo več prijeti, dokler velja sodnikova odredba o prepovedi. V Los Angelesu pa se je bitka med Trumpovo administracijo in guvernerjem Gavinom Newsomom glede nadzora nad nacionalno gardo morda končala.

Donald Trump je branil svojo energijo in zdravje v intervjuju za The Wall Street Journal ter razkril, da je opravil CT pregled in ne MRI. Bela hiša je uvedla krajše sestanke zaradi zaskrbljenosti glede Trumpovega dremeža med javnimi dogodki. Trump imenuje tudi zveste podpornike brez strokovnega znanja v komisijo za projekte v Washingtonu, D.C. Jack Smith je spodkopal pričanje ključne priče odbora za 6. januar.

Žrtev Jeffreyja Epsteina je kritizirala administracijo Donalda Trumpa zaradi zamude pri objavi vseh vladnih dokumentov, povezanih s primerom Epstein. Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svojo energijo in zdravje ter razkril, da je bil oktobra pregledan s CT, ne z MRI. Poleg tega poročajo, da Trump razmišlja o pomilostitvah oseb, vpletenih v preiskavo Roberta Muellerja. Prav tako je Trump izdal izvršni ukaz, s katerim je sežiganje ameriške zastave razglasil za zločin, kar je povzročilo nasprotovanje glede svobode govora.

V drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v javnosti uveljavil termin "sanewashing", ki označuje prakso osrednjih medijev in pravosodnih institucij pri normalizaciji predsednikovih radikalnih odločitev. Profesorica prava Erin M. Carr v svoji analizi opozarja, da Vrhovno sodišče ZDA pod vodstvom Johna Robertsa igra ključno vlogo pri tej normalizaciji, saj predsednikovim pravno vprašljivim izvršilnim ukazom prek t. i. nujnih postopkov podeljuje pravno legitimnost. Ena ključnih pravnih bitk, ki bo zaznamovala leto 2026, se nanaša na legality Trumpove razglasitve izrednih razmer za uvedbo obsežnih carin brez odobritve kongresa. Če bi sodišče razsodilo proti predsedniku, bi morala vlada podjetjem, kot so Costco, Ray-Ban in Revlon, vrniti več kot 100 milijard dolarjev že pobranih sredstev. Hkrati poročila Ministrstva za pravosodje razkrivajo drastičen upad pregona finančnega kriminala in tuje korupcije, saj se sredstva preusmerjajo v nadzor meja, medtem ko Trump zagovarja zamrznitev preiskav tujih podkupnin v imenu konkurenčnosti ameriških podjetij.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob koncu leta 2025 v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social ostro zavrnil rezultate javnomnenjskih raziskav, ki kažejo na znatno zmanjšanje njegove priljubljenosti. Čeprav podatki agencije Gallup navajajo le 36-odstotno podporo, je Trump vztrajal pri trditvi, da so raziskave prirejene in da njegova dejanska priljubljenost dosega 64 odstotkov. Hkrati je svojo administracijo označil za najuspešnejšo v zgodovini, državo pa za vročo kot še nikoli, kljub naraščajočim kritikam glede življenjskih stroškov in notranjih političnih trenj. Administracija se spopada z resnimi težavami pri izpolnjevanju zakonskih rokov za objavo dokumentov, povezanih s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da mora pregledati več kot 5,2 milijona strani gradiva, kar je povzročilo zamudo pri zakonsko določenem roku. Medtem ko preživeli žrtve kritizirajo počasno in neurejeno objavo dokumentov, se v javnosti pojavljajo nova vprašanja o Trumpovih preteklih poslovnih povezavah z Epsteinom in vplivu teh na njegovo odločitev, da nikoli ne razkrije svojih davčnih napovedi. Dodatne napetosti povzročajo Trumpove odločitve o vložitvi vetov na več nestrankarskih zakonov, vključno z zakonom o zagotavljanju pitne vode v Koloradu, kar je sprožilo kritike celo znotraj republikanske stranke. Medtem ko se predsednik spopada z očitki o staranju in utrujenosti med uradnimi dogodki, njegova ekipa pa krajša sestanke, administracija nadaljuje s prizadevanji za prevzem nadzora nad nacionalno gardo v demokratskih zveznih državah in prestrukturiranje volilnih okrajev pred vmesnimi volitvami leta 2026.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro je po poročanju tujih medijev v spremstvu ameriških specialnih enot prispel v zvezno državo New York. Letalo z aretiranim politikom je pristalo na enem izmed varovanih letališč, od koder so ga prepeljali v prostore za pridržanje. Po navedbah virov naj bi se Maduro pred ameriškim sodiščem v New Yorku pojavil že v ponedeljek, 5. januarja, kjer se bo soočil z obtožbami, ki jih zoper njega vodijo organi pregona Združenih držav Amerike. Čeprav so se sprva pojavila nasprotujoča si poročila o njegovi natančni lokaciji v izolatorju, so uradni viri potrdili prisotnost venezuelskega diktatorja na ameriških tleh. Operacija zajetja in premestitve predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Washingtona, da bi Madura privedli pred roko pravice zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Postopek poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje prve uradne izjave ameriškega pravosodnega ministrstva.

Zvezni sodnik je v petek odločil, da Brian Cole mlajši, osumljen podstavljanja dveh cevastih bomb pred sedeža nacionalnih odborov Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, ostaja v priporu do začetka sojenja. Sodišče je zavrnilo prošnjo za izpustitev na prostost pred sojenjem, saj je ocenilo, da osumljenec predstavlja grožnjo javni varnosti. Odločitev sledi dolgotrajni preiskavi dogodkov, povezanih z nemiri na Capitol Hillu, kjer so preiskovalci identificirali moškega iz Virginije kot glavnega osumljenca za nevarno dejanje. Primer je v zadnjih dneh pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi procesnih zapletov, ki so jih povzročile napake Ministrstva za pravosodje ZDA. Pravni strokovnjaki so opozarjali, da bi lahko te napake privedle do izpustitve Cola na prostost, vendar je sodnik Matthew Sharbaugh s svojo zadnjo odredbo zagotovil, da obtoženec ostaja pod strogim nadzorom v zveznem priporu. Obramba osumljenca je sicer skušala doseči milejše ukrepe, vendar je sodišče sledilo argumentaciji tožilstva o resnosti kaznivih dejanj in potencialni nevarnosti ponovitve dejanja.

Sodnik v Utahu je odredil objavo prepisa zaprtega zaslišanja iz oktobra glede primera umora Charlieja Kirka. Razkrit je bil tudi podatek, da bo poleg prepisa kmalu objavljen tudi zvočni posnetek zaslišanja, vendar z določenimi redakcijami.

Ob objavi obsežne dokumentacije o preiskavi Epsteina žrtve kritizirajo pravosodno ministrstvo ZDA zaradi nespoštovanja zakona o transparentnosti. Preiskovalna novinarka Vicky Ward opozarja na oviro pri razkrivanju informacij o vplivnih posameznikih, povezanih s spolnim predatorjem Jeffreyjem Epsteinom. Sočasno se Elona Muska omenja v povezavi z zakrivanjem podatkov v času Trumpove administracije, ko so bili objavljeni močno redigirani dokumenti, kar je vzbudilo sume o neskladnosti z zakonodajo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social ponovno izrazil dvom v verodostojnost javnomnenjskih raziskav, potem ko so te pokazale upad njegove podpore. Trump trdi, da je njegova dejanska stopnja odobravanja 64-odstotna, kar je znatno več od podatkov agencije The Trafalgar Group in drugih raziskovalnih institucij, ki mu pripisujejo med 36 in 50 odstotkov podpore. Poleg polemik glede anket se administracija spopada s hudimi kritikami zaradi zamud pri objavi dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav zakon določa stroge roke za razkritje, ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi pregleduje še dodatnih 5,2 milijona dokumentov, kar je sprožilo ogorčenje žrtev in opozicijskih demokratov. Napetosti so se zaostrile tudi na kulturnem in političnem področju. Trump je s serijo izvršnih ukazov in vetov, ki so po mnenju kritikov politično motivirani, kaznoval nekatere zaveznike, ki so se mu uprli pri vprašanju dosjejev Epstein. Med njimi je republikanska poslanka Lauren Boebert, ki ji je predsednik vložil veto na zakon o vodovodni infrastrukturi v Koloradu. Hkrati se predsednik zapleta v osebne spore z znanimi osebnostmi, nazadnje z igralcem Georgem Clooneyjem, in nadaljuje s spornimi imenovanji lojalistov v zvezne komisije, kar kritiki označujejo za spodkopavanje demokratičnih institucij in svobode govora.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik s serijo pomilostitev, ki vključujejo napadalce na Kapitol 6. januarja 2021 in posameznike, povezane z organiziranim kriminalom. Kljub predsedniški milosti se nekateri pomiloščeni že spopadajo z novimi pravnimi težavami. Med njimi sta Zachary Alam, ki mu grozi obsodba zaradi vloma v Virginiji, in Christopher Moynihan, ki je po pomilostitvi domnevno pošiljal grožnje z ubojem kongresniku Hakeemu Jeffriesu. V Utahu so aretirali tudi Johna Banuelosa, ki naj bi bil na podlagi DNK analize povezan s spolnim napadom iz leta 2018. Hkrati so v javnost prišla razkritja o neuspehih tožilcev, ki jih je imenovala Trumpova administracija. Med njimi izstopa nekdanja voditeljica Fox News Jeanine Pirro, ki ji kljub več poskusom ni uspelo doseči obtožnice v bizarnem primeru napada s sendvičem. Politično napetost stopnjuje tudi objava deponiranih pričevanj posebnega tožilca Jacka Smitha. Ta je razkrila, da so bili republiški kongresniki, vključno z Jimom Jordanom, med vdorom v Kapitol močno prestrašeni, kar po Smithovih besedah dokazuje resnost takratnih dogodkov. Trumpove odločitve o pomilostitvah naj bi bile po mnenju analitikov motivirane z njegovo zamero do Muellerjeve preiskave, saj so med prejemniki milosti tudi osebe, povezane z mafijsko družino Colombo.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po prihodu v New York odpeljali v zapor. Ameriške sile naj bi izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kjer so ju prijeli in odpeljali iz države. Vir iz CIA znotraj venezuelske vlade naj bi nadzoroval Madurovo lokacijo pred aretacijo. Venezuelski izseljenci na južni Floridi so množično proslavljali novico o njegovi aretaciji.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je v soboto naznanila, da so Združene države Amerike na zveznem sodišču v New Yorku vložile obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in njegovi ženi Cilii Flores. Obtožnica ju bremeni vpletenosti v narkoterorizem, pri čemer ministrica zagotavlja, da bosta oba morala prevzeti odgovornost pred ameriškim pravosodnim sistemom. Po navedbah tožilstva naj bi Maduro s svojimi sodelavci več let sodeloval pri razpečevanju drog, kar ameriške oblasti označujejo za neposreden napad na varnost države. Postopek v Južnem okrožju New Yorka predstavlja stopnjevanje pritiska na venezuelsko politično vodstvo. Bondi je poudarila, da se bosta Maduro in Flores kmalu soočila s polno močjo ameriške pravice na ameriških tleh. Čeprav sta obtoženca trenutno v Venezueli, Združene države Amerike vztrajajo pri nameri po njunem prijetju in izročitvi. Primer temelji na obsežni preiskavi, ki vključuje obtožbe o korupciji in trgovini s prepovedanimi substancami v sodelovanju s paravojaškimi skupinami.

Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je sporočila, da so Združene države Amerike vložile obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožnica, ki bo obravnavana na zveznem okrožnem sodišču v New Yorku, Madura bremeni vodenja narkoteroristične zarote, tihotapljenja kokaina ter nezakonitega posedovanja in nabave strelnega orožja ter eksplozivnih naprav, usmerjenih proti interesom ZDA. Po navedbah tožilstva Maduru za vsako od navedenih točk obtožnice grozi do dosmrtna zaporna kazen, kar skupno pomeni možnost štirih dosmrtnih obsodb. Proces predstavlja stopnjevanje pravnega in političnega pritiska na venezuelski vrh, saj ameriške oblasti trdijo, da je bil Maduro vpleten v organiziran kriminal na mednarodni ravni več desetletij. Obtožbe vključujejo tudi sodelovanje z oboroženimi skupinami za prevoz prepovedanih drog v Združene države Amerike, kar je povzročilo resno varnostno grožnjo v regiji.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričevanju pred odborom za pravosodje predstavniškega doma kongresa podal ostro oceno vloge Donalda Trumpa pri dogodkih 6. januarja 2021. Smith je poudaril, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol ne bi prišlo brez neposrednega delovanja takratnega republikanskega predsednika, ki ga je označil za najbolj odgovorno osebo v kriminalni zaroti za razveljavitev izidov predsedniških volitev leta 2020. Med celodnevnim zaslišanjem za zaprtimi vrati, katerega prepis in posnetek so republikanci objavili v sredo, je Smith odločno branil neodvisnost svojih preiskav. Kljub očitkom republikanskih poslancev o politični motiviranosti pregona je Smith vztrajal, da so bile obtožnice vložene na podlagi trdnih dokazov o kaznivih dejanjih, ki so bila storjena v Trumpovo korist. Ob tem je zavrnil trditve, da bi Trumpove izjave o domnevnih volilnih prevarah spadale pod zaščito svobode govora, saj prva dopolnitev ameriške ustave ne ščiti goljufivih namenov v okviru kriminalne zarote. Odzivi na Smithovo pričevanje so v republikanskem taboru sprožili val ogorčenja. Zavezniki Donalda Trumpa so tožilca označili za tirana in zahtevali njegovo zaprtje, medtem ko so nekateri uradniki Trumpove administracije javno pozivali k aretacijam preiskovalcev. Po drugi strani pa analitiki opozarjajo, da dogodki iz leta 2021 in Trumpov odnos do pravne države v tistem obdobju ključno oblikujejo naravo njegovega trenutnega, drugega predsedniškega mandata.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v Caracasu prispel v New York, kjer so ga pod strogim nadzorom zveznih agentov prepeljali v metropolitanski center za pridržanje (MDC) v Brooklynu. Ameriške oblasti so Madura, ki ga obtožujejo vodenja narkokartela Cartel de los Soles, zaprle v isto ustanovo, kjer je pridržan tudi ekvadorski mamilarski kralj Adolfo Macías Villamar, znan kot 'Fito'. Transfer sledi obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške specialne sile januarja 2026 v venezuelski prestolnici zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb narkoterorizma in trgovine z mamili, ki so bile proti njemu vložene že leta 2020. Njegov prihod v New York označuje ključen trenutek v prizadevanjih ZDA za pregon vodstva chavista režima, ki ga Washington že dlje časa označuje za nelegitimnega.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Zvezni sodnik v Washingtonu je v petek odločil, da Brian Jerome Cole Jr., ki je obtožen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke v začetku leta 2021, ostaja v priporu do začetka sojenja. Sodnik Matthew Sharbaugh je v obrazložitvi navedel, da kljub predlaganim ukrepom, kot sta hišni pripor in elektronski nadzor, ni mogoče zagotoviti popolne varnosti javnosti. Tožilstvo je namreč predložilo dokaze o obtoženčevem vztrajnem pridobivanju materialov za izdelavo eksplozivnih teles. Obramba obtoženega medtem izpostavlja nove okoliščine primera, saj so pri 30-letnem Colu diagnosticirali avtizem in obsesivno-kompulzivno motnjo. Po navedbah odvetnikov bi te zdravstvene značilnosti lahko vplivale na verodostojnost njegovega priznanja. Cole je med dvournim zaslišanjem sprva zanikal krivdo, po pritisku agentov FBI in daljšem premoru pa je dejanja priznal. Obramba trdi, da so preiskovalne metode FBI v primeru osebe z motnjami v razvoju sporne in bi lahko vodile do krivega priznanja, kar bo ključna točka v nadaljnjem pravnem postopku.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Ameriški kongres je v sredo javno objavil prepis pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je pred člani odbora za pravosodje za zaprtimi vrati pojasnjeval potek dveh sedaj ustavljenih kazenskih preiskav proti predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je razkril, da je še v času pred novembrskimi volitvami razmišljal o vložitvi obtožnic proti domnevnim sostorilcem v primeru poskusa spodkopavanja rezultatov volitev 6. januarja 2021. Po zmagi Trumpa na predsedniških volitvah so bili postopki v skladu s politiko ministrstva za pravosodje, ki prepoveduje pregon aktualnega predsednika, prekinjeni. Med zaslišanjem je Smith branil svoje delo in poudaril, da so bile njegove odločitve osnovane na dokazih in črki zakona, ne pa na političnih motivih. Izpostavil je, da se je njegova ekipa pripravljala na pričanja številnih Trumpovih zaveznikov, ki so privolili v sodelovanje s tožilstvom. Objava prepisa prihaja v času povečanih napetosti med republikanci, ki Smithu očitajo zlorabo pooblastil, in zagovorniki vladavine prava, ki v objavi dokumentov vidijo priložnost za transparentnost nad delovanjem tožilstva v enem najpomembnejših pravnih procesov v zgodovini ZDA.

Predsednik Donald Trump je novo leto 2026 praznoval na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa. Slika, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena ustvarila v živo, je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev. Dražbe se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Donald Trump je v intervjuju branil svojo energijo in zdravje ter razkril, da je imel CT pregled, ne MRI, oktobra. Priznal je, da mu je zdravnik svetoval manjšo dozo zdravil, vendar je to zavrnil. Izjavil je tudi, da mu je telovadba "dolgočasna". Pojavile so se špekulacije o njegovem zdravju zaradi modrice na levi roki.

Ameriški predsednik Donald Trump se v drugem mandatu sooča z naraščajočimi pritiski znotraj lastne stranke in civilne družbe. Republikanski kongresnik Thomas Massie je začel preverjati podporo za morebitno ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru dosjejev Jeffreyja Epsteina. Bondi je tarča kritik, ker naj bi kljub prvotnim obljubam o transparentnosti zanikala obstoj seznama strank, kar je povzročilo ogorčenje v obeh političnih polih. Hkrati je administracija prekoračila zakonske roke za objavo dokumentov, ki jih zahteva zakon o preglednosti dosjejev Epstein. Napetosti se stopnjujejo tudi na področju kulture in prava. Dokumentarist Ken Burns je ostro kritiziral Trumpa in ga označil za »žalitev zgodovine«, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo na proces t.i. »sanewashinga« oziroma normalizacije ekstremizma s strani vrhovnega sodišča pod vodstvom Johna Robertsa. Poleg ideoloških sporov Trumpova administracija izvaja konkretne povračilne ukrepe; predsednik je z uporabo veta kaznoval pleme Miccosukee zaradi nasprotovanja gradnji pridržalnega centra na Floridi, v prestolnici pa je preklical pogodbo neprofitni organizaciji za upravljanje javnih igrišč za golf, kar odpira pot neposrednemu vplivu predsednika na te površine.

Podpredsednik ZDA, JD Vance, se je po mnenju CNN-ovega Harryja Entena izkazal kot zgodovinski kandidat v zgodnjih anketah za leto 2028. Hkrati se je pojavila tiha vstaja proti predsedniku predstavniškega doma, Mikeu Johnsonu, kar po mnenju političnih analitikov ogroža možnosti republikanske stranke na vmesnih volitvah. Sin Nikki Haley je na X ostro napadel Viveka Ramaswamyja, svetovalca za učinkovitost državne uprave, zaradi domnevne prevare.

Zvezno sodišče v New Yorku je v soboto odprlo obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriško pravosodno ministrstvo ju obtožuje vodenja koruptivne in nelegitimne vlade, ki se je financirala z obsežnim trgovanjem z drogami. Po navedbah tožilstva sta Maduro in njegova soproga sodelovala v zaroti za narkoterorizem in uvoz več tisoč ton kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja, povezana z orožjem, in financiranje terorističnih dejavnosti. Nicolas Maduro in Floresova sta bila po navedbah ameriških medijev ujeta v obsežni vojaški operaciji, ki so jo ameriške sile izvedle v Venezueli. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je poudarila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave mamilarskih poti, ki naj bi jih nadzoroval Madurov režim. Senator Ted Cruz je Madura ob tem označil za nasilneža in podpornika teroristov. Obtožnica predstavlja vrhunec napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj ZDA Madura že dlje časa niso priznavale za legitimnega predsednika države.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je sprva pozival k objavi vseh dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina, v katerih so omenjeni demokrati, kasneje pa je izrazil zaskrbljenost, da bi objava dokumentov lahko škodovala nedolžnim. Pravosodno ministrstvo ZDA je začelo objavljati dokumente v zvezi s primerom spolne zlorabe mladoletnic, v katerih so omenjeni tudi Trumpovi poleti z Epsteinovim zasebnim letalom. Trump se je kasneje distanciral od Epsteina.

Donald Trump je pozval ameriško ministrstvo za pravosodje, naj objavi imena vseh demokratov, ki so sodelovali z Jeffreyjem Epsteinom, pokojnim spolnim prestopnikom. Trump želi, da se ta imena osramotijo, s čimer nadaljuje pritisk po objavi dokumentov iz Epsteinove preiskave.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike se v letu 2026 pripravlja na izdajo več pomembnih razsodb, ki bi lahko predstavljale resen pravni poraz za administracijo predsednika Donalda Trumpa. Čeprav je sodišče s konservativno večino šestih proti trem doslej večinoma podpiralo predsednikove odločitve ali se izogibalo neposrednim konfliktom s sklicevanjem na tehnične podrobnosti, strokovnjaki napovedujejo preobrat. Med ključnimi vprašanji, o katerih bodo sodniki odločali spomladi, so zakonitost enostranskih carin, vprašanje državljanstva po rojstvu in poskus razrešitve guvernerjev zveznih rezerv. Pravni analitiki poudarjajo, da sodišče pogosto počaka, da predsednik izgubi del svoje povolilne moči in priljubljenosti, preden sprejme odločitve, ki omejujejo njegovo oblast. Istočasno se znotraj ameriškega kongresa krepijo kritike na račun Trumpove zunanje politike. Demokratski poslanec Jim Himes je opozoril na po njegovem mnenju nevarno kapitulacijo republikanske stranke pred predsednikovimi "imperialnimi pustolovščinami", konkretno v povezavi z nedavnimi dogodki v Venezueli. Po mnenju kritikov Trumpovi zavezniki v zakonodajni veji oblasti opuščajo svojo nadzorno funkcijo in se brezpogojno podrejajo predsednikovi presoji, kar naj bi spodkopavalo načelo delitve oblasti v državi. Ta notranjepolitična napetost sovpada z obdobjem, ko se Trump spopada tudi z vprašanji o svojem zdravstvenem stanju in kognitivnih sposobnostih.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so iz zapora v Brooklynu s helikopterjem in oklepnimi vozili prepeljali na zvezno sodišče na Manhattnu. V New Yorku sta bila pridržana od sobote, obtožena sta trgovine z drogami. Švica je zamrznila sredstva Nicolása Madura.

Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da so v New Yorku vložili uradno obtožnico proti nekdanjemu venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Dogodek sledi njunemu pridržanju s strani ameriških sil v soboto, 3. januarja, ki so ga izvedli v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura in Floresovo z helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, ki je nameščena v Karibskem morju, od koder bosta potovala v Združene države Amerike na sojenje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil fotografije Madura v vklenjenega v lisice in razkril podrobnosti operacije. Po besedah predsednika bodo obema sodili pred sodiščem v New Yorku zaradi več kaznivih dejanj, povezanih z njunim delovanjem v Venezueli. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so Združene države Amerike Madura že dlje časa obtoževale narkoterorizma in kršitev človekovih pravic.

Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo nove podrobnosti obtožnice proti Nicolasu Maduru, njegovi soprogi Cilii Flores in njunemu sinu Nicolasu Ernestu Maduru Floresu. Obtožnica, vložena na sodišču v južnem okrožju New Yorka, Madura in njegove sodelavce obtožuje desetletnega sodelovanja z najnevarnejšimi narkokriminalci in narkoteroristi na svetu. Trgovina s kokainom naj bi potekala celo iz predsedniškega hangarja.

Saga o "arhivih Epsteina" se bo nadaljevala do leta 2026, kljub nedavni določeni meji za objavo vseh zapisov. Kongres je prejšnji mesec sprejel zakon, ki z skoraj soglasno podporo zahteva, da Ministrstvo za pravosodje objavi vse svoje arhive.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta 2025 ponovil trditve o prirejenih javnomnenjskih raziskavah, potem ko so ankete agencije Gallup pokazale le 36-odstotno podporo njegovemu delu. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social vztrajal, da je realna podpora 64-odstotna, ter državo označil za »najbolj vročo« doslej, pri čemer je izpostavil dosežke na področju varovanja meja in gospodarstva. Kljub optimističnim objavam se administracija sooča z resnimi notranjimi pritiski, saj podpredsednik JD Vance, ki velja za Trumpovega naslednika, nima enotne podpore znotraj Republikanske stranke. Istočasno se Ministrstvo za pravosodje ZDA (DOJ) bori z ogromnim zaostankom pri objavi dokumentov, povezanih s pokojnim Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav zakon določa rok za objavo, ministrstvo zdaj pregleduje več kot 5,2 milijona strani gradiva, kar sproža obtožbe o namernem zavlačevanju in ščitenju vpletenih elit. Trump je v tem obdobju izvedel tudi vrsto povračilnih ukrepov, vključno z vetom na neproblematične zakone zaveznikov, ki so se mu zoperstavili pri vprašanju Epsteinovih arhivov, kar še dodatno zaostruje odnose znotraj kongresa in javnosti.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v zaprtem zaslišanju pred odborom za pravosodje predstavniškega doma kongresa odločno zagovarjal utemeljenost obtožnic proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je poudaril, da so preiskovalci razpolagali z dokazi, ki bi krivdo onkraj razumnega dvoma potrdili tako v primeru poskusa spodkopavanja volitev leta 2020 kot v primeru neustreznega ravnanja s tajnimi dokumenti. Po njegovih besedah se napad na Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Trumpovih dejanj, slednjega pa je označil za najbolj odgovorno osebo v kriminalni zaroti. Med pričanjem je Smith vztrajno zavračal očitke republikanskih zakonodajalcev o politični motiviranosti pregona ali domnevnih pritiskih predsednika Joeja Bidna in pravosodnega ministra Merricka Garlanda. Zaradi navodil ministrstva za pravosodje, ki so bila poslana tik pred začetkom zaslišanja, se Smith ni mogel podrobneje opredeliti do primera o tajnih dokumentih, zato se je večina razprave osredotočila na dogodke po volitvah leta 2020. Transkript pričanja, ki obsega 255 strani, razkriva, da Smith svoja dejanja vidi kot nujna za zaščito ustavnega reda, saj za Trumpova dejanja v ameriški zgodovini po njegovem mnenju ni precedensa.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po dolgotrajnih pravnih sporih napovedala umik enot Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča v zadevi Trump proti Illinoisu, ki je omejila predsednikovo pravico do uporabe vojaških sil za izvajanje policijskih nalog v ameriških mestih. Hkrati je pravosodno ministrstvo vložilo dokumente za ustavitev tožbe proti kalifornijskemu guvernerju Gavinu Newsomu, s katero je Bela hiša skušala prevzeti neposreden nadzor nad tamkajšnjo Nacionalno gardo. Predsednik Trump je umik potrdil v sporočilu na družbenem omrežju Truth Social, kjer je kljub umiku trdil, da so zvezne sile v mestih pod vodstvom demokratov znatno zmanjšale stopnjo kriminala. Guvernerje in župane omenjenih mest je označil za nesposobne, obenem pa napovedal možnost vrnitve vojaških sil v prihodnosti, če se bo varnostna situacija poslabšala. Podatki sicer kažejo, da enote v nekaterih od teh mest sploh niso izvajale policijskih dejavnosti, kot je to zatrjevala administracija.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je razkrila vsebino odpečatene obtožnice velike porote v New Yorku, ki venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo bremeni narko-terorizma ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Do vložitve obtožnice je prišlo po tem, ko so ameriške oblasti Madura pridržale, kar predstavlja stopnjevanje napetosti med državama. Obtožnica Madura neposredno povezuje z vodenjem kriminalnih dejavnosti, ki vključujejo trgovino z drogami in nasilje. Postopek sledi predhodnim prizadevanjem administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, da bi venezuelski vrh izolirali in ga označili za del teroristične mreže, znane pod imenom Cartel de los Soles. Čeprav so se v preteklosti pojavljale namere po neposrednih pogovorih med Trumpom in Madurom, so ameriške oblasti vztrajale pri trditvi, da Madurov režim deluje kot kriminalna organizacija. Venezuelska stran je vse obtožbe v preteklosti zavrnila kot neutemeljene laži, namenjene destabilizaciji države.

Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom generalne tožilke Pam Bondi je v južnem okrožju New Yorka vložilo obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Po navedbah republikanskih virov, tesno povezanih z administracijo Donalda Trumpa, se Maduro sooča z resnimi obtožbami narkoterorizma pred zveznim sodiščem. Bondi je v javni objavi na družbenem omrežju X poudarila, da bosta obtoženca kmalu občutila vso moč ameriškega pravosodja na ameriških tleh. Trenutno bivališče čavista in njegove soproge ostaja neznano, vendar ameriške oblasti vztrajajo pri pregonu zaradi domnevnih kriminalnih dejavnosti, povezanih z mednarodno trgovino z drogami. Ta poteza pomeni drastično zaostritev politike Washingtona do caracaškega režima, ki ga ZDA že dlje časa označujejo za nelegitimnega. Obtožnica sledi napovedim o strožjem ukrepanju zoper venezuelsko politično vodstvo v okviru nove ameriške zunanjepolitične doktrine.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je v New Yorku vložilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, vključno z narkoterorizmom, zaroto za uvoz kokaina na ozemlje Združenih držav Amerike ter nezakonito posedovanje strojnega orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pamela Bondi je ob tem poudarila, da se bo Maduro soočil s polno močjo ameriškega pravosodja na ameriških tleh. Postopek predstavlja stopnjevanje pritiska na venezuelski vrh, saj ameriški tožilci trdijo, da je Madurova administracija neposredno vpletena v mednarodno trgovino z drogami. Ta pravna poteza sledi dolgotrajnim preiskavam domnevnih povezav med venezuelsko vlado in narkokarteli, kar naj bi služilo financiranju režima in destabilizaciji regije. Odločitev za pregon predsednika tuje države na zveznem sodišču v New Yorku je v mednarodni politiki redek in izjemno oster ukrep, ki bo dodatno zaostril že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom.

Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je v New Yorku uradno objavila obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožnica, vložena na zveznem sodišču za južno okrožje New Yorka, ju bremeni narkoterorizma, tihotapljenja kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in uničevalnih naprav. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva naj bi Maduro več kot dve desetletji izrabljal državne institucije za vodenje obsežne operacije trgovine z drogami, s katero naj bi v ZDA poslali na tisoče ton kokaina. Objava obtožnice sledi presenetljivi vojaški operaciji elitne enote Delta Force v Caracasu, med katero so Madura in njegovo ženo zajeli ter ju prepeljali v zapor v Brooklynu. Generalna tožilka je ob tem poudarila, da se bosta morala oba soočiti s polno težo ameriškega pravnega sistema na tleh ZDA. Poleg predsedniškega para so ameriški tožilci obtožili še njunega sina in tri druge tesne sodelavce, ki jih bremenijo sodelovanja v isti kriminalni združbi, ki naj bi ogrožala nacionalno varnost Združenih držav Amerike.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Francoska ministra sta prijavila klepetalnik Grok, ki ga je razvilo podjetje xAI Elona Muska, tožilstvu zaradi ustvarjanja spolno eksplicitne in seksistične vsebine, ki vključuje tudi fotografije otrok v pomanjkljivih oblačilih.

Leta 2026 so se pojavila vprašanja o kognitivnih sposobnostih predsednika Trumpa, ki je javno zatrdil, da je večkrat uspešno opravil kognitivne teste. Analitiki so komentirali njegove prehranjevalne navade in zdravje. Razpravljalo se je tudi o prihodnosti konservativne politike po Trumpu, pri čemer so nekateri predlagali 'močne bogove' kot možno rešitev. Poleg tega so se pojavile skrbi, da bi Trumpova investicija v umetno inteligenco lahko imela negativne posledice, nekateri pa so celo napovedovali, da ne bo dokončal svojega mandata.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je bil po uradni obtožbi na zveznem sodišču v New Yorku prepeljan v zvezni priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriške oblasti so proti njemu vložile obtožnico zaradi trgovine z orožjem in mamili, kar je sledilo nedavni operaciji ameriških sil, v kateri so Madura pridržali v Venezueli in ga prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Skupaj z njim so v priporu pridržali tudi njegovo soprogo Cilio Flores. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj je ameriški predsednik Donald Trump že napovedal vzpostavitev začasne uprave v Venezueli. Medtem ko venezuelski uradniki poudarjajo, da aretacija ne vpliva na Madurov predsedniški status, so ameriški mediji objavili prve fotografije nekdanjega voditelja v ujetništvu. Premestitev v zloglasni brooklynski zapor potrjuje resnost namer ameriškega pravosodja pri izvedbi kazenskega pregona zoper venezuelsko politično vodstvo.