Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil uvedbo novih 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske stike z Iranom. Ukrep, ki ga v Washingtonu opisujejo kot »obratne carine«, močno posega v mednarodne trgovinske tokove in je že sprožil ostre odzive v Pekingu in New Delhiju. Kitajska vlada je napovedala odločno zaščito svojih legitimnih interesov, medtem ko indijski uradniki ocenjujejo potencialno škodo za svoje gospodarstvo. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je prek tiskovne predstavnice Mao Ning sporočilo, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev in da Peking nasprotuje enostranskim sankcijam ter izvajanju jurisdikcije izven meja ZDA. Kitajska ambasada v Washingtonu je poudarila, da prisila in pritisk ne moreta rešiti težav. Poleg diplomatskih napetosti je Peking izrazil tudi zaskrbljenost glede varnosti svojih državljanov, ki potujejo v Iran, in napovedal pozorno spremljanje razmer. Indija, ki se že spopada z visokimi, 50-odstotnimi carinami na določene izdelke, bi lahko bila dodatno prizadeta, čeprav nekatera poročila nakazujejo, da bo vpliv na New Delhi omejen. Trgovina med Indijo in Iranom je lani znašala 1,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja le 0,15 odstotka celotne indijske zunanje trgovine. Kljub temu Trumpova poteza predstavlja novo stopnjo v globalni trgovinski vojni, ki neposredno kaznuje države za njihovo zunanjo politiko in gospodarsko sodelovanje s tretjimi državami.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz držav, ki ohranjajo tesne trgovinske odnose z Iranom. Med glavnimi tarčami nove carinske politike so se znašle Kitajska, Irak, Turčija in Združeni arabski emirati. Ukrep je neposreden odziv na zaostrene politične razmere v Iranu, kjer Washington s pritiski na gospodarstvo poskuša omejiti delovanje tamkajšnjih oblasti. Strategija Bele hiše pod motom recipročnosti v obdobju 2025–26 močno spreminja globalne trgovinske tokove, saj pušča le malo držav povsem nedotaknjenih. Kljub splošnemu zaostrovanju pa so se nekaterim državam, kot so Rusija, Kanada in Mehika, nove dajatve po navedbah trenutnih poročil zaenkrat izognile. Analitiki opozarjajo, da bodo te carine močno vplivale na evropsko gospodarstvo, predvsem na Nemčijo, ki je izrazito izvozno usmerjena. Ameriška administracija uporablja trgovinske vzvode kot orodje zunanje politike, s čimer želi kaznovati države, ki po njihovem mnenju finančno podpirajo iranski režim. Napetosti so se stopnjevale zaradi poročil o represiji nad protestniki v Iranu, kar je Trumpa spodbudilo k hitremu ukrepanju na področju uvoznih dajatev. Svetovni trgi se zdaj spopadajo z negotovostjo, saj države pripravljajo morebitne povračilne ukrepe.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so iranske oblasti navezale stik z Združenimi državami Amerike z namenom raziskovanja možnosti za ponovna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Do diplomatskega premika prihaja v času, ko se protivladni protesti v Iranu spreminjajo v splošno vstajo proti režimu. Po zadnjih podatkih je število smrtnih žrtev med demonstranti naraslo na najmanj 599, čeprav nekatera poročila navajajo še precej višje številke. Trumpova administracija pozorno spremlja razmere in stopnjuje pritisk na Teheran, hkrati pa pušča odprta vrata za diplomacijo, če bi ta vodila do strožjih omejitev iranskih jedrskih ambicij. Predsednik je poudaril, da je Iran tisti, ki si želi pogovorov, kar analitiki pripisujejo hudi gospodarski krizi in notranjepolitični nestabilnosti, ki sta državo pahnili na rob preživetja. Kljub možnosti dialoga Washington ne izključuje nadaljnjih ukrepov proti iranskemu vodstvu zaradi nasilnega zatiranja protestov. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj je Trump predhodno obljubil pomoč protestnikom, vključno z zagotavljanjem dostopa do komunikacijskega omrežja Starlink. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se na zadnje izjave o pogajanjih še ni uradno odzval, so pa iranske oblasti v preteklosti večkrat zanikale obtožbe o razvoju jedrskega orožja in obsojale vmešavanje ZDA v njihove notranje zadeve. Usoda pogajanj ostaja negotova, saj so pogojena s prenehanjem usmrtitev in nasilja nad civilisti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz vseh držav, ki poslovno sodelujejo z Iranom. Ta drastičen ukrep, ki je stopil v veljavo takoj, predstavlja pomembno stopnjevanje kampanje gospodarskega pritiska na Teheran. Odločitev neposredno ogroža odnose z največjimi ameriškimi trgovinskimi partnericami, vključno s Kitajsko, Indijo in Turčijo, ter močno omejuje manevrski prostor državam, kot je Pakistan. Uvedba carin je neposredno povezana s stopnjevanjem napetosti v Iranu, kjer so oblasti silovito zatrle protivladne proteste. Po navedbah organizacij za človekove pravice je bilo ubitih najmanj 500 ljudi, številni so bili aretirani. Trump je carine uporabil kot instrument zunanje politike, s katerim želi tretje države prisiliti v izbiro med iranskim trgom in nemotenim dostopom do ameriškega trga. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta korak povzročil kaos na svetovnih trgih in zmanjšal likvidnost zaradi negotovosti glede izvajanja ukrepov. Kitajska, ki velja za največjo odjemalko iranske nafte, bo verjetno najbolj prizadeta, kar bi lahko znova sprožilo širšo trgovinsko vojno z ZDA. Čeprav podrobnosti o izvajanju carin še niso povsem pojasnjene, Trumpova izjava ne dopušča izjem glede na obseg ali sektor poslovanja. Pakistan in druge sosednje države se tako spopadajo s hudimi gospodarskimi pritiski, saj bi vztrajanje pri trgovanju z Iranom pomenilo visoke stroške za njihove izvoznike v Združene države Amerike.

Britanska notranja ministrica Yvette Cooper je v ponedeljek uradno potrdila, da je vlada Združenega kraljestva na zagovor poklicala iranskega veleposlanika v Londonu. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na nasilno ukrepanje iranskih oblasti proti tamkajšnjim protestnikom. Ministrica je ob tem napovedala uvedbo novih sankcij, ki so uperjene proti odgovornim za kršitve človekovih pravic in represivne ukrepe v državi. Cooperjeva je poslancem v spodnjem domu parlamenta pojasnila, da se je o nastalih razmerah že pogovarjala z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araghchijem. Britanska diplomacija s tem dejanjem izraža oster protest proti metodam, ki jih Teheran uporablja za zatiranje civilnega prebivalstva. Nove sankcije bodo po pričakovanjih omejile premoženje in potovanja ključnih iranskih uradnikov, ki so povezani z varnostnim aparatom. Ta diplomatska poteza predstavlja zaostritev odnosov med Londonom in Teheranom v času naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu. Združeno kraljestvo s tem usklajuje svojo politiko z zahodnimi zavezniki, ki prav tako stopnjujejo pritisk na iranski režim zaradi nespoštovanja mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in svoboščin.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in podpredsednik Mohamad-Reza Aref sta nedavne nemire v državi označila za zločine, ki spominjajo na delovanje teroristične skupine Daesh (Isis). Po njunih navedbah nemiri niso notranjepolitične narave, temveč predstavljajo drugo fazo vojne, ki naj bi jo proti iranskemu ljudstvu junija letos sprožila Izrael in Združene države Amerike. Zunanji minister Aragči je poudaril, da so bili dogodki na iranskih ulicah podprti s strani tujih sil in so služili kot orodje za destabilizacijo islamske republike. Aragči je dejanja upornikov primerjal z brutalnostjo takfirskih teroristov, s čimer je želel poudariti resnost grožnje za nacionalno varnost in delegitimizirati cilje protestnikov. Podpredsednik Aref je v svojem nagovoru prav tako potrdil uradno stališče Teherana, da so bili protesti neposredno povezani z dvanajstdnevno vojno v juniju. Po njegovih besedah gre za usklajeno strategijo tujih sovražnikov, ki skušajo po neuspehu neposredne vojaške agresije Iran oslabiti od znotraj z uporabo hibridnih metod vojskovanja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročanju tujih medijev uradno zaprosila evropske zaveznice za obveščevalne podatke o potencialnih ciljih na ozemlju Irana. Ta poteza kaže na sklepno fazo priprav na morebitno vojaško posredovanje, ki bi ga Washington lahko sprožil v odgovor na stopnjevanje napetosti v regiji. Ameriški predsednik je ob tem izrazil močno podporo protivladnim protestnikom v Iranu in opozoril iranske oblasti, da bodo ZDA sprejele izjemno stroge ukrepe, v kolikor se bo nadaljevalo nasilje nad civilisti oziroma usmrtitve demonstrantov. Teheran se je na ameriške grožnje odzval z neposrednim opozorilom o povračilnih ukrepih. Iranski vojaški vrh je napovedal, da bodo v primeru ameriškega napada tarče njihovih povračilnih operacij ameriška vojaška oporišča v sosednjih državah, vključno s Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Turčijo. Stopnjevanje sovražne retorike med državama povečuje tveganje za širši regionalni konflikt, ki bi lahko destabiliziral celoten Bližnji vzhod. Vojaški analitiki ocenjujejo, da so ZDA trenutno v procesu usklajevanja ciljev s svojimi zaveznicami, kar je ključni korak pred začetkom kakršne koli operacije. Trumpova obljuba protestnikom, da je "pomoč na poti", dodatno nakazuje na pripravljenost Washingtona na neposredno vpletanje. Razmere ostajajo izjemno negotove, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike ameriških sil in obveščevalne dejavnosti v okolici iranskih meja.

Neposredna komunikacija med posebnim odposlancem Združenih držav Amerike Stevom Witkoffom in iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem je bila do preklica ustavljena. Po navedbah iranske strani so za prekinitev pogovorov odgovorni Američani, ki naj bi z določenimi dejanji spodkopavali diplomatska prizadevanja za izboljšanje medsebojnih odnosov. Gre za opazen zastoj v prizadevanjih za stabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu, kjer so napetosti med državama v zadnjem obdobju ponovno narasle. Prekinitev stikov pomeni, da se diplomacija vrača v obdobje posrednega komuniciranja, kar otežuje reševanje ključnih vprašanj, povezanih z varnostjo in jedrskim programom. Uradni Teheran trdi, da so bila njihova prizadevanja za vzpostavitev konstruktivnega dialoga neuspešna zaradi ameriškega spodkopavanja zaupanja. Ameriška stran se na te obtožbe še ni podrobneje odzvala, vendar prekinitev potrjuje globoko nezaupanje, ki še vedno vlada med Washingtonom in Teheranom. Dogodek odmeva v mednarodni javnosti, saj so bili ti neposredni kanali videti kot ključna priložnost za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov v regiji. Trenutno ni znano, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji bi se pogovori lahko nadaljevali. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi odsotnost neposrednega dialoga lahko povečala tveganje za nenamerne vojaške spopade.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnih izjavah pozval iranske državljane k nadaljevanju protestov proti tamkajšnjim oblastem in obljubil, da je pomoč na poti. Trump je odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se ne končajo nasilni poboji demonstrantov, ter zagrozil z odločnim odzivom, če bo Teheran začel z usmrtitvami ujetih udeležencev nemirov. Po poročanju medijev Bela hiša preučuje različne možnosti ukrepanja, vključno z omejenimi vojaškimi napadi in dostavo tehnološke pomoči, kot je satelitski internet Starlink. Iransko vodstvo je oštro obsodilo Trumpove izjave in ga obtožilo spodbujanja politične destabilizacije, nasilja ter ogrožanja nacionalne varnosti in suverenosti države. Iranske oblasti trdijo, da Washington neposredno podpihuje kaos na ulicah, medtem ko strokovnjaki opozarjajo na protislovja v Trumpovi retoriki. Slednji namreč po eni strani obsoja nasilje nad iranskimi protestniki, po drugi strani pa jih spodbuja k zasedbi vladnih poslopij, kar bi lahko privedlo do še večjega števila žrtev. Analitiki opozarjajo tudi na dvojna merila ameriškega predsednika, ki je v preteklosti ostro nastopil proti domačim protestnikom v Združenih državah Amerike, medtem ko gibanja v tujini podpira glede na geopolitične interese. Čeprav Trump obljublja pomoč, so zavezniki v Evropi in nekateri politični krogi v ZDA skeptični do možnosti nove vojaške operacije na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko prerasla v širši regionalni konflikt.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil iranskim oblastem z izjemno ostrimi ukrepi, če bodo izvedle usmrtitve zajetih protestnikov. Združene države Amerike so hkrati izdale nujno navodilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Iran po kopenskih poteh, kar kaže na zaostritev varnostnih razmer in ameriško pripravljenost na morebitno uporabo sile. Trump je v pogovoru za televizijo CBS potrdil, da razmere v Iranu pozorno spremlja in da so napovedane usmrtitve za Washington nesprejemljive. Iranski odziv na ameriške grožnje je bil neposreden in oster, saj je obrambni minister Aziz Nasirzade opozoril, da bo vsakršen napad na Iran sprožil uničujoč povračilni udarec. Nasirzade je poudaril, da bodo v primeru ameriške vojaške akcije ogroženi vsi interesi ZDA po vsem svetu. Teheran obtožuje Trumpa, da išče zgolj izgovore za vmešavanje v notranje zadeve države, in napoveduje neuspeh njegovih načrtov. Zaradi stopnjevanja napetosti in Trumpovih groženj z vojaškim posredovanjem je prišlo do prekinitve neposrednih diplomatskih stikov med iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem in ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom. Visoki iranski uradnik je potrdil, da so grožnje spodkopale dosedanja diplomatska prizadevanja, medtem ko je Izrael v luči teh dogodkov že dvignil stopnjo bojne pripravljenosti svojih oboroženih sil.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro zavrnilo poročanje ameriškega časnika New York Times, ki je trdil, da se država nahaja v stanju preživetja. Po uradnih navedbah Teherana gre za dezinformacije, namenjene destabilizaciji iranske diplomacije. Namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva je prav tako demantiral navedbe o domnevnem posebnem srečanju zunanjega ministra Abbasa Araghchija z vodilnimi predstavniki medijskih hiš, kjer naj bi razpravljali o teh vprašanjih. Kljub zanikanju navedb o krizi se bodo v prihodnjem tednu sestali člani iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Na delovnem srečanju z zunanjim ministrom Araghchijem bodo pregledali najnovejše regionalne in mednarodne dogodke, ki vplivajo na položaj Islamske republike. Sestanek je del rednih dejavnosti, vendar prihaja v času povečanih pritiskov glede iranskega jedrskega programa in odnosov z Zahodom. Iran vztraja pri stališču, da zahodni mediji vodijo načrtno kampanjo dezinformacij. To sovpada z zgodovinskimi napetostmi, ko je Teheran pogojeval vsakršna pogajanja z ZDA z odpravo gospodarskih sankcij in priznanjem jedrskih pravic, kar ostaja osrednja točka iranske zunanje politike tudi v letu 2025.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je sestal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mojtabo Demirčilujem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti in širitvi dvostranskih odnosov z Azerbajdžanom. Aragči je med srečanjem izpostavil, da je poglobitev vsestranskega sodelovanja s sosednjo državo ključni del teheranske politike dobrososedstva. Diplomata sta analizirala trenutno stanje odnosov in načrtovala nadaljnje korake za okrepitev političnih in gospodarskih vezi. Ta diplomatska prizadevanja sledijo obdobju, ko sta državi oktobra 2025 že prepoznali velik potencial za sodelovanje na različnih področjih. Iran si prizadeva za stabilizacijo svojih meja in regionalno varnost, kar vključuje tudi spremljanje odnosov med Bakujem in Erevanom. Teheran s temi potezami utrjuje svojo vlogo regionalne sile, ki želi zmanjšati vpliv tujih akterjev na Kavkazu, obenem pa ohranja ravnotežje med svojimi interesi v Armeniji in Azerbajdžanu.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Veleposlanik Islamske republike Iran v Azerbajdžanu se je danes v Teheranu sestal z iranskim ministrom za zunanje zadeve Abasom Aragčijem. Med diplomatskim srečanjem sta uradnika razpravljala o trenutnem stanju dvostranskih odnosov med Teheranom in Bakujem ter o prihodnjih načrtih za krepitev sodelovanja. Veleposlanik je ministru podal poročilo o svojem delovanju v sosednji državi in predstavil ključne izzive ter priložnosti v regiji. Sestanek predstavlja del rednih diplomatskih posvetovanj, s katerimi Iran utrjuje svoje zunanjepolitične cilje na Kavkazu. Razprava je bila osredotočena na diplomatske protokole in izmenjavo informacij o napredku pri skupnih projektih. Aragči je ob tem poudaril pomen stabilnosti v regiji in vlogo Azerbajdžana kot pomembnega sosedskega partnerja v iranski diplomaciji. Podrobnosti o specifičnih dogovorih niso bile razkrite, vendar srečanje kaže na prizadevanja obeh strani za ohranitev konstruktivnega dialoga.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je ta teden udeležil seje parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko, kjer so obravnavali najnovejša regionalna in mednarodna dogajanja. Sestanek je bil namenjen usklajevanju zunanje politike Teherana v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Člani parlamentarnega odbora so z ministrom analizirali trenutne diplomatske izzive in varnostna tveganja, ki vplivajo na iranske nacionalne interese. Aragči je predstavnikom ljudstva podal podrobno poročilo o delovanju ministrstva in prihodnjih diplomatskih korakih Irana v mednarodni skupnosti. Razprava je poudarila pomen sodelovanja med vlado in parlamentom pri oblikovanju odločnih odgovorov na zunanje pritiske. Podrobnosti o konkretnih sklepih seje niso bile javno razkrite, vendar dogodek odraža prizadevanja države za stabilizacijo položaja v regiji.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru z venezuelskim kolegom Yvánom Gilom Pintom poudaril neomajno podporo Irana ljudstvu in izvoljeni vladi Venezuele. Sogovornika sta podrobno obravnavala zadnje dogodke, ki so sledili ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Aragči je v imenu Islamske republike Iran ostro obsodil kršitev venezuelske suverenosti s strani Združenih držav Amerike in poudaril solidarnost med državama v luči zunanjih pritiskov. Venezuelski zunanji minister Gil Pinto je izrazil hvaležnost za podporo iranske vlade in naroda, ki sta Venezueli stopila ob stran v trenutkih zaostrenih napetosti. Poudaril je, da Caracas ceni diplomatsko in moralno pomoč Teherana pri spopadanju z agresivnimi ukrepi Washingtona. Pogovori med ministroma potrjujejo poglobitev strateškega zavezništva med državama, ki sta že v preteklosti tesno sodelovali pri zoperstavljanju mednarodnim sankcijam in vojaškim grožnjam. Arasči je ob koncu pogovora ponovil, da Iran ostaja zavezan pomoči Venezueli pri ohranjanju njene stabilnosti in neodvisnosti.

Po Trumpovi grožnji z intervencijo ZDA v Iranu zaradi smrtonosnih protestov, je Iran zagrozil, da bo ciljal na vse ameriške baze. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta, da obsodita Trumpovo grožnjo intervencije. Trump je dejal, da so ZDA pripravljene odgovoriti, če bo Iran pobijal protestnike.

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.

Iran je vložil uradno pritožbo na Združene narode proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko je ta na družbenih omrežjih napovedal možnost ameriškega posredovanja v podporo iranskim protestnikom. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je Trumpove izjave označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve islamske republike. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je Trumpova opozorila, da bodo Združene države Amerike prišle na pomoč protestnikom, če bodo ti ubiti, označil za nepremišljena in nevarna. Obenem je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf poudaril, da iransko ljudstvo ne bo klonilo pred pritiski tujih sovražnikov, ki so po njegovih besedah precej bolj izkušeni od trenutnega ameriškega predsednika. Teheran vztraja, da so nemiri v državi izključno notranje vprašanje, ki ga bodo oblasti rešile same, hkrati pa obtožuje Washington spodbujanja nasilja.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile serijo vojaških napadov na Venezuelo, kar je povzročilo uvedbo izrednih razmer v tej latinskoameriški državi. Po poročilih so tarče napadov vojaški in civilni objekti v prestolnici Caracas ter zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil je dejanja označil za vojaško agresijo, namenjeno prisvojitvi strateških naravnih virov, medtem ko so prebivalci poročali o močnih eksplozijah, preletih helikopterjev in izpadih električne energije v bližini predsedniške palače Miraflores. Istočasno se zaostrujejo napetosti z Iranom, kjer je Donald Trump javno zagrozil s posredovanjem, če bodo iranske varnostne sile uporabile nasilje proti protivladnim protestnikom. Trump je izjavil, da so ZDA "pripravljene na akcijo", iranske oblasti pa so njegove besede označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve. Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je opozoril, da so njihove oborožene sile v polni pripravljenosti in da bodo odločno branile suverenost države. Medtem je FBI v ZDA sporočil, da je preprečil načrtovan teroristični napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki naj bi ga navdihnila Islamska država.