Iranske oblasti so napovedale oster odločen ukrep proti udeležencem množičnih protivladnih protestov, ki so zajeli državo zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami. Vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v seriji objav na družbenem omrežju X protestnike označil za vandale in jih obtožil, da s svojimi dejanji zgolj izpolnjujejo želje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po uradnih podatkih se je število smrtnih žrtev nemirov povzpelo na najmanj 62, oblasti pa so v Teheranu in drugih mestih signalizirale pripravljenost na uporabo varnostnih sil za popolno zadušitev nemirov. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh sicer ubral nekoliko previdnejšo strategijo, vendar je iranske voditelje ponovno posvaril pred posledicami, če bodo nadaljevali z nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij. Trump je obljubil podporo tistim, ki protestirajo mirno, medtem ko Khamenei trdi, da ima ameriški predsednik roke umazane s krvjo Irancev. Kljub stopnjevanju napetosti nekateri ameriški analitiki ocenjujejo, da trenutni val nemirov morda ni dovolj razširjen, da bi resneje ogrozil stabilnost iranskega verskega režima. Evropski voditelji so se pridružili pozivom k spoštovanju pravice do mirnega zbiranja in Iran pozvali, naj svojim državljanom dovoli izražanje nezadovoljstva brez povračilnih ukrepov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj iranski režim proteste interpretira kot neposredno vmešavanje tujih sil v notranje zadeve države, medtem ko število aretacij in žrtev še naprej narašča.

Iranske varnostne sile so v četrtek z uporabo strelnega orožja posredovale proti protestnikom, ki so v novem valu demonstracij in stavk preplavili ulice Teherana in drugih večjih mest. Po poročilih nevladnih organizacij za človekove pravice se je nasilje razplamtelo v več krajih po državi, medtem ko klerikalne oblasti pod vodstvom ajatole Alija Hameneja poskušajo zadušiti nemire, ki so posledica globoke gospodarske krize in nedavne vojne z Izraelom. Kljub popolni blokadi spleta in mednarodnih telefonskih povezav so se v javnosti pojavili posnetki, ki prikazujejo goreča vozila, napade na državne stavbe in množično skandiranje proti islamski republiki. Režim je v poskusu nadzora nad informacijami uvedel popolno komunikacijsko zatemnitev, vendar se protesti, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute, še naprej širijo. Iranske oblasti so protestnike opozorile na »najvišje kazni«, medtem ko je vrhovni voditelj Hamenej v svojih izjavah krivdo za nemire pripisal zunanjim sovražnikom. Situacija v državi ostaja izjemno napeta, saj varnostne sile niso uspele zagotoviti stabilnosti niti osnovnega življenjskega standarda za prebivalstvo. Kriza v Iranu se je poglobila po junijskem spopadu z Izraelom, ki je še dodatno obremenil gospodarstvo, že načeto zaradi večletnih mednarodnih sankcij. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi lahko brutalno zatiranje demonstracij privedlo do še večje izolacije Teherana, hkrati pa opozarjajo na nevarnost zunanjih vmešavanj, ki bi lahko razmere še dodatno zaostrila.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v petek v nagovoru na državni televiziji ostro obsodil val protivladnih protestov, ki pretresajo državo, in jih označil za zaroto tujih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Hamenej je poudaril, da se oblast ne bo umaknila pred nemiri, ki jih je opisal kot teroristična dejanja, ter pozval k nacionalni enotnosti v boju proti zunanjemu vmešavanju. Po navedbah uradnega Teherana so demonstracije orodje za spodkopavanje islamske republike, zato so oblasti napovedale odločen odgovor varnostnih sil. Država se trenutno spopada z največjimi protesti v zadnjem obdobju, kar je privedlo do obsežnih blokad spletnih komunikacij in povečane prisotnosti varnostnih sil na ulicah. Varnostni aparat, vključno z Revolucionarno gardo, je že začel izvajati ostre ukrepe za zadušitev nemirov, pri čemer poročajo o številnih aretacijah in uporabi sile. Hamenejeve besede nakazujejo na stopnjevanje represije, saj je vrhovni voditelj jasno sporočil, da režim ne namerava popustiti zahtevam protestnikov. Dogajanje v Iranu predstavlja resen izziv za tamkajšnjo politično stabilnost, saj se protesti kljub grožnjam oblasti nadaljujejo v številnih mestih. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, medtem ko Teheran vztraja pri retoriki o tuji vpletenosti, da bi upravičil uporabo nasilnih metod za vzpostavitev javnega reda.

Iranske varnostne sile so v četrtek uporabile solzivec in pravo strelivo za razganjanje protestnikov, ki so se že dvanajsti zaporedni dan zbirali na ulicah zaradi poglabljajoče se gospodarske krize. Po navedbah organizacij za človekove pravice je prišlo do novih spopadov, v katerih so varnostne enote streljale na civiliste, medtem ko število smrtnih žrtev še naprej narašča. Protivladne demonstracije so zajele državo v času, ko se klerikalne oblasti pod vodstvom ajatole Alija Hameneja spopadajo s hudimi posledicami dolgoletnih sankcij in nedavne vojne proti Izraelu. Izgnane opozicijske skupine so pozvale k stopnjevanju protestov in splošnim stavkam, da bi povečale pritisk na režim v Teheranu. Poročila s terena nakazujejo, da se nemiri kljub ostrim povračilnim ukrepom Revolucionarne garde ne umirjajo, temveč se širijo v številna mesta po državi. Oblasti so poleg fizične sile uporabile tudi aretacije več tisoč ljudi, da bi zajezile upor, ki predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost iranskega političnega vrha v zadnjih letih. Gospodarsko nezadovoljstvo, ki je prvotno sprožilo val demonstracij, se je hitro sprevrglo v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere v Iranu ostajajo izredno napete, saj mednarodne organizacije opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko iranski vrh za nemire krivi tuje vplive in opozicijo v izgnanstvu. Dogajanje v Iranu bo imelo dolgoročne posledice za regionalno stabilnost na Bližnjem vzhodu.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je po navedbah uradnih virov zavzel neomajno stališče in poudaril, da se režim ne bo umaknil kljub najmnožičnejšim protestom v zadnjem desetletju. Protestno gibanje, ki je zajelo državo, se je razširilo na skoraj 30 mest, odziv varnostnih sil pa ostaja brezkompromisen in vključuje uporabo strelnega orožja proti civilistom. V državi vlada izredno napeto stanje, saj se protivladni protesti krepijo, medtem ko Revolucionarna garda in žandarmerija stopnjujeta represijo. Režim poskuša z nasilnimi metodami zadušiti upor, ki ga poganjajo globoko nezadovoljstvo s trenutno oblastjo in zahteva po korenitih družbenih spremembah. Poročila s terena navajajo številne žrtve in množične aretacije, kar dodatno razplamteva jezo javnosti. Dogajanje v Iranu predstavlja eno najresnejših groženj stabilnosti islamske republike v zadnjih letih. Čeprav Hamenej vztraja pri represivnem pristopu, se zdi, da se protestniki ne nameravajo umakniti, kar vodi v nevarno stopnjevanje nasilja na obeh straneh. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o pobojih, medtem ko Teheran zavrača kakršen koli dialog z uporniki.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru napovedal padec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko se Iran sooča z najmnožičnejšimi protesti v zadnjem obdobju. Hamenej je Trumpa obtožil arogance in odgovornosti za prelite krvave roke v regiji, hkrati pa zatrdil, da se iranski režim ne bo umaknil pod pritiskom protestnikov. Po nekaterih navedbah naj bi se Hamenej v primeru padca režima celo pripravljal na beg v Rusijo, medtem ko so oblasti v državi uvedle popolno blokado spleta. Na drugi strani je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval ameriškega predsednika k nujnemu posredovanju zaradi nasilnega zatiranja protestov. Trump je do Pahlavija pokazal zadržanost in se z njim zavrnil srečati, kar je sprožilo ugibanja o morebitni strategiji ZDA po vzoru Venezuele, kjer bi Washington lahko iskal dogovor z deli iranske elite namesto neposredne podpore opozicijskemu voditelju. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi iranska revolucija brez zunanjega posega ZDA lahko ostala neuspešna. Dogajanje spremlja tudi iranska diaspora po svetu, ki z mešanico upanja in strahu opazuje stopnjevanje pritiska na islamsko republiko. Medtem ko se protesti v Teheranu in drugih mestih krepijo, se retorika med Washingtonom in Teheranom še naprej zaostruje, pri čemer se obe strani spopadata z vprašanji legitimnosti in prihodnje stabilnosti v regiji.

Iranski vojaški vrh je opozoril, da bi Teheran lahko sprožil preventivni napad na Izrael v odgovor na vse bolj sovražno retoriko Washingtona in Tel Aviva. Poveljnik iranske vojske Amir Hatami je poudaril, da nobena agresija ne bo ostala brez odgovora, ter opozoril na morebitne daljnosežne posledice za napadalce. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah ameriškega senatorja Lindseyja Grahama, ki je napovedal možnost atentata na vrhovnega voditelja Alija Hameneja, če iranske oblasti ne bodo prenehale z zatiranjem protivladnih protestov. Istočasno se Iran sooča z obsežnimi notranjimi nemiri in prekinitvami spletnih povezav, za kar Teheran krivi zunanje akterje, predvsem Izrael. Protesti, ki trajajo že skoraj dva tedna, so povzročili oster odziv režima, medtem ko ameriški predsednik Donald Trump stopnjuje pritisk z grožnjami o novih napadih na iransko infrastrukturo. Ameriške sile so že v preteklosti izvedle napade na jedrske objekte v državi, kar dodatno podpihuje strah pred širitvijo neposrednega vojaškega spopada v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je obenem zavrnil srečanje z Rezo Pahlavijem, sinom zadnjega iranskega šaha in vidnim opozicijskim voditeljem. Ta poteza je sprožila ugibanja o morebitni strategiji Združenih držav Amerike, ki bi lahko sledila "venezuelskemu modelu". Analitiki ocenjujejo, da bi se Trump morda raje pogajal z obstoječo iransko elito kot pa neposredno podprl monarhistično opozicijo, kar kaže na previden diplomatski pristop kljub ostri javni retoriki.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so potekali najobsežnejši protivladni protesti v zadnjih letih, s katerimi so nasprotniki klerikalne oblasti izrazili močno nasprotovanje trenutnemu režimu. Demonstranti so preplavili ulice prestolnice, večjih mest in manjših krajev, medtem ko je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej 9. januarja kljub naraščajočemu pritisku ostal neomajen. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z blokado spleta, da bi preprečile širjenje posnetkov in koordinacijo shodov. Združeno kraljestvo je zaradi zaostrovanja razmer pozvalo k prehodu na pravično in demokratično vlado v Iranu. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj protesti predstavljajo neposreden izziv stabilnosti islamske republike. Po poročanju tujih medijev so bili protesti v Teheranu in okolici izjemno množični, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki se kljub grožnjam varnostnih sil še naprej zbira na ulicah. Dogajanje je neposredno povezano s stopnjevanjem napetosti v začetku januarja, ko so varnostne sile na nemire odgovorile z uporabo sile. Kljub poročilom o smrtnih žrtvah in številnih aretacijah se protestno gibanje ni umirilo, temveč se je razširilo na skoraj 30 mest po vsej državi. Režim vztraja pri represivnih ukrepih, kar še dodatno podpihuje zahteve po korenitih političnih spremembah v državi.

V Iranu se že dvanajsti zaporedni dan krepijo množični protivladni protesti, ki so se iz nezadovoljstva nad skokovito inflacijo in padcem vrednosti nacionalne valute razširili v splošni upor proti klerikalnemu režimu. Po poročilih nevladnih organizacij Amnesty International in Human Rights Watch so iranske varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo (IRGC) in policijo FARAJA, proti protestnikom uporabile smrtonosno silo, kar je med 31. decembrom 2025 in 3. januarjem 2026 povzročilo najmanj 28 smrtnih žrtev, skupno število ubitih pa po nekaterih navedbah presega 34 oseb. Demonstracije so zajele več kot 110 mest po vseh 31 provincah, pri čemer so trgovci v Teheranu in drugih večjih mestih, kot so Tabriz, Isfahan in Mašhad, v znak protesta zaprli bazarje. Protestniki so v številnih krajih zažigali vladna poslopja, policijska vozila in simbole islamske republike, medtem ko so se po državi razlegali vzkliki proti vrhovnemu voditelju. Britansko ministrstvo za zunanje zadeve je zaradi stopnjevanja nasilja in nevarnosti samovoljnih aretacij izdalo nujno opozorilo pred vsemi potovanji v Iran. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v svojem prvem javnem odzivu za nemire obtožil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike, ter poudaril, da se režim pred »vandali in saboterji« ne bo umaknil. Kljub grožnjam s kazenskim pregonom in omejevanju dostopa do spleta se protesti nadaljujejo, pri čemer so se prvič po dolgem času pojavili tudi slogani v podporo nekdanji monarhiji, kar kaže na globino politične krize in nezaupanja v trenutne oblasti.

V Iranu so se protesti, ki so jih sprva sprožile hude gospodarske težave in strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute rial, razširili po celotni državi. Po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj 45 ljudi, več kot 2.270 oseb pa je bilo pridržanih. Protestniki v več kot 100 mestih zahtevajo spremembo režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju, medtem ko so poročila o požigih državnih institucij, vključno s poslopjem državne televizije, postala vse pogostejša. Iranske oblasti so se na nemire odzvale s skoraj popolno prekinitvijo internetnih povezav in telefonskih linij po vsej državi, kar otežuje pretok informacij in organizacijo shodov. Vrhovni voditelj Hamenej je protestnike označil za vandale in tuji plačance, ki naj bi delovali po navodilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Hamenej je v televizijskem nagovoru napovedal odločno ukrepanje in poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred pritiski. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump večkrat ostro posvaril Teheran, da bodo Združene države Amerike silovito odgovorile, če bo režim nadaljeval z uboji mirnih protestnikov. Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem so dodatno zaostrile odnose med državama, medtem ko izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi poziva k nadaljevanju boja do končnega padca teokratskega sistema.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost dolgoročnega ameriškega nadzora nad Venezuelo in njenimi prihodki od nafte. Srečal se je z vodilnimi naftnimi podjetji, čeprav nekatera podjetja iz shale industrije niso bila zadovoljna z njegovimi načrti za znižanje cen surove nafte z venezuelsko nafto. Medtem je skupina, ki jo financira George Soros, kritizirala Trumpovo ravnanje z venezuelskim predsednikom Madurom.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Mehdi Fazayeli, član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana, se je ostro odzval na nedavno objavo ameriškega milijarderja in lastnika platforme X Elona Muska. Fazayeli je v svojem zapisu Musku svetoval, naj o zgodovinskih dejstvih in moči Irana povpraša svoje prednike oziroma starejše generacije. Odziv je vključeval objavo štirih zgodovinskih fotografij, ki naj bi simbolizirale iransko odpornost in neuspehe tujih vmešavanj. Sporočilo prihaja v času povečanih napetosti in informacijske vojne na družbenih omrežjih, kjer vplivni posamezniki pogosto komentirajo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu. Fazayelijev odgovor poudarja iransko stališče o suverenosti in zgodovinski zavesti, hkrati pa opozarja na domnevno pomanjkanje razumevanja regije s strani zahodnih tehnoloških mogotcev. Gre za neposredno diplomatsko-komunikacijsko trenje, ki prek digitalnih platform dosega široko mednarodno javnost.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi po poročanju zahodnih obveščevalnih služb pripravil nujni načrt za zapustitev države v primeru stopnjevanja nemirov. Poročilo, ki ga povzemajo tuji mediji, navaja, da bi se 86-letni voditelj v primeru zloma varnostnih sil ali njihovega dezerterstva zatekel v Moskvo. Načrt je bil domnevno zasnovan kot odziv na vse obsežnejše protivladne proteste in gospodarsko krizo, ki hromi državo. Rusija se v tem kontekstu pojavlja kot ključna zaveznica iranskega režima, saj naj bi v Moskvi že potekale priprave na morebiten sprejem Hameneja in njegovih najožjih sodelavcev. Situacija v Iranu postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se varnostni organi spopadajo z notranjimi pritiski, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite politične spremembe. Morebiten odhod vrhovnega voditelja bi pomenil konec sedanje ureditve v Teheranu, kar bi močno vplivalo na geopolitično stabilnost na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti. Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej sta se zapletla v oster besedni spopad glede protivladnih protestov, ki pretresajo Iran. Medtem ko je Trump protestnikom obljubil podporo in zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjega nasilnega zatiranja, je Hamenej poudaril, da iranski režim ne bo popustil pod pritiski Washingtona. Do razhajanj je prišlo tudi znotraj ameriškega konservativnega tabora, kjer so nekateri politiki izrazili pomisleke glede predsednikove ostre retorike do Teherana. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in dejal, da sporočila iz Bele hiše vlivajo upanje tistim, ki si prizadevajo za konec desetletij trajajoče represije. Napetosti so se stopnjevale po poročilih mednarodnih organizacij za človekove pravice o žrtvah med demonstranti, kar je sprožilo diplomatsko ofenzivo Teherana v Združenih narodih. Iransko vodstvo vztraja, da gre za notranje zadeve države, in obtožuje ZDA vmešavanja v suverenost islamske republike.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, a so prerasli v širše politično nezadovoljstvo. V nasilnih spopadih na ulicah je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj deset oseb. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna druga mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni razlog za začetni val nezadovoljstva je bil drastičen padec vrednosti iranskega riala ter visoka inflacija, ki je presegla 42 odstotkov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru ločil med legitimnimi zahtevami državljanov in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je priznal pravico do mirnih protestov, je hkrati napovedal oster odziv varnostnih sil proti povzročiteljem nasilja. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako potrdil, da so nekatere zahteve protestnikov upravičene, vendar so se na ulicah kljub temu stopnjevali spopadi, v katerih so varnostne sile uporabile solzivec in ponekod tudi pravo strelivo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko tuja podpora protestom dodatno zaostrila razmere v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sprožil val mednarodnih odzivov, potem ko je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene priskočiti na pomoč iranskim protestnikom, če jih bodo oblasti še naprej nasilno zatirale. Njegova izjava, v kateri je uporabil besedno zvezo "pripravljeni in naperjeni" (locked and loaded), je sledila poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami, ki so v Iranu izbruhnile zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na ostre kritike, celo med njegovimi tesnimi zavezniki. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji v tujini, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo retoriko primerjal z intervencionistično politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se država ne bo uklonila pritiskom Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose v regiji.