Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil možnost uradnega srečanja z izgnanim iranskim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, kljub temu da v Iranu potekajo obsežni protesti proti tamkajšnjemu režimu. Trump je Pahlavija opisal kot prijetno osebo, vendar je poudaril, da bi bilo v trenutnih okoliščinah srečanje z opozicijskimi osebnostmi neprimerno. Ta odločitev prihaja v času, ko se pritisk na teheranske oblasti stopnjuje, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa napoveduje politični padec ameriškega predsednika. Reza Pahlavi je pred tem Trumpa javno pozval k nujnemu posredovanju in podpori protestnikom, ki se spopadajo z nasilnim zatiranjem s strani varnostnih sil Islamske republike. Pahlavi trdi, da Trumpova jasna opozorila iranskim voditeljem dajejo protestnikom dodatno moč v njihovem boju za spremembo režima. Kljub temu se ameriška administracija za zdaj očitno drži previdne diplomatske drže glede neposrednih stikov s predstavniki nekdanje iranske monarhije. Dogajanje v Iranu ostaja izjemno napeto, saj ajatola Hamenej v svojih televizijskih nagovorih Trumpu očita aroganco in mu napoveduje skorajšnji konec mandata. Medtem ko Pahlavi poziva k zunanji pomoči za zaščito miroljubnih demonstrantov, Trumpova zavrnitev srečanja kaže na kompleksno strateško preigravanje, kjer se Združene države Amerike skušajo izogniti neposrednemu vpletanju v vprašanje prihodnjega vodstva države, hkrati pa ohranjajo ostro retoriko do uradnega Teherana.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na množične protivladne proteste po vsej državi te označil za delo tujih sil in teroristična dejanja. Hamenej je pozval k narodni enotnosti, hkrati pa nakazal naostritev varnostnih ukrepov in oster odziv režima na demonstracije, ki se razširjajo po državi. Oblasti so se na nemire že odzvale z blokadami spletnih povezav in povečano prisotnostjo varnostnih sil, ki poskušajo zadušiti upor. Demonstracije, ki so sprva vzniknile zaradi hude gospodarske krize in drastičnega padca vrednosti iranskega riala, so se hitro prelevile v splošen odpor proti teokratski ureditvi države. Protestni val je zajel že več kot 100 mest, pri čemer protestniki zahtevajo korenite politične spremembe. Hamenej vztraja, da gre za načrtovane provokacije od zunaj, katerih namen je destabilizacija države, in ne za pristen izraz nezadovoljstva državljanov. Napetosti v državi so se stopnjevale po tem, ko je režim popolnoma onemogočil dostop do interneta, da bi preprečil organizacijo protestov in širjenje informacij o brutalnosti varnostnih organov. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj se napovedujejo novi nasilni ukrepi proti civilistom, medtem ko iransko vodstvo vztraja pri svoji retoriki o tujem vmešavanju.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v petek v luči najobsežnejših protestov v zadnjem desetletju poudaril, da se režim ne bo umaknil pod pritiski protestnega gibanja. Iranske oblasti so s tem napovedale zaostritev ukrepov proti demonstrantom, ki že skoraj dva tedna pretresajo državo. Iranska revolucijska garda je za nemire obtožila domnevne teroriste in obljubila, da bo z vsemi sredstvi zaščitila obstoječi vladni sistem. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj oblasti ob vztrajnih protestih uvajajo blokado spleta, kar povečuje strah pred morebitnim vsesplošnim nasilnim zatrtjem civilnih nemirov. Kljub grožnjam z intenzivnejšim posredovanjem se demonstracije nadaljujejo v številnih mestih, kar predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost iranskega političnega vrha v zadnjih letih. Dogajanje je neposredno povezano s stopnjevanjem nasilja iz prejšnjih dni, ko so varnostne sile že uporabile strelno orožje proti množicam. Iranski vrhovni krog s Hamenejem na čelu vztraja pri trdi liniji, s čimer se zmanjšujejo možnosti za mirno rešitev krize ali izvedbo reform, ki jih zahtevajo protestniki po vsej državi.

Iranska vojska je v soboto napovedala, da bo zaščitila strateško infrastrukturo in javno lastnino, s čimer se je klerikalna oblast v Teheranu odzvala na najobsežnejše protivladne proteste v zadnjih letih. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za nemire obtožil zunanje sovražnike, zlasti administracijo Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah stala za organizacijo uporov. Hamenej je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu sporočil, naj se posveti težavam v lastni državi, hkrati pa je poudaril, da režim ne bo popustil pred pritiski demonstrantov. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sprožil ugibanja o prihodnji strategiji ZDA do Irana, ko se je zavrnil sestati z Rezo Pahlavijem, sinom zadnjega iranskega šaha in vidnim opozicijskim voditeljem. Trump je svojo odločitev utemeljil z mnenjem, da takšno srečanje v trenutnih okoliščinah ne bi bilo primerno, kar nekateri analitiki interpretirajo kot signal, da bi Washington morda iskal dogovor z deli obstoječe iranske elite po vzoru t. i. benezuelskega modela. Kljub temu so se v ZDA vrstile izjave podpore protestnikom, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom, ki je izrazil naklonjenost »pogumnemu iranskemu ljudstvu«. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj so se protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize, razširili v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi. Poročila kažejo na vse večjo izolacijo režima, pri čemer se pojavljajo celo informacije o morebitnem begu vrhovnega voditelja v Rusijo v primeru padca oblasti. Iranski izgnanci in opozicijski voditelji so medtem pozvali mednarodno skupnost k aktivnejšemu posredovanju, saj opozarjajo, da revolucija brez zunanje podpore morda ne bo uspela premagati močnega vojaškega aparata države.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru stopil pred javnost, da bi komentiral obsežne proteste, ki so zajeli državo. Iranska državna televizija je napovedala njegov govor v času, ko se država spopada z valom nezadovoljstva zaradi gospodarskih težav in socialnih razmer. Hamenej je nemire označil za »teroristična dejanja«, kar nakazuje na oster odziv oblasti do protestnikov. Demonstracije, ki potekajo po celotnem Iranu, so se razširile iz prvotnih ekonomskih pritožb v širše politično gibanje. Državni vrh s Hamenejem na čelu v svoji retoriki poudarja vpletenost tujih sil in notranjih sovražnikov, kar služi kot opravičilo za represivne ukrepe varnostnih sil. Nagovor je bil namenjen predvsem utrjevanju podpore med privrženci režima in vzpostavljanju uradnega diskurza o naravi nemirov. Dogajanje v Iranu pozorno spremlja mednarodna javnost, saj stopnjevanje napetosti v tej regiji vpliva na globalno stabilnost in cene energentov. Hamenejev nastop ne nakazuje na popuščanje ali dialog s protestniki, temveč utrjuje nepopustljivo držo islamske republike do kakršnih koli oblik civilne neposlušnosti, ki jih interpretirajo kot grožnjo nacionalni varnosti.

Iranske varnostne sile so med zatiranjem množičnih protivladnih protestov po vsej državi ubile najmanj 38 ljudi, med katerimi je bilo po razpoložljivih podatkih tudi osem otrok. Do stopnjevanja nasilja je prišlo kljub neposrednim opozorilom predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, da bodo ZDA uporabile vojaško silo, če bo teokratski režim nadaljeval z uboji civilistov. V Teheranu in drugih mestih so se protesti sprevrgli v nemire, v katerih so gorele javne zgradbe, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je za kaos neposredno obtožil Washington in tuje vmešavanje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da Iran morda prvič doslej zares išče pot do svobode, in poudaril, da so ZDA pripravljene pomagati. Njegovi tesni politični zavezniki, vključno s senatorjem Lindseyjem Grahamom, so te izjave razumeli kot jasen signal za morebitno zamenjavo režima v Teheranu. Trump je iransko vodstvo tudi javno opozoril, da se bodo ZDA na streljanje na protestnike odzvale s silo, hkrati pa so se pojavila ugibanja o morebitnem begu Hameneja iz države. Zaradi stopnjevanja napetosti so pritisk na Teheran povečali tudi drugi zahodni voditelji, ki zahtevajo konec nasilnega zatiranja demonstracij. Iranske oblasti se kljub ostri retoriki soočajo z najresnejšim izzivom za stabilnost islamske republike v zadnjih letih, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja, ali bo Washington uresničil svoje grožnje o neposrednem vojaškem posegu v regiji.

Iranske oblasti so po poročanju tuji tiskovnih agencij v odgovor na stopnjevanje protivladnih protestov močno omejile dostop do svetovnega spleta in za 12. januar napovedale množične provladne shode na teheranskem trgu Engelab. Svet za koordinacijo islamskega razvoja je državljane pozval, naj izrazijo nasprotovanje dejanjem, ki jih v Teheranu pripisujejo vplivom Združenih držav Amerike in Izraela. Iranski predsednik Masud Pezeškian je Washington neposredno obtožil podpihovanja nemirov in kršenja mednarodnih norm s ciljem destabilizacije države. Razmere v državi ostajajo napete, saj so varnostne sile v zadnjih operacijah pridržale najmanj 200 domnevnih vodij oboroženih skupin in zasegle večje količine orožja ter eksplozivnih sredstev. Po podatkih organizacij za človekove pravice je v prestolnici zaradi streljanja na protestnike v bolnišnicah umrlo najmanj 217 oseb, medtem ko so oblasti v mestu Baharestan blizu Teherana aretirale še dodatnih 100 oboroženih demonstrantov. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Laridžani je ob tem opozoril, da uporniki poskušajo v državi sprožiti državljansko vojno. Omejitev internetnih storitev traja že več kot 36 ur, kar po navedbah opazovalne skupine NetBlocks močno ovira komunikacijo prebivalstva in organizacijo novih protestnih shodov. Poročila kažejo, da se nekateri državljani blokadi izogibajo s pomočjo satelitskega omrežja Starlink, vendar je uporaba omejena na tiste, ki so uspeli v državo nezakonito vnesti potrebno opremo. Politični analitiki ob tem opozarjajo na negotovost glede prihodnosti vodenja države, če bi prišlo do popolnega kolapsa ureditve pod vodstvom vrhovnega voditelja Alija Hameneja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na pomoč iranskemu ljudstvu, ki po njegovih besedah teži k svobodi. Izjave prihajajo sredi stopnjevanja protivaldnih protestov v Iranu, kjer so oblasti začele izvajati strožje ukrepe za zatiranje nemirov. Trump je prek družbenih omrežij poudaril, da so ZDA pripravljene posredovati, vendar za zdaj še ni podal natančnih podrobnosti o naravi te pomoči. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na Trumpove izjave protestnike obtožil, da delujejo po navodilih Washingtona in napadajo javno lastnino. Hamenej je opozoril, da iranske oblasti ne bodo tolerirale delovanja oseb, ki jih je označil za tuje plačance. Napetosti med državama se tako stopnjujejo, medtem ko mednarodna skupnost spremlja, ali bodo ameriške grožnje o pomoči dejansko prerasle v konkretne diplomatske ali vojaške ukrepe. Analitiki opozarjajo, da Trumpova zadržanost glede srečanja s sinom nekdanjega iranskega šaha Rezo Pahlavijem nakazuje na previdno strategijo čakanja. Washington namreč opazuje razvoj dogodkov na terenu, preden bi se uradno opredelil do podpore konkretnemu opozicijskemu voditelju. Gre za nadaljevanje dolgotrajnega pritiska ZDA na iranski režim, ki se je v zadnjem obdobju še okrepil zaradi poročil o nasilnem zatiranju civilnih protestov.

Iranski varnostni organi so silovito zatrli val protivladnih protestov, ki so državo zajeli ob koncu leta, pri čemer so nevladne organizacije zabeležile na desetine smrtnih žrtev in več tisoč aretacij. Po podatkih aktivistov skupine Hrana je bilo ubitih najmanj 72 ljudi, nekateri viri pa poročajo o še precej višjih številkah iz bolnišnic v Teheranu. Iranske oblasti so se na upor odzvale z drastičnim ukrepom in že več kot 48 ur popolnoma onemogočajo dostop do spleta, kar po mnenju opozicije in mednarodnih organizacij služi prikrivanju brutalnosti policijskih postopkov ter preprečevanju širjenja informacij o nasilju. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je iranski generalni tožilec Mohammad Movahedi Azad udeležence protestov označil za sovražnike Boga, kar je kaznivo dejanje, za katero je zagrožena smrtna kazen. Zdravniki iz iranskih bolnišnic poročajo o velikem številu ranjenih s strelnimi ranami, pogosto v glavo in oči, kar kaže na načrtno uporabo smrtonosne sile. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, je izrazila polno podporo iranskemu ljudstvu in obsodila ravnanje režima, medtem ko vrhovni voditelj Hamenej kljub opozorilom iz tujine napoveduje še ostrejše ukrepe. Dogajanje predstavlja enega največjih izzivov za islamsko republiko od revolucije leta 1979 dalje. Ker država ostaja informacijsko odrezana od preostalega sveta, raste bojazen pred morebitnim pokolom, ki bi se lahko zgodil v zavetju popolne blokade komunikacij. Nobelova nagrajenka za mir Shirin Ebadi in drugi vidni kritiki režima opozarjajo, da je prekinitev povezav jasen znak priprav na obsežno čiščenje nasprotnikov oblasti. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske stiske, so prerasli v vsesplošno zahtevo po političnih spremembah.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protivladne protestnike označil za huligane in povzročitelje težav, ki naj bi po njegovih besedah delovali v interesu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Hamenej trdi, da udeleženci protestov z vandalizmom poskušajo ugoditi politiki Washingtona, s čimer je vrhovni voditelj ponovno uporabil retoriko zunanjih sovražnikov za diskreditacijo domačih nemirov. Kljub ostrim besedam oblasti so se Iranci v petek ponovno množično podali na ulice, kar predstavlja največje gibanje proti Islamski republiki v zadnjih treh letih. Protesti, ki so jih sprožile hude gospodarske in politične razmere, so se razširili po celotni državi, pri čemer demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe. Hamenejeve obtožbe o vmešavanju ZDA so neposredno povezane s predhodnimi grožnjami Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja s strani režima. Napetosti v državi ostajajo na kritični ravni, saj iranske varnostne sile nadaljujejo z represivnimi ukrepi, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov. Retorika teokratskega vrha kaže na nepripravljenost za dialog s prebivalstvom, saj vsakršen upor interpretirajo kot voden iz tujine, kar dodatno zaostruje odnose med Teheranom in Zahodom.

V Portlandu sta bila dva človeka ustreljena in ranjena s strani agentov Carinske in mejne zaščite ZDA, kar je povzročilo pozive lokalnih uradnikov k umiritvi. Incident se je zgodil dan po tem, ko je agent ICE v Minneapolisu ustrelil žensko, kar je sprožilo proteste in spopade s policijo. Tiskovna predstavnica Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je dejala, da je bilo aretiranih 37 protestnikov.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Mehdi Fazayeli, član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana, se je ostro odzval na nedavno objavo ameriškega milijarderja in lastnika platforme X Elona Muska. Fazayeli je v svojem zapisu Musku svetoval, naj o zgodovinskih dejstvih in moči Irana povpraša svoje prednike oziroma starejše generacije. Odziv je vključeval objavo štirih zgodovinskih fotografij, ki naj bi simbolizirale iransko odpornost in neuspehe tujih vmešavanj. Sporočilo prihaja v času povečanih napetosti in informacijske vojne na družbenih omrežjih, kjer vplivni posamezniki pogosto komentirajo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu. Fazayelijev odgovor poudarja iransko stališče o suverenosti in zgodovinski zavesti, hkrati pa opozarja na domnevno pomanjkanje razumevanja regije s strani zahodnih tehnoloških mogotcev. Gre za neposredno diplomatsko-komunikacijsko trenje, ki prek digitalnih platform dosega široko mednarodno javnost.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi po poročanju zahodnih obveščevalnih služb pripravil nujni načrt za zapustitev države v primeru stopnjevanja nemirov. Poročilo, ki ga povzemajo tuji mediji, navaja, da bi se 86-letni voditelj v primeru zloma varnostnih sil ali njihovega dezerterstva zatekel v Moskvo. Načrt je bil domnevno zasnovan kot odziv na vse obsežnejše protivladne proteste in gospodarsko krizo, ki hromi državo. Rusija se v tem kontekstu pojavlja kot ključna zaveznica iranskega režima, saj naj bi v Moskvi že potekale priprave na morebiten sprejem Hameneja in njegovih najožjih sodelavcev. Situacija v Iranu postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se varnostni organi spopadajo z notranjimi pritiski, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite politične spremembe. Morebiten odhod vrhovnega voditelja bi pomenil konec sedanje ureditve v Teheranu, kar bi močno vplivalo na geopolitično stabilnost na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti. Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej sta se zapletla v oster besedni spopad glede protivladnih protestov, ki pretresajo Iran. Medtem ko je Trump protestnikom obljubil podporo in zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjega nasilnega zatiranja, je Hamenej poudaril, da iranski režim ne bo popustil pod pritiski Washingtona. Do razhajanj je prišlo tudi znotraj ameriškega konservativnega tabora, kjer so nekateri politiki izrazili pomisleke glede predsednikove ostre retorike do Teherana. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in dejal, da sporočila iz Bele hiše vlivajo upanje tistim, ki si prizadevajo za konec desetletij trajajoče represije. Napetosti so se stopnjevale po poročilih mednarodnih organizacij za človekove pravice o žrtvah med demonstranti, kar je sprožilo diplomatsko ofenzivo Teherana v Združenih narodih. Iransko vodstvo vztraja, da gre za notranje zadeve države, in obtožuje ZDA vmešavanja v suverenost islamske republike.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.