Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Xi Jinping sta se v Pekingu zavezala k izboljšanju odnosov med državama, po letih diplomatskih napetosti. Carney je nakazal na pospešeno vdor kitajskih električnih vozil v Severno Ameriko. Kitajska se sooča z nestabilnostjo v Iranu, vključno z grožnjami Donalda Trumpa o 25-odstotnih carinah na trgovinske partnerje Irana.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Kanadski premier Mark Carney je obiskal Kitajsko, kjer je pozdravil napredek v dvostranskih odnosih in izrazil pohvale vodstvu predsednika Xi Jinpinga. Kitajska je izrazila pripravljenost za okrepitev komunikacije in poglobitev sodelovanja s Kanado, s ciljem zagotoviti stabilne in trdne odnose med državama. Obisk naj bi poudarjal stroške "Donroe doktrine" Donalda Trumpa.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V bližini svetovno znanega arheološkega najdišča Machu Picchu v Peruju je v torek prišlo do trčenja vlakov, v katerem je bilo poškodovanih sedem kanadskih državljanov. Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand je sporočila, da njihovi uradniki že nudijo konzularno pomoč poškodovanim in so v tesnem stiku z lokalnimi oblastmi. Po prvih informacijah ministrstva Kanadčanom nudijo vso potrebno oskrbo, obenem pa Kanada izraža solidarnost s prebivalci Peruja v teh težkih trenutkih. Nesreča se je zgodila na priljubljeni turistični železniški progi, ki vodi do inkovskega mesta, vzroki za trčenje pa za zdaj še niso uradno potrjeni. Kanadske oblasti pozorno spremljajo situacijo in bodo javnost obveščale o morebitnih novih podrobnostih glede zdravstvenega stanja svojih državljanov in okoliščin dogodka. Perujske reševalne službe so bile na kraju nesreče takoj po dogodku, da bi oskrbele vse udeležence trčenja.

Kanadska zunanja ministrica Anita Anand je sporočila, da je Kanada uvedla dodatne sankcije proti štirim iranskim državljanom v skladu s posebnimi gospodarskimi ukrepi, pri čemer je ponovila obtožbe Ottawe proti Teheranu.

Več držav članic Nata je izrazilo svoje "rdeče linije", ki jih je treba upoštevati pri morebitnih prihodnjih pogajanjih o rešitvi konflikta v Ukrajini. Te države želijo zagotoviti, da bodo njihova stališča upoštevana pri kakršnem koli dogovoru.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand je izjavila, da proračunski rezi v Global Affairs Canada ne bodo vplivali na sposobnost kanadskih državljanov, ki so v težavah v tujini, da dobijo pomoč od veleposlaništev. Po besedah predstavnikov ministrstva bodo rezi vključevali prenos nekaterih konzularnih storitev na spletni portal. Nedavni zvezni proračun vključuje 561 milijonov dolarjev rezov v proračun ministrstva.

Sekretar za varnost Hong Konga, Deng Bingqiang, je sporočil, da je bila ograja okoli stavbe Hongfu Garden, kjer je izbruhnil požar, protipožarna. Vendar pa je preiskava pokazala, da je bila visoko vnetljiva pena, uporabljena na oknih, glavni krivec za hitro širjenje ognja. Požar se je začel na zunanji ograji stavbe Hongchang Court, nato pa se je zaradi goreče pene hitro razširil na več nadstropij in druge stavbe. Goreča pena je povzročila tudi razpoke oken, kar je omogočilo, da se je ogenj hitro razširil v notranjost.

Kanada trenutno ne namerava ponovno vzpostaviti diplomatskih vezi z Iranom, je izjavila zunanja ministrica Anita Anand. Poudarila je, da se Kanada osredotoča na omejevanje možnosti, da bi Teheran pridobil jedrsko orožje. Kanadska vlada je prekinila diplomatske odnose z Iranom leta 2012.

Število smrtnih žrtev požara v stanovanjskem kompleksu Hong Fuk Yuen je naraslo na 128, približno 200 ljudi pa je še vedno pogrešanih. Požar je bil po 43 urah pogašen. Uradna preiskava je pokazala, da je bil vzrok hitrega širjenja ognja material, ki je obdajal zunanjost stavbe. Zaradi požara so se okrepile kritike na račun vlade Hong Konga, saj opozarjajo na pomanjkljivosti v sistemu javne varnosti. Zaradi tragedije je japonska pop zvezdnica Ayumi Hamasaki odpovedala ognjemet na svojem koncertu in izrazila sožalje.

Kanadska vlada pospešeno dela na napredku trgovinskega sporazuma z Indijo. V pripravi je tudi sporazum o uranu v vrednosti 2,8 milijarde dolarjev. Kanadski premier Mark Carney načrtuje obisk Indije v začetku prihodnjega leta, kar je del prizadevanj za širitev kanadskih trgovinskih obzorij.

Indijski minister Piyush Goyal je pozval k prehodu iz dialoga v konkretne rezultate za napredek indijsko-kanadskega partnerstva, pri čemer je predlagal pet ukrepov z izvedljivimi rezultati. Potrdil je, da sta se Indija in Kanada dogovorili o ponovnem začetku pogajanj o ambicioznem sporazumu o prosti trgovini, kar nakazuje novo fazo v dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Pogovori med državama so bili prekinjeni po diplomatskem sporu pred dvema letoma.

Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Katarja, Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani, je prejel telefonski klic od iranskega zunanjega ministra, srečal se je z zunanjim ministrom Gane Samuelom O. in prejel pisno sporočilo romunskega premierja Ilieja Gavrila Bolojana.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand si prizadeva za multilateralizem, medtem ko se Kanada poslavlja od predsedovanja skupini G7. Anand gosti srečanje zunanjih ministrov G7 v regiji Niagara v Ontariu, kjer naj bi razpravljali o geopolitičnih izzivih in protekcionistični politiki.

Turški zunanji minister Hakan Fidan in pakistanski podpredsednik vlade ter zunanji minister senator Mohammad Ishaq Dar sta ponovno potrdila zavezo svojih držav krepitvi dvostranskega sodelovanja. Hkrati sta ministrica za zunanje zadeve Kanade Anita Anand in senator Mohammad Ishaq Dar izdala skupno izjavo, ki poudarja trdne in trajne vezi med Kanado in Pakistanom. Razprave so vključevale podporo miru v Gazi.

Indijski premier Narendra Modi je med srečanjem s kanadsko zunanjo ministrico Anito Anand poudaril, da bo njen obisk prispeval k pospešitvi indijsko-kanadskega partnerstva. Državi sta se dogovorili o vrsti ukrepov za obnovitev vezi, vključno s trgovino in naložbami, ponovnim zagonom ministrskega dialoga o energetiki ter ponovno vzpostavitvijo skupnega odbora za znanstveno in tehnološko sodelovanje. Modi se je spomnil svojega obiska v Kanadi junija letos, kjer se je srečal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem.

Kanadska zunanja ministrica Anita Anand je od 12. do 17. oktobra obiskala Indijo, Singapur in Kitajsko. Cilj obiska je bil napredek v dvostranskih odnosih in okrepitev sodelovanja s temi državami v okviru kanadske indo-pacifiške strategije. Obisk se je osredotočil na trgovino in energetiko, s poudarkom na obnovi bilateralnih vezi z Indijo.

Kanadska zunanja ministrica Anita Anand bo naslednji mesec obiskala Indijo, kjer se bo srečala z zunanjim ministrom Subrahmanyamom Jaishankarjem. To bo prvi obisk kanadskega zunanjega ministra po poslabšanju odnosov med državama. Obisk sledi srečanju med premierjem Modijem in Markom Carneyjem in naj bi normaliziral odnose. Anand naj bi obiskala tudi Kitajsko, s ciljem okrepiti vezi in razpravljati o sodelovanju kljub izzivom, kot je tarifni spor s Kitajsko.

Po izraelskih napadih na Katar je pakistanski premier Shehbaz Sharif obiskal Doho, kjer je poudaril podporo Pakistana Katarju in pozval muslimanske države k enotnosti proti izraelski agresiji. Generalštab iranskih oboroženih sil je prav tako zagotovil Katarju podporo. Katar bo gostil pripravljalno srečanje zunanjih ministrov za nujni arabsko-islamski vrh.

Izrael je izvedel napad na vodstvo Hamasa v Katarju, kar je sprožilo ostre obsodbe Katarja. Katarski premier je izjavil, da je Izrael s tem napadom uničil upanje na izpustitev talcev iz Gaze. Izraelski premier Netanjahu je obljubil, da bo zasledoval voditelje Hamasa v tujini. Napad v Katarju je bil izveden, ker so se pogajanja o končanju vojne v Gazi znašla v slepi ulici.

Poljska agencija za navigacijske službe je na zahtevo operativnega poveljstva oboroženih sil od 10. septembra do 9. decembra 2025 omejila zračni promet vzdolž meje z Ukrajino in Belorusijo. Rusija je zavrnila izjave Poljske in drugih evropskih držav o sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko kot "nič novega". Vladimir Putin je opozoril zahodne zaveznike Ukrajine pred pošiljanjem tujih vojakov v Ukrajino, rekoč, da bi to imelo hude posledice.

Izrael je izvedel napad na cilje Hamasa v Katarju, kar je po mnenju analitikov spodbudilo vprašanja o prihodnji podpori ZDA Izraelu. Napad se je zgodil v času, ko je Katar poskušal posredovati pri prekinitvi ognja v Gazi. Izraelske oblasti so izjavile, da ne bo imunitete za teroriste, ne v Katarju ne v drugih državah. Napad je sprožil razpravo o strategiji odvračanja Katarja, ki je v zadnjih mesecih doživel že dva napada.

Izraelski napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi je sprožil odzive regionalnih voditeljev, ki bodo o tem razpravljali na vrhu v Katarju. Napad je dal Teheranu priložnost, da se predstavi kot branilec arabske suverenosti in palestinskega odpora. Uspeh napada je še vedno negotov, prav tako pa tudi prihodnost pogovorov s Hamasom. Strokovnjaki menijo, da je bil napad podprt s strani ZDA in vodi v dogovor o izpustitvi talcev.

Izraelski predsednik Herzog je razkril, da se je s Starmerjem med srečanjem v Downing Streetu 'prepiral'. Srečanje je potekalo ob protestih, kjer so demonstranti vzklikali 'zaprite ga'. Evropska unija in več evropskih vlad pa so po izraelskih napadih v Dohi zaostrile svojo stališče do izraelske vojaške kampanje na Bližnjem vzhodu.

Kanada je uvedla nove sankcije proti šestnajstim posameznikom in dvema entitetama v skladu s posebnimi gospodarskimi ukrepi (Moldavija) zaradi njihove vloge pri ruskem zlonamernem vmešavanju v Moldavijo. Sankcije so bile uvedene zaradi poskusov destabilizacije moldavske vlade pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale 28. septembra 2025.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve, Anita Anand, se je v Washingtonu sestala z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Glavna tema pogovorov je bila podpora Ukrajini.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand se je v Washingtonu srečala z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem. Srečanje je potekalo v času naraščajočih napetosti v dvostranskih odnosih med državama. Anand in Rubio sta se pred tem že pogovarjala po telefonu, med drugim junija pred vrhom G7.

Izraelska vojska se sooča z notranjimi napetostmi z Netanjahujevo vlado, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice. Poleg tega je direktorica izraelske nevladne organizacije B’Tselem obtožila Izrael, da nad Palestinci izvaja genocid in da že 75 let deluje nekaznovano.

Armenija in Azerbajdžan sta podpisala pomemben sporazum, katerega cilj je končati desetletja trajajoč konflikt, ki je vključeval dve obsežni vojni in bi lahko odprl nove trgovinske priložnosti. Objavljeno je bilo celotno besedilo mirovne pogodbe, o kateri sta se državi dogovorili marca 2025. Pojavljajo pa se tudi vprašanja o tem, ali bi Moskva lahko negativno vplivala na mirovni dogovor.

Premier Nove Zelandije Christopher Luxon je izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu 'izgubil kompas' in da 'ne posluša mednarodne skupnosti'. Nova Zelandija bo do septembra pretehtala možnost priznanja palestinske države.

Predsednica Mehike je gostila visoke kanadske uradnike, s katerimi so razpravljali o strategijah za soočanje s tarifami Donalda Trumpa.

Kanadska ministra za zunanje zadeve, Anita Anand, in finance, François-Philippe Champagne, sta obiskala Mehiko, kjer sta se sestala s predsednico Claudio Sheinbaum. Glavne teme pogovorov so bile gospodarska rast, trgovina in varnost. Obisk ministrov je potekal pred načrtovanim obiskom kanadskega premierja Marka Carneyja v Mehiki, kjer se bo prav tako srečal s Sheinbaum.

Izraelski napadi v Gazi so zahtevali 26 življenj, od tega 14 v bližini mesta za distribucijo pomoči. Zaradi izraelskih omejitev primanjkuje hrane, zdravil in goriva, kar ovira delovanje bolnišnic in humanitarno pomoč. Pripravlja se civilna flota, ki bo konec avgusta poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze. Palestinski odporniške sile so izvedle usklajene napade na izraelska vojaška vozila v Gazi, medtem pa ZDA in Izrael pospešujejo načrte za delitev Sirije po Assadu. Dedinja nemške industrijske dinastije, ki je nekoč proizvajala plin Zyklon B, se bo pridružila naslednji floti za Gazo.

Kanadska vlada je ponovno poudarila, da ne dovoljuje izvoza vojaške opreme v Izrael, ki bi se lahko uporabljala v Gazi. Zunanja ministrica Anita Anand je zanikala poročila z dne 29. julija, ki so trdila, da orožje še vedno prihaja iz Kanade v Izrael, in poudarila, da je Kanada že januarja 2024 zamrznila vse dovolilnice za izvoz orožja.

Kanadska zunanja ministrica Anita Anand je v Združenih narodih izjavila, da Kanada podpira pravico Palestine do samoodločbe, da bi Palestincem omogočili življenje v dostojanstvu. Poudarila je zavezanost Kanade k rešitvi dveh držav, ki bi prinesla trajen mir na Bližnjem vzhodu.

Kanadska zunanja ministrica Anita Anand je izjavila, da mir med Izraelci in Palestinci zahteva spremembo v pogovorih o identiteti in legitimnosti, ne le političnega dogovora. Poudarila je, da so sprti pogledi na ta vprašanja gonilna sila konflikta na Bližnjem vzhodu.

Kanada je imenovala Virginijo Mearns za svojega novega veleposlanika za Arktiko. Mearns, ki prihaja iz Iqaluit in je imela dolgoletno kariero z lokalnimi vladami Inuitov, bo imela ključno vlogo pri obrambi kanadske suverenosti v arktični regiji. Immenovanje prihaja v času, ko vojska pozorno spremlja dejavnosti kitajskega ledolomilca v regiji, kar poudarja strateški pomen arktičnega območja za Kanado.

Posebni odposlanec ZDA Thomas Barrack je poudaril diplomatska prizadevanja Washingtona za podporo suverenosti Libanona in mirovnemu procesu, ob tem pa je dejal, da ZDA ne morejo prisiliti Izraela k določenim dejanjem. Poleg tega je 28 držav, vključno z Združenim kraljestvom, Kanado in Japonsko, izdalo skupno izjavo, v kateri so pozvale k takojšnjemu koncu vojne v Gazi.