Letna stopnja inflacije v Združenih državah Amerike je decembra po podatkih urada za statistiko dela (BLS) ostala pri 2,7 odstotka, kar je skladno z ravnjo iz prejšnjega meseca in nekoliko pod pričakovanji ekonomistov. Osnovna inflacija, ki ne vključuje nihajnih cen hrane in energije, se je prav tako ustalila pri 2,6 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven po marcu 2021. Podatki kažejo na umirjanje cenovnih pritiskov v obdobju, ko se ameriško gospodarstvo sooča z odpravljanjem motenj v zbiranju podatkov, ki so bile posledica nedavnega zaprtja zvezne vlade. Administracija predsednika Donalda Trumpa je podatke izpostavila kot dokaz nadzorovane rasti cen, pri čemer so poudarili, da je trenutna stopnja inflacije znatno nižja od povprečja v času prejšnjega predsednika Joeja Bidna. Medtem ko so se cene surovin decembra stabilizirale, so k rasti indeksa potrošniških cen (CPI) največ prispevale storitve in hrana. Cene stanovanjskih stroškov so se na letni ravni povečale za 3,2 odstotka, kar pa še vedno predstavlja upad v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Analitiki opozarjajo, da so decembrski podatki ključni za prihodnje odločitve ameriške centralne banke Federal Reserve glede denarne politike. Kljub 0,3-odstotni rasti cen na mesečni ravni, ki je v veliki meri posledica sezonskih vplivov in ponovnega vzpona optimizma v malem gospodarstvu, se trend dolgoročne inflacije ohlaja. Stabilni podatki s trga dela dodatno podpirajo tezo o postopnem uravnoteženju gospodarstva brez povzročanja večjih pretresov.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij javno pozval iranske državljane k nadaljevanju protestov proti tamkajšnjim oblastem in jim zagotovil, da je pomoč Združenih držav Amerike že na poti. Čeprav Trump ni podrobneje opredelil narave te pomoči, je iranske oblasti opozoril, da bodo odgovorni za nasilje nad civilisti plačali visoko ceno. Ameriška administracija po poročilih o naraščajočem številu žrtev preučuje različne možnosti pritiska na teokratski režim, pri čemer ne izključujejo niti vojaškega posredovanja. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se močno zaostrile po dveh tednih intenzivnih uličnih nemirov v Iranu, ki so jih sprožile hude gospodarske razmere in politično nezadovoljstvo. Trump je protestnike spodbudil, naj si zapomnijo imena tistih, ki izvajajo represijo, kar nakazuje na morebitno uvedbo osebnih sankcij ali mednarodnih kazenskih postopkov proti pripadnikom iranskih varnostnih sil. Bela hiša kljub stopnjevanju retorike ohranja odprte kanale za dialog s Teheranom, vendar hkrati intenzivno išče načine za zaščito civilnega prebivalstva. Trumpova napoved prihoda pomoči v kontekstu preučevanja vojaških možnosti pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Irana, saj Washington zdaj neposredno posega v notranjepolitično dogajanje islamske republike s pozivi k uporu.

V slovenske kinematografe 30. januarja prihaja dokumentarni film z naslovom Melania, ki ga je režiral hollywoodski ustvarjalec Brett Ratner. Delo ponuja intimen vpogled v življenje ameriške prve dame Melanie Trump, slovenska premiera pa bo sovpadala z mednarodnim predvajanjem ob začetku drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa. Svetovna premiera filma bo sicer potekala dan prej, 29. januarja, v prestižnem Kennedyjevem centru v Washingtonu. Film je bil posnet v obdobju pred drugo inavguracijo in naj bi javnosti razkril nekatere manj znane vidike zakulisja bivanja v Beli hiši ter osebno plat prve dame, ki izhaja iz Sevnice. Prihod dokumentarca v Slovenijo odraža povečano zanimanje za njeno vlogo v ameriški politiki in vpliv, ki ga ima kot ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega rodu na svetovnem odru. Distributerji pričakujejo precejšen obisk, saj gre za aktualen portret osebe, ki je zaznamovala sodobno ameriško politično zgodovino. Dokumentarni film Melania je tako del širše promocijske kampanje ob ponovnem prevzemu oblasti Donalda Trumpa, hkrati pa predstavlja pomemben kulturni dogodek za slovenski prostor zaradi neposredne povezave protagonistke z domovino.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je danes odločno zavrnil možnosti, da bi otok postal del Združenih držav Amerike, in poudaril, da Grenlandija ostaja avtonomno ozemlje pod dansko krono. Njegov odziv je sledil stopnjevanju napetosti in ponovnim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem vojaškem prevzemu oziroma priključitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Nielsen je v uradni izjavi dejal, da je izbira med Dansko in Združenimi državami Amerike jasna, pri čemer se Grenlandija nedvoumno odloča za nadaljevanje ustavne povezave s Københavnom. Premier je poudaril, da mora biti mednarodni skupnosti povsem jasno, da Grenlandija ni naprodaj in da o svoji usodi odločajo njeni prebivalci sami, s čimer se je odzval na poročanje agencije AFP o ameriških pritiskih. Politični vrh v Nuuku je s tem potrdil svojo zavezanost obstoječemu statusu, ki Grenlandiji zagotavlja široko avtonomijo znotraj Kraljevine Danske. Izjava predstavlja neposreden odgovor na retoriko iz Washingtona, ki v zadnjem obdobju vzbuja nemir v arktični regiji in med evropskimi zavezniki, ki tovrstne namere vidijo kot kršitev suverenosti in mednarodnih norm.

V starosti 68 let je po boju z metastatskim rakom prostate umrl Scott Adams, ameriški risar stripov in politični komentator, najbolj znan kot ustvarjalec priljubljene satirične serije Dilbert. Njegovo smrt je v torek na njegovem YouTube kanalu potrdila njegova nekdanja žena, novico pa je kasneje na družbenem omrežju Truth Social delil tudi nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, ki je Adamsa označil za izjemnega človeka. Adams je zaslovel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s stripom Dilbert, ki je na duhovit in oster način prikazoval nesmisle pisarniškega življenja ter korporativne kulture. Strip je postal svetovni fenomen, objavljen v tisočih časopisih po vsem svetu, Adamsu pa je prinesel status enega najvplivnejših kronistov sodobnega delovnega okolja. Njegovo delo je sčasoma preraslo okvire risanja, saj se je v zadnjem desetletju uveljavil tudi kot provokativen politični analitik. V poznejšem obdobju svojega življenja je Adams s svojimi napovedmi o političnem vzponu Donalda Trumpa in diagnozami stanja ameriške družbe pritegnil precejšnjo pozornost javnosti. Kljub nekaterim kontroverznostim, ki so v zadnjih letih obdajale njegove javne nastope, ostaja njegova zapuščina v svetu stripa neizbrisljiva, saj je s svojo unikatno perspektivo na delovna razmerja zaznamoval več generacij bralcev.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v torek uradno napovedala prekinitev statusa začasne zaščite (TPS) za državljane Somalije. Ta odločitev neposredno vpliva na več tisoč Somalijcev, ki so si v preteklih letih ustvarili življenje v Združenih državah Amerike pod tem posebnim humanitarnim programom. Skladno z napovedjo se bodo morali posamezniki, ki so do sedaj koristili zaščito pred deportacijo zaradi nestabilnih razmer v svoji domovini, pripraviti na odhod iz države ali pa si skušati urediti status na drug način. Kritiki ukrepa opozarjajo na morebitne humanitarne posledice, medtem ko vlada vztraja pri strožjem izvajanju imigracijske politike. Prekinitev statusa TPS za Somalijo je del širše strategije Trumpove administracije, ki postopoma omejuje programe začasnega bivanja za državljane držav, kjer so se po mnenju uradnega Washingtona varnostne ali humanitarne razmere dovolj izboljšale, da se ljudje lahko vrnejo domov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je uradno potrdil svojo udeležbo na prihajajočem Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) leta 2026 v Davosu. Organizatorji so v torek sporočili, da bo Trumpa na poti v Švico spremljala obsežna delegacija, s čimer so končali večtedenska ugibanja o njegovi prisotnosti na enem najpomembnejših svetovnih srečanj gospodarskih in političnih voditeljev. Poleg ameriškega predsednika so svojo prisotnost že potrdili številni drugi visoki predstavniki, med njimi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter argentinski predsednik Javier Milei. Srečanje bo tako služilo kot platforma za razpravo o ključnih globalnih vprašanjih, pri čemer se pričakuje, da bodo v ospredju teme, povezane z mednarodno trgovino, varnostjo in geopolitičnimi konflikti. Udeležba Trumpa v Davosu sledi obdobju njegove povečane diplomatske aktivnosti, saj se prizadeva uveljaviti kot ključni posrednik v mednarodnih odnosih. Napovedana srečanja z evropskimi voditelji in predstavniki Ukrajine nakazujejo na morebitne premike v ameriški zunanji politiki glede kriznih žarišč po svetu, kar priteguje veliko pozornost mednarodne skupnosti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki nadaljujejo trgovinsko sodelovanje z Iranom. Ta poteza je usmerjena v osamitev teheranskega režima in prekinitev njegovih finančnih tokov, hkrati pa predstavlja stopnjevanje pritiska na države, ki kljub ameriškim sankcijam ohranjajo gospodarske stike z islamsko republiko. Ukrep prihaja v času, ko se v Iranu stopnjujejo notranji nemiri, število smrtnih žrtev med protestniki pa po poročilih humanitarnih organizacij strmo narašča. Trumpova administracija je carine utemeljila kot nujno sredstvo za zaustavitev financiranja dejavnosti, ki po njihovem mnenju destabilizirajo regijo, hkrati pa s tem neposredno kaznujejo zaveznice in partnerice, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Mednarodna skupnost se na napoved odziva z zaskrbljenostjo, saj bi takšni enostranski trgovinski ukrepi lahko povzročili pretrese na svetovnih trgih in zaostrili diplomatske odnose med ZDA in njihovimi ključnimi trgovinskimi partnericami. Analitiki opozarjajo, da bi uvedba carin lahko najbolj prizadela države v razvoju, ki so energetsko odvisne od iranske nafte.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike (DHS) se je po navedbah razkritih dokumentov soočilo z resnimi notranjimi težavami in kritikami javnosti zaradi delovanja agencije za priseljevanje in carine (ICE). Razkritja novinarja Kena Klippensteina kažejo, da so uslužbenci agencije ICE izrazili strah pred napotitvijo v Minneapolis, kjer so po uboju ameriške državljanke Renee Good izbruhnili množični protesti. Vodstvo agencije je bilo zaradi nizke morale prisiljeno iskati prostovoljce med uslužbenci obmejne patrulje, saj so številni agenti zavrnili ukaze za namestitev v mestu, hkrati pa so prejeli stroga navodila glede varovanja lastne identitete in omejevanja objav na družbenih omrežjih. Preiskava organizacije ProPublica je medtem razkrila več kot 40 primerov, v katerih so zvezni agenti v zadnjem letu uporabili nevarne in prepovedane prijeme, vključno z davljenjem in pritiski na vrat, ki so bili uradno prepovedani po smrti Georgea Floyda pred šestimi leti. Poročila dokumentirajo primere nasilja nad najstniki, ženskami in očeti v mestih, kot so Houston, Los Angeles in Massachusetts. Ti taktični manevri so se ponovno pojavili v okviru kampanje množičnih deportacij, ki jo izvaja administracija predsednika Donalda Trumpa, kar je sprožilo dodatne obtožbe o sistemskih kršitvah človekovih pravic in ogrožanju življenj civilistov. Napetosti znotraj agencij pod okriljem DHS stopnjuje tudi nezadovoljstvo z vodstvom, vključno s kritikami na račun guvernerke Kristi Noem. Anonimni viri iz vrst agencije ICE opozarjajo na operativno tveganje in pomanjkanje jasne strategije pri obvladovanju protestov, ki potekajo manj kot miljo od prizorišča usodnega streljanja na Renee Good. Medtem ko agencija poskuša okrepiti svojo prisotnost s stotinami dodatnih uslužbencev, razkritja o uporabi smrtonosne sile brez utemeljenega razloga poglabljajo nezaupanje javnosti v zvezne organe kazenskega pregona.

Dva visoka uslužbenca na ameriškem ministrstvu za delo, vodja kabineta Jihun Han in njegova namestnica Rebecca Wright, sta bila suspendirana zaradi preiskave o domnevnih zlorabah položaja ministrice Lori Chavez-DeRemer. Po navedbah virov naj bi pomočnika ministrici pomagala prikrivati njeno domnevno razmerje s podrejenim uslužbcem in ponarejala dokumentacijo za službena potovanja, ki so bila v resnici namenjena zasebnim srečanjem. Generalni inšpektor ministrstva je sprožil uradno preiskavo, ki vključuje tudi obtožbe o uživanju alkohola na delovnem mestu. Poročila kažejo, da naj bi ministrica v letu 2025 opravila več kot 50 službenih potovanj v 37 zveznih držav, pri čemer so bili nekateri obiski domnevno organizirani zgolj za srečanja z njenim romantičnim partnerjem. Posnetki nadzornih kamer naj bi potrjevali neprimerno vedenje v igralnicah v Las Vegasu, medtem ko so se nekateri incidenti zgodili celo v času delne blokade delovanja zvezne vlade. Pomočnika sta bila po navedbah medijev Bloomberga in New York Posta poslana na čakanje, dokler se preiskava ne zaključi. Ministrica Chavez-DeRemer, ki je sicer poročena, se spopada s hudimi obtožbami o zlorabi proračunskih sredstev in kršitvi etičnih standardov javne uprave. Podrejeni uslužbenec, s katerim naj bi bila v razmerju, navedb ni zanikal, ampak se je sklical na pravno zastopanje. Dogajanje predstavlja nov politični pritisk na administracijo predsednika Donalda Trumpa, saj gre za eno prvih večjih etičnih preiskav v njegovem trenutnem kabinetu.

Novi veleposlanik Združenih držav Amerike v Indiji Sergio Gor je ob nastopu funkcije v New Delhiju poudaril pomen strateškega partnerstva med državama in napovedal reševanje odprtih trgovinskih vprašanj. Gor, ki velja za zaupnika predsednika Donalda Trumpa, je v svojem prvem nagovoru izpostavil, da nobena druga država za ZDA ni tako pomembna kot Indija. Kljub trenutnim nesoglasjem in najnižji ravni diplomatskih odnosov v zadnjih desetletjih je novi odposlanec izrazil optimizem glede prihodnjega sodelovanja. Osrednji poudarek novega diplomatskega zagona bo na oživitvi pogajanj o trgovinskem sporazumu, ki so bila dlje časa v zastoju. Pogajalci obeh držav se bodo na novem krogu pogovorov sestali že v torek, kar nakazuje na pospešeno dinamiko reševanja gospodarskih sporov. Gor je ob tem osebno prijateljstvo med ameriškim predsednikom Trumpom in indijskim premierjem Modijem označil za pristno in ključno pri premagovanju razlik v stališčih obeh velesil. Sergio Gor je poleg veleposlaniškega položaja prevzel tudi vlogo posebnega odposlanca za Južno in Srednjo Azijo, kar dodatno potrjuje strateško težo njegovega imenovanja. V svojem nastopu je napovedal možnost obiska predsednika Trumpa v Indiji v prihodnjem letu. Njegov prihod v New Delhi spremljajo visoka pričakovanja, saj naj bi prav njegovi tesni odnosi z Belo hišo pripomogli k stabilizaciji napetih vezi med Washingtonom in New Delhijem.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Islamsko republiko Iran. Trump je svojo odločitev označil za dokončno, njen namen pa je stopnjevanje gospodarskega pritiska na Teheran. Ukrep sledi agresivni zunanji politiki Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in carinskimi ovirami poskušajo izolirati iransko gospodarstvo. Hkrati je Trump izrazil zaskrbljenost glede morebitne odločitve vrhovnega sodišča o ustavnosti že uveljavljenih carin. Po njegovih besedah bi razglasitev carin za nezakonite pomenila finančno katastrofo za Združene države Amerike, saj bi vlada morda morala vračati milijarde dolarjev pobranih sredstev. Predsednik je poudaril, da bi tak scenarij resno ogrozil gospodarsko stabilnost države, medtem ko javnost pričakuje končno razsodbo sodišča v prihodnjih dneh. Na medijskem področju se napoveduje širitev vpliva konservativnega omrežja Newsmax, ki naj bi začelo delovati tudi v Grčiji. Pri tem projektu ima pomembno vlogo Kimberly Guilfoyle, kar kaže na krepitev Trumpovih zavezniških medijskih struktur zunaj meja ZDA. Omrežje, ki je postalo prepoznavno predvsem po volitvah leta 2020, se osredotoča na širjenje konservativnih stališč, s katerimi se spopadajo tradicionalni mediji.

V več kot tisoč mestih po Združenih državah Amerike so minuli konec tedna izbruhnili množični protesti po usodni ustrelitvi 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil 7. januarja v Minneapolisu med zvezno operacijo pregona domnevnih priseljencev, ko je agent Jonathan E. Ross trikrat ustrelil žrtev v glavo, medtem ko je bila v svojem vozilu. Demonstracije so organizirale različne aktivistične skupine, vključno z organizacijo Demokratični socialisti Amerike (DSA), ki so zahtevale ukinitev agencije ICE. Odziv oblasti je dodatno razvnel javno ogorčenje, saj so uradniki administracije nekdanjega predsednika Trumpa streljanje nemudoma označili za upravičeno samoobrambo in dejanje označili za posledico domačega terorizma. Priče in protestniki te navedbe zavračajo, saj naj bi se agenti žrtvi približali v trenutku, ko je v šolo odložila svojega šestletnega sina, medtem ko so se ostala vozila v okolici premikala neovirano. Protestniki opozarjajo na brutalnost zveznih organov in zahtevajo kazenski pregon odgovornih za dogodek, ki ga opisujejo kot izvensodni umor. Napetosti so se stopnjevale tudi na politični ravni, saj so zvezni agenti v Minneapolisu preprečili dostop skupini kongresnikov do uradnih prostorov agencije ICE. Kritiki, med katerimi je bila najglasnejša kongresnica Ilhan Omar, opozarjajo na popolno pomanjkanje nadzora nad delovanjem agencije in na militarizacijo pregona priseljencev. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti državljanov med zveznimi operacijami in o prihodnosti migracijske politike v državi.

Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je od lanskega nastopa predsednika Donalda Trumpa preklicalo več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. Ta podatek, ki v primerjavi z letom 2024 pomeni kar 150-odstotno povečanje, jasno odraža uresničevanje predsednikove stroge priseljenske politike in okrepljenega nadzora nad vstopom tujcev v državo. Obsežen preklic vizumov je neposredna posledica širše kampanje proti priseljevanju, ki jo je Trumpova administracija sprožila takoj po vrnitvi v Belo hišo. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so ukrepi usmerjeni v zaostritev varnostnih preverjanj in pospešitev postopkov izgona oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Združenih državah Amerike. Državno tajništvo poudarja, da so ti ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in zaščito ameriškega trga dela. Rekordne številke nakazujejo na spremembo prioritet ameriške zunanje politike in konzularnih služb, ki se pod novim vodstvom osredotočajo na restriktivne ukrepe namesto na liberalizacijo vizumskih režimov.

Rusko-ukrajinski konflikt je presegel trajanje sovjetske vojne z nacistično Nemčijo. Medtem so Združene države Rusijo obtožile "nevarne in nerazložljive eskalacije" zaradi novih napadov na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo. Analitiki so opozorili, da lahko razdor znotraj zveze NATO izvira iz sporov med zavezniki in ne iz vojne v Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je v napadu na zahodno Ukrajino v noči na 9. januar uporabilo mobilni sistem hipersoničnih balističnih raket orešnik. Cilj napada je bila Državna letalska tovarna Lvov, ki so jo ruske sile po lastnih navedbah popolnoma onesposobile. Poleg tovarne so bili tarče napadov tudi bližnje letališče in center za upravljanje brezpilotnih letalnikov, kar kaže na strateško usmerjenost Moskve k uničevanju ukrajinske letalske infrastrukture in zmogljivosti za popravilo zračnih plovil. Napad z orožjem, ki dosega hitrosti do 10 machov, predstavlja stopnjevanje uporabe napredne vojaške tehnologije v konfliktu, ki traja že skoraj štiri leta. Ukrajinska stran je potrdila uporabo hipersoničnih izstrelkov proti Lvovu, vendar sprva ni podala podrobnih informacij o obsegu škode na industrijskem objektu. Ruski uradniki so informacijo o uničenju tovarne podali z zamikom, kar poudarja prioritete Moskve pri onemogočanju ukrajinske obrambne industrije v trenutni fazi spopadov. Istočasno se pojavljajo poročila o neuspehu ruskih protizračnih sistemov v Venezueli med nedavno ameriško vojaško operacijo. Kljub temu da Venezuela razpolaga s sistemi S-300 in Buk-M2, ki jih je od Rusije kupila leta 2009, ti med napadi niso reagirali. Analitiki ocenjujejo, da so bili sistemi bodisi neoperativni zaradi slabega vzdrževanja bodisi namenoma izključeni zaradi notranjih dogovorov znotraj venezuelske vojske, kar meče senco dvoma na učinkovitost ruske izvozne vojaške opreme v realnih bojnih razmerah.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo novih carin v višini 25 odstotkov na ves uvoz iz držav, ki opravljajo kakršne koli posle z Islamsko republiko Iran. Ukrep, ki je po Trumpovih besedah začel veljati takoj, predstavlja nov mehanizem pritiska na države, ki sodelujejo s Teheranom, saj bodo te posledično kaznovane pri trgovanju z Združenimi državami Amerike. Čeprav predsednik ni neposredno navedel seznama držav, bi odločitev lahko močno prizadela ključne ameriške trgovinske partnerice, vključno s Kitajsko, Indijo, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Novi trgovinski ukrepi so bili sprejeti v času, ko Trumpova administracija stopnjuje retoriko proti iranskemu režimu zaradi nasilnega zatiranja notranjih protestov. Washington s temi potezami poskuša popolnoma izolirati Teheran in mu onemogočiti dostop do mednarodnih finančnih tokov, hkrati pa sili druge svetovne velesile v izbiro med iranskim trgom in dostopom do ameriškega gospodarstva. Odločitev je na svetovnih trgih povzročila precejšnjo negotovost, saj podrobnosti o izvajanju carin in njihovem natančnem obsegu ostajajo nejasne. Analitiki opozarjajo, da bi takšna politika lahko sprožila nove trgovinske vojne, zlasti s Kitajsko, ki velja za največjo uvoznico iranske nafte. Medtem ko Trump hkrati nakazuje možnost pogovorov o denuklearizaciji, v ozadju še vedno ostajajo grožnje z morebitnimi vojaškimi napadi na iranske cilje. Takšen nepredvidljiv pristop k zunanji politiki in trgovini povzroča nemir med vlagatelji in bi lahko vodil do večjih motenj v globalnih dobavnih verigah.

Vlada Združenih držav Amerike bo Mehiki dovolila nadaljnjo dobavo nafte Kubi, kljub predhodnim grožnjam predsednika Donalda Trumpa o prekinitvi vseh pošiljk energentov na otok. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je v pogovoru za televizijsko mrežo CBS pojasnil, da trenutna politika Washingtona dopušča tovrstne dejavnosti. Po njegovih navedbah ameriška administracija od Mehike ni zahtevala ustavitve oskrbe s surovo nafto, kar nakazuje na pragmatičen pristop k energetski stabilnosti v regiji. Odločitev o ohranitvi energetskega kanala med Mehiko in Havano naj bi temeljila na bojazni pred morebitno destabilizacijo Kube. Viri pri CBS navajajo, da bi popolna ustavitev dobave nafte povzročila hud energetski zlom na otoku, kar bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečan migrantski pritisk na ameriške meje. Čeprav je Donald Trump napovedoval ostrejše ukrepe in popolno blokado energentov, se zdi, da so strateški interesi glede preprečevanja kaosa v neposredni bližini prevladali nad retoriko. Mehika pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum ohranja svojo vlogo ključne dobaviteljice energentov za Kubo, ki se spopada z dolgotrajnim pomanjkanjem električne energije in goriva. Odločitev ameriške administracije, da ne blokira teh pošiljk, predstavlja pomembno diplomatsko in ekonomsko olajšanje za mehiško vlado, ki bi se sicer lahko znašla pod močnim pritiskom Washingtona. S tem se vsaj začasno zmanjšujejo napetosti glede energetskega vprašanja v Karibskem morju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je državljane opozoril na prihajajočo okrepitev ruskih vojaških operacij, saj naj bi obveščevalni podatki kazali na pripravo novega obsežnega napada. Po navedbah Kijeva se ruske sile pripravljajo na udare na ključne cilje po celotni državi, kar sledi obdobju intenzivnega raketiranja civilne in vojaške infrastrukture. Predsednik je pozval k previdnosti in pripravljenosti na morebitne izredne razmere v prihodnjih dneh. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih ruskih napadih na vojaška vadbišča in zdravstvene ustanove, kar kaže na strategijo sistematičnega uničevanja ukrajinskih zmogljivosti. Zelenski je poudaril, da Moskva kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam z novimi sankcijami ne kaže namere po deeskalaciji konflikta, temveč načrtuje še močnejše ofenzivne dejavnosti. Zaradi napovedanih napadov ukrajinske oblasti krepijo zračno obrambo in pozivajo mednarodno skupnost k dodatni vojaški pomoči. Situacija ostaja kritična, saj so ruski napadi v preteklosti že povzročili precejšnje število žrtev med civilisti in vojaki, kar dodatno otežuje humanitarne razmere v državi, ki se že več kot tri leta upira ruski agresiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je z farmacevtskim podjetjem AbbVie sklenila dogovor o znižanju stroškov določenih zdravil. Gre za najnovejši sporazum v okviru pobude za oblikovanje cen po načelu »najbolj ugodnega naroda« (Most Favored Nation), ki jo izvaja trenutna vlada Združenih držav Amerike. Podjetje AbbVie je v ponedeljek sporočilo, da bo v okviru dogovora ponudilo serijo zdravil neposredno ter prek programa Medicaid. Ta poteza sledi podobnemu sporazumu, ki ga je ameriška administracija pred nekaj dnevi sklenila s farmacevtskim velikanom Johnson & Johnson. Cilj teh prizadevanj je zmanjšati finančno breme za javno zdravstvo in bolnike, ki so vključeni v vladne programe zdravstvenega zavarovanja. S tem Bela hiša nadaljuje stopnjevanje pritiska na farmacevtsko industrijo, da prilagodi svoje cenovne politike. Dogovor predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za regulacijo trga zdravil na recept v Združenih državah Amerike, kjer so cene pogosto znatno višje kot v drugih razvitih državah. Izvajanje pobude »najbolj ugodnega naroda« sicer sproža različne odzive v industriji, vendar administracija vztraja pri uveljavljanju nižjih stroškov za davkoplačevalce.

Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez se je ostro odzvala na izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je na svojem družbenem omrežju Truth Social označil za vršilca dolžnosti predsednika te latinskoameriške države. Rodriguezova je poudarila, da Venezuelo vodi legitimna vlada ob podpori ljudstva, in s tem zavrnila Trumpove trditve o njegovi domnevni vlogi pri upravljanju države. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih letih močno poslabšali zaradi vprašanj politične legitimnosti in gospodarskih sankcij. Odziv podpredsednice odraža stališče vlade Nicolasa Madura, ki vztraja pri svoji suverenosti kljub zunanjim pritiskom in poskusom destabilizacije. Rodriguezova je v svojem nagovoru izpostavila, da Združene države Amerike določene posameznike držijo kot talce svoje politike, medtem ko v Venezueli odločitve sprejema vlada skupaj z narofom. Trumpova poteza, da se razglasi za začasnega voditelja, je v diplomatskih krogih razumljena kot nadaljevanje njegove prejšnje politike maksimalnega pritiska na venezuelski režim. Napetosti med državama imajo širše posledice za regijo, saj vplivajo na migracijske tokove in energetsko varnost na ameriški celini. Medtem ko Washington še naprej ne priznava legitimnosti zadnjih venezuelskih volitev, Caracas odgovarja z retoriko o nacionalni ponosu in odporu proti imperializmu. Trenutna situacija nakazuje, da se bo diplomatski spor pod novo ameriško administracijo verjetno še poglobil, kar pušča malo prostora za morebitni dialog ali normalizacijo odnosov v bližnji prihodnosti.

Nacionalni volilni svet (CNE) v Hondurasu je v ponedeljek uradno zavrnil zahteve vladajoče levice po ponovnem štetju glasov s predsedniških volitev, ki so potekale 30. novembra. Volilni organ je pritožbe in zahteve po novem štetju označil za nezakonite ter potrdil zmago konservativnega podjetnika Nasryja "Tita" Asfure. Odločitev volilnega sveta so javno podprle tudi honduraške oborožene sile, ki so sporočile, da bodo v celoti spoštovale in varovale uradno razglasitev rezultatov. Politične napetosti v državi so se stopnjevale zaradi obtožb o vmešavanju zunanjih akterjev v volilni proces. Odhajajoča vlada in levičarske opozicijske skupine so kritizirale proces, medtem ko je volilna komisija obsodila domnevno politično vmešavanje, ki naj bi spodkopavalo avtonomijo institucij. Nasry Asfura je v kampanji užival javno podporo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, kar je v regiji sprožilo dodatne razprave o suverenosti in mednarodnem vplivu na lokalne demokratične procese. Kljub pritiskom civilne družbe in nekaterih političnih frakcij po večji transparentnosti, vojska vztraja pri stališču, da je proces zaključen. Podpora vojaškega vrha volilnemu svetu zmanjšuje možnost za uspešno izpodbijanje rezultatov na ulicah ali prek izrednih pravnih sredstev. Razmere v prestolnici Tegucigalpa ostajajo negotove, saj nasprotniki rezultatov opozarjajo na nepravilnosti, ki naj bi zaznamovale volilno nedeljo.

Zvezni sodnik Royce Lamberth je v ponedeljek izdal začasno odredbo, s katero je danski energetski družbi Ørsted omogočil nadaljevanje del na projektu Revolution Wind. Odločitev sodišča predstavlja pomemben pravni neuspeh za administracijo predsednika Donalda Trumpa, ki je prejšnji mesec ustavila pet večjih projektov vetrnih elektrarn v zveznih vodah ob obali Rhode Islanda in Connecticuta. Sodnik je v svoji utemeljitvi poudaril, da vlada ni podala zadostnih pojasnil za nenadno zaustavitev del na skoraj dokončanem projektu. Spor se je na sodišče preselil potem, ko so tri podjetja za razvoj obnovljivih virov energije izpodbijala vladni odlok o zamrznitvi projektov. Predsednik Trump je medtem javno ponovil svoje nasprotovanje vetrni energiji in napovedal, da pod njegovo upravo Združene države Amerike ne bodo odobravale gradnje novih vetrnic. Kljub predsednikovi retoriki je sodišče ocenilo, da bi ustavitev del podjetjem povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo, medtem ko vlada ni dokazala utemeljenosti svojih ukrepov. Projekt Revolution Wind je ključen za energetske načrte zveznih držav Rhode Island in Connecticut, saj bi po dokončanju zagotavljal električno energijo tisočim gospodinjstvom. Ta sodna zmaga za industrijo obnovljivih virov energije nakazuje na zaostrovanje pravnih bojev med energetskimi razvijalci in novo ameriško administracijo, ki prednostno obravnava fosilna goriva in aktivno spodkopava okoljske politike predhodnih let.

Donald Trump se bo v četrtek v Beli hiši sestal z venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Srečanje kaže na Trumpovo podporo Machadovi v prizadevanjih za stabilizacijo Venezuele po aretaciji Nicolása Madura, kljub notranjim napetostim in pogajanjem z Delcy Rodríguez.

Ameriški tehnološki velikan Meta, pod okriljem katerega delujeta družbeni omrežji Facebook in Instagram, je Dino Powell McCormick imenoval za svojo novo predsednico in podpredsednico. Powell McCormick, ki je bila v preteklosti svetovalka v administraciji Donalda Trumpa in dolgoletna uslužbenka v finančnem sektorju, bo v novi vlogi zadolžena za vodenje celovite strategije podjetja in izvajanje večmilijardnih naložb. Njen prihod v vodstvo podjetja sledi kratkemu obdobju v upravnem odboru Mete, ki ga je zapustila decembra lansko leto. Generalni direktor družbe Mark Zuckerberg je ob imenovanju poudaril, da so njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejana mreža poznanstev po svetu ključne za naslednjo fazo rasti podjetja, predvsem na področju umetne inteligence. Powell McCormick je pred tem zasedala visoke položaje v investicijski banki Goldman Sachs ter v banki BDT & MSD Partners, v politični sferi pa je služila kot namestnica svetovalca za nacionalno varnost v Trumpovem prvem mandatu ter delovala v administraciji Georgea W. Busha. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v javnosti in na družbenih omrežjih. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump odločitev javno pozdravil in jo označil za odlično izbiro, so kritiki na spletu izpostavili morebitne konflikte interesov. Ti se nanašajo predvsem na dejstvo, da je njen soprog Dave McCormick aktualni ameriški senator iz Pensilvanije, ki seduje v pomembnih senatnih odborih za finance in zunanje odnose, kar po mnenju nekaterih uporabnikov spominja na politično klientelizem oziroma t.i. »močvirje«.

Ameriški State Department je pozval ameriške državljane v Iranu, naj nemudoma zapustijo državo. Razlog za poziv so stopnjujoči se nemiri po vsej državi, ki bi lahko prerasli v nasilje. Ameriško veleposlaništvo opozarja, da se protesti stopnjujejo.

Novi članki so razkrili, da je preiskava proti predsedniku Fed-a, Jeromu Powellu, še poglobila spor med Donaldom Trumpom in centralno banko, pri čemer so nekdanji predsedniki Fed-a izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti institucije. Trumpova administracija je grozila s kazensko obtožnico, kar je povzročilo dodatno podporo neodvisnosti Fed-a. Washington National Opera se je odločila preseliti svoje predstave iz Kennedy Centra, kar predstavlja umetniški odziv na Trumpovo kampanjo. Trump je imenoval sodnike v vrhovna sodišča, ki večinoma podpirajo njegove odločitve.

Senator Mark Kelly je vložil tožbo proti Pentagona in ministru za obrambo Petu Hegsethu zaradi poskusov kaznovanja zaradi opozoril o nezakonitih ukazih. Tožba je bila vložena zaradi postopka Pentagona, da bi Kellyja degradirali iz njegovega upokojenega čina kapitana mornarice.

Ameriški pravosodni organi so napovedali uvedbo uradne preiskave proti predsedniku Zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu, ki mu grozi celo kazenski pregon. Preiskava prihaja po dolgotrajnem obdobju napetosti med Powellom in predsednikom Donaldom Trumpom, ki je šefa centralne banke večkrat javno kritiziral zaradi njegove nepripravljenosti na hitro zniževanje obrestnih mer. Čeprav Donald Trump zanika neposredno vpletenost v postopek, kritiki opozarjajo, da gre za politični pritisk, katerega namen je podreditev neodvisne finančne institucije izvršni oblasti. Analitiki ocenjujejo, da so očitki o domnevnih nepravilnostih le pretveza za odstranitev Powella s položaja, kar bi predsedniku omogočilo imenovanje bolj popustljivega vodstva centralne banke. Powell je doslej vztrajno zagovarjal avtonomijo institucije in poudarjal, da morajo monetarne odločitve temeljiti na ekonomskih podatkih, ne pa na političnih željah Bele hiše. Morebiten kazenski pregon bi pomenil nevaren precedens v ameriški ustavni ureditvi in bi lahko povzročil resne pretrese na svetovnih finančnih trgih. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih sporov, ki so se začeli zaostrovati že v juliju, ko je Fed kljub neposrednim pozivom predsednika k znižanju stroškov zadolževanja ohranil ključne obrestne mere na takratnih ravneh. Razkol med Belo hišo in centralno banko sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti ameriškega dolarja in verodostojnosti Feda kot varuha stabilnih cen in polne zaposlenosti, kar vpliva na celotno svetovno gospodarstvo.

Avstralija je sporočila, da njihov veleposlanik v ZDA odhaja po treh letih mandata, ki ga je zasenčila javna kritika predsednika Donalda Trumpa. Trump je izjavil, da mu Rudd ni všeč. Ruddov odhod sovpada z obdobjem nekaj tednov po Trumpovi kritiki in bo zapustil položaj marca.

Vrhovno sodišče ZDA je začelo obravnavo argumentov o tem, ali lahko zvezne države prepovedo transspolnim dekletom tekmovanje v ženskih šolskih športnih ekipah. Primeri vključujejo zakone iz Idaha in Zahodne Virginije, ki prepovedujejo tovrstno udeležbo.

Osrednji ruski televizijski voditelj in propagandist Vladimir Solovjov je v svoji oddaji na državni televiziji pozval k razširitvi ruskih vojaških posegov izven meja Ukrajine. Solovjov je poudaril, da bi morala Ruska federacija ponovno uveljaviti svojo interesno sfero s sprožitvijo novih »posebnih vojaških operacij«, pri čemer je izpostavil Armenijo in države Srednje Azije kot ključna območja, kjer naj bi Moskva po njegovem mnenju izgubljala vpliv. Med nastopom je Solovjov izrazil prepričanje, da so te regije postale »gigantski problem« za ruske strateške interese. Njegove izjave so vključevale tudi omembo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in popolno zavračanje mednarodnopravnih norm. Voditelj je retorično spraševal, zakaj bi Rusijo moralo skrbeti mednarodno pravo, če so ogroženi njeni nacionalni interesi v bližnji soseščini. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika v ruskih državnih medijih pogosto služi kot sredstvo za testiranje javnega mnenja ali pa kot napoved zaostritve zunanje politike Kremlja. Čeprav gre za izjave medijske osebnosti, Solovjov velja za tesnega zaveznika predsednika Vladimirja Putina, zato njegove napovedi o morebitnih novih konfliktih v Zakavkazju in Srednji Aziji zbujajo zaskrbljenost v mednarodni skupnosti.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je 13. januarja 2026 začelo obravnavo dveh prelomnih primerov, ki bi lahko bistveno spremenila pravice transspolnih oseb na nacionalni ravni. Gre za tožbi zveznih držav Idaho in Zahodna Virginija, ki zagovarjata svoje zakone o omejitvi ženskih športnih tekmovanj izključno na biološke ženske. Pravna strokovnjaka in zagovorniki obeh strani pričakujejo, da bo odločitev sodišča podala končno definicijo pojma "spol" v okviru ameriške zakonodaje o enakosti. Zvezni državi v postopkih Little proti Hecoxu in Zahodna Virginija proti B.P.J. trdita, da njihovi zakoni ne kršijo 14. amandmaja ameriške ustave, ki zagotavlja enako varstvo pred zakonom, niti zveznega zakona Title IX, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola v izobraževalnih ustanovah. Trenutno ima že 27 ameriških zveznih držav sprejete podobne prepovedi, ki transspolnim športnicam onemogočajo sodelovanje v ženskih kategorijah, vendar so nižja sodišča izvajanje teh zakonov delno blokirala. Primeri prihajajo pred najvišje sodišče v času, ko administracija predsednika Trumpa izvaja širšo politiko, usmerjeno proti pravicam transspolnih oseb, kar vključuje omejitve v športu in vojaški službi. Medtem ko konservativni pravni strokovnjaki napovedujejo zmago zveznih držav, predstavniki Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU) opozarjajo na morebitne daljnosežne posledice za državljanske pravice manjšin, če bi sodišče dopustilo tovrstne izključitve.

Vojna v Ukrajini je v januarju 2025 dosegla pomemben zgodovinski mejnik, saj je časovno trajanje ruske agresije preseglo trajanje spopadov med Sovjetsko zvezo in Tretjim rajhom med drugo svetovno vojno. Od začetka invazije 24. februarja 2022 je minilo že več kot 1300 dni, kar je več od obdobja med nemškim napadom na ZSSR leta 1941 in koncem vojne leta 1945. Analize kažejo, da je napredovanje ruskih sil v Ukrajini kar tridesetkrat počasnejše od takratnega prodiranja Rdeče armade. Sočasno z dolgotrajnostjo konflikta se zaostruje tudi tehnološka eskalacija. Rusija je v nedavnih napadih na cilje v zahodni Ukrajini uporabila novo hipersonično raketo srednjega dosega tipa Orešnik. Zaradi izjemne hitrosti in strme poti leta velja sistem za trenutno neulovljivega za zahodne protizračne obrambne sisteme. Ta korak velja za strateško sporočilo Moskve zahodnim zaveznicam Ukrajine, predvsem v kontekstu spremenjene ameriške administracije. Kljub predvolilnim obljubam Donalda Trumpa o hitrem končanju vojne, Združene države Amerike še naprej zagotavljajo vojaško pomoč Kijevu. Razmere na terenu ostajajo napete, saj ruska vojska nadaljuje z obsežnimi napadi, ukrajinska stran pa se spopada tudi z notranjimi grožnjami, vključno s primeri vohunjenja v letalskih silah, ki ogrožajo strateško pomembno opremo, kot so lovci F-16.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v ponedeljek sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump nakup Grenlandije obravnava kot svojo prioriteto, vendar za izvedbo tega načrta še ni določil natančnega časovnega okvira. Leavitt je v pogovoru z novinarji poudarila, da so predsednikove namere glede pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja jasne, čeprav konkretnih korakov v bližnji prihodnosti še ni napovedala. Predlog o nakupu največjega otoka na svetu, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, temelji na Trumpovem prepričanju o geopolitičnem in gospodarskem pomenu regije. Arktično območje postaja vse bolj pomembno zaradi dostopa do naravnih virov in novih pomorskih poti, kar Združene države Amerike sili k razmišljanju o širitvi svojega vpliva na severu. Kljub temu so danska vlada in lokalne oblasti na Grenlandiji v preteklosti že večkrat zavrnile kakršno koli možnost prodaje. Ponovna obuditev te zamisli v začetku novega mandata kaže na doslednost Trumpove zunanje politike glede ozemeljskih vprašanj. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se zaradi teh teženj lahko ponovno znašli pod pritiskom, saj Danska vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj kraljevine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po prejemu podrobnega poročila pogajalske skupine o stikih z ameriško stranjo ukazal dokončanje besedila dokumenta o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po besedah Zelenskega so pogajanja z Združenimi državami Amerike vstopila v odločilno fazo, kar nakazuje na skorajšnjo formalizacijo strateškega partnerstva, ki naj bi Ukrajini zagotovilo dolgoročno stabilnost in podporo. Sporazum se pripravlja v času povečanih pričakovanj glede prihodnje ameriške zunanje politike pod morebitno novo administracijo Donalda Trumpa. Zelenski je poudaril, da gre za zgodovinski dokument, ki bo obravnavan na najvišji ravni in bo neposredno vplival na nadaljnji potek konflikta ter prihodnja pogajanja z Rusko federacijo pod vodstvom Vladimirja Putina. Uradni Kijev pričakuje, da bo podpis tega dokumenta utrdil obrambne zmogljivosti države in služil kot ključni element pri iskanju končne rešitve za končanje vojne. Čeprav podrobnosti vsebine ostajajo zaupne, se predvideva, da bo sporazum vključeval določila o vojaški pomoči, izmenjavi obveščevalnih podatkov in gospodarskem sodelovanju.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Zvezna sodnica Beryl Howell je v nedeljo zvečer odredila ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS), da mora nemudoma povrniti skoraj 12 milijonov dolarjev sredstev Ameriškemu združenju pediatrov (AAP). Sredstva so bila decembra nepričakovano odvzeta, sodnica pa je z začasno odredbo ustavila izvajanje rezov, dokler traja sodni postopek. Po mnenju sodišča dokazi kažejo na verjetnost, da je ministrstvo v administraciji Donalda Trumpa sredstva ukinilo kot povračilni ukrep zaradi javnega nasprotovanja združenja AAP določenim vladnim politikam. Sporna sredstva so namenjena ključnim javnozdravstvenim programom, ki vključujejo preprečevanje nenadne smrti dojenčkov, krepitev pediatrične oskrbe v ruralnih okoljih in zgodnje odkrivanje razvojnih motenj pri otrocih. Ministrstvo je v pismih združenju sprva trdilo, da se programi ne ujemajo več s prioritetami resorja, vendar je AAP v tožbi uspešno dokazal, da gre za politično motivirano maščevanje. Odločitev sodišča pomeni pomembno pravno zmago za AAP in zagotavlja nadaljevanje financiranja programov v času trajanja pravnega spora. Sodnica Howellova je v obrazložitvi poudarila, da bi nenadna prekinitev financiranja povzročila nepopravljivo škodo javnemu zdravju. Ministrstvo se na razsodbo uradno še ni odzvalo, pričakuje pa se nadaljevanje pravne bitke glede vprašanja diskrecijske pravice izvršilne oblasti pri dodeljevanju proračunskih sredstev.

Ameriška senatorka Elizabeth Warren je v ponedeljek v National Press Clubu v Washingtonu predstavila svojo vizijo prihodnosti Demokratske stranke, pri čemer je opozorila, da so demokrati obsojeni na neuspeh, če se ne bodo osredotočili na populistično gospodarsko sporočilo. Warrenova je poudarila, da se stranka preveč boji zameriti velikim donatorjem, kar ji onemogoča učinkovito zastopanje interesov delavskega razreda. Senatorka iz Massachusettsa je pozvala k oblikovanju širše koalicije, ki bi bila dovolj močna za soočenje z bogatimi in vplivnimi elitami. Po njenih besedah je ključno, da stranka sprejme politike, ki neposredno koristijo delovnim ljudem, saj je to edina pot do zmage na vmesnih volitvah leta 2026 in pozneje. Warrenova verjame, da bi morala biti stranka bolj neustrašna pri zagovarjanju ekonomskih reform, ki bi zmanjšale vpliv kapitala na politično odločanje. Njen nastop odraža notranje razprave v stranki po zadnjih volilnih ciklusih, kjer se demokrati trudijo najti pravo ravnovesje med progresivnimi cilji in ohranjanjem podpore zmernih volivcev. Warrenova s svojo strategijo cilja na tiste dele prebivalstva, ki se čutijo zapostavljene s strani trenutnega gospodarskega sistema, hkrati pa opozarja na nevarnost prevelike odvisnosti od finančnih prispevkov premožnih posameznikov.

Ameriški predsednik Donald Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje predstavlja ključen korak v ameriški politiki do Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih v regiji. Trumpova administracija s tem srečanjem potrjuje svojo podporo opozicijskim silam v času, ko se v Caracasu vzpostavlja nova oblast pod vodstvom Delcy Rodriguez, ki je v vlado že imenovala Maduru naklonjene kadre. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel odločno zanikal navedbe Washingtona o domnevnih pogajanjih med Havano in Združenimi državami Amerike. Trump je pred tem novinarjem dejal, da pogovori s Kubo potekajo, in pozval tamkajšnje oblasti k sklenitvi dogovora, preden bo za to prepozno. Diaz-Canelove izjave kažejo na oster razkorak med interpretacijo dogajanja v obeh prestolnicah, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji. Dogajanje je neposredno povezano z ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Medtem ko Washington poskuša stabilizirati regijo s podporo preverjenim političnim zaveznikom, kot je Machadova, ostajajo odnosi s Kubo na mrtvi točki kljub Trumpovim napovedim o možnem sporazumu.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Med operacijo zajetja Nicolása Madura v Caracasu naj bi ameriške sile uporabile močno, a neznano orožje, ki je povzročalo hude glavobole in krvavitve. Informacijo je potrdil eden od pripadnikov Madurovega osebnega varovanja. Uporaba tega orožja naj bi onesposobila venezuelske varnostnike.

Ameriški tehnološki gigant Meta je za svojo novo predsednico imenoval Dino Powell McCormick, nekdanjo bančnico investicijske banke Goldman Sachs in nekdanjo svetovalko v administraciji Donalda Trumpa. Njeno imenovanje odraža strateški premik podjetja k tesnejšemu sodelovanju s politično sfero in osredotočenost na obsežno širitev infrastrukture za umetno inteligenco. McCormick bo s svojimi bogatimi izkušnjami iz sveta visokih financ in mednarodne politike prevzela ključno vlogo pri usmerjanju korporativne strategije v obdobju hitrega tehnološkega razvoja. Imenovanje osebe s tesnimi vezmi z nekdanjim in bodočim predsednikom ZDA nakazuje na Zuckerbergovo prizadevanje za pragmatičen odnos z Washingtonom. McCormick je bila v preteklosti namestnica svetovalca za nacionalno varnost in uživa ugled v obeh političnih polih, kar Meti omogoča boljši dostop do odločevalcev v času, ko se tehnološki sektor sooča z vse strožjo regulacijo. Njena primarna naloga bo vodenje investicij v podatkovne centre in strojno opremo, ki so nujni za ohranjanje konkurenčnosti na področju umetne inteligence. Ta kadrovska poteza utrjuje trend povezovanja tehnoloških mogotcev z vplivnimi političnimi akterji, s čimer se družba Meta pripravlja na nove geopolitične in gospodarske izzive. Analitiki ocenjujejo, da bo McCormick delovala kot most med silicijevo dolino in politično elito, kar bo podjetju pomagalo pri uresničevanju dolgoročnih infrastrukturnih projektov, ki presegajo zgolj razvoj družbenih omrežij.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je napovedal in začel uradni obisk v Ljudski republiki Kitajski, ki bo potekal od 13. do 17. januarja 2026. Gre za prvi obisk kanadskega premierja v tej državi po osmih letih, njegov glavni namen pa je diverzifikacija kanadske trgovine in privabljanje novih investicij. Carney se bo v Pekingu srečal s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Qiangom, s katerima bo razpravljal o krepitvi strateškega sodelovanja in reševanju odprtih vprašanj med državama. Obisk prihaja v času zaostrenih odnosov med Ottawo in Washingtonom, saj se Kanada sooča s carinami, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, ter njegovimi provokativnimi izjavami o Kanadi kot potencialni 51. zvezni državi ZDA. Kanadska vlada si je zadala cilj, da v naslednjem desetletju podvoji izvoz na trge izven ZDA. Carney je poudaril, da želi Kanado preoblikovati iz gospodarstva, ki je bilo prekomerno odvisno od enega samega trgovinskega partnerja, v bolj neodvisno in konkurenčno državo. Po obisku na Kitajskem bo kanadski premier pot nadaljeval v Katarju, nato pa se bo v Švici udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Kitajska stran je obisk označila za priložnost za povečanje političnega zaupanja in razširitev praktičnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k svetovni stabilnosti in blaginji obeh narodov.

V Los Angelesu je v nedeljo potekala 83. podelitev zlatih globusov, ki je v hotelu Beverly Hilton ponovno zbrala smetano hollywoodske filmske in televizijske industrije. Prireditev je drugo leto zapored vodila komičarka Nikki Glaser, ki je v svojem uvodnem nagovoru s sarkazmom obravnavala aktualno politično dogajanje v Združenih državah Amerike, hkrati pa se je ponorčevala iz nekaterih najvidnejših obrazov zabavne industrije, vključno z Leonardom DiCapriom in Georgeem Clooneyjem. Rdeča preproga je postregla s številnimi modnimi vrhunci, med katerimi so izstopali Jennifer Garner, Julia Roberts in mladi zvezdnik Hudson Williams. Kljub glamurju so nekateri poročevalci opozorili na neprimerno vedenje določenih zvezdnikov, ki naj bi predčasno zapuščali dvorano, kadili pri mizah in se norčevali iz ostalih nominirancev. Prireditev je zaznamovala tudi podelitev nagrad za življenjsko delo, ki sta jih prejeli Sarah Jessica Parker in Helen Mirren. Dogodek, ki ga je v živo prenašala televizija CBS, velja za uradni začetek sezone prestižnih filmskih nagrad, ki se bo čez nekaj mesecev zaključila s podelitvijo oskarjev. Večer so zaznamovali tudi manjši incidenti in komični vložki, med katerimi je Wanda Sykes javno zbadala Billa Maherja, medtem ko je Glaserjeva v svojih šalah kritično naslovila celo lastno mrežo CBS in situacijo glede prodaje filmskih studiev Warner Bros. Kljub mešanim odzivom na vedenje udeležencev ostajajo zlati globusi eden ključnih indikatorjev za uspeh filmov v prihajajočem letu.

Najnovejša raziskava javnega mnenja agencije Gallup je razkrila, da se vse več prebivalcev Združenih držav Amerike oddaljuje od tradicionalnih političnih polov in se opredeljuje za neodvisne volivce. Trenutno se kar 45 odstotkov odraslih Američanov ne identificira niti z Demokratsko niti z Republikansko stranko, kar predstavlja znaten porast v primerjavi z obdobjem pred dvema desetletjema, ko je bila takšna le približno tretjina vprašanih. Trend zavračanja obeh glavnih strank je še posebej izrazit med mladimi odraslimi, ki vse pogosteje zavračajo strankarske oznake. Kljub temu da se rekordno število državljanov deklarira za neodvisne, podrobnejša analiza kaže, da se ti v zadnjem letu pri vprašanju o političnih nagnjenjih pogosteje nagibajo k Demokratski stranki. Strokovnjaki ta premik ne pripisujejo večji naklonjenosti demokratičnim politikam, temveč predvsem nezadovoljstvu z delovanjem predsednika Donalda Trumpa. Neodvisni volivci tako postajajo ključna, a hkrati nestanovitna volilna skupina, ki bi lahko odločilno vplivala na prihodnje politične procese v državi. Sprememba v politični identifikaciji kaže na naraščajočo polarizacijo in nezaupanje v tradicionalni dvostrankarski sistem, ki je desetletja obvladoval ameriško politično prizorišče. Ker se tradicionalne baze obeh strank krčijo, se morajo politični strategi spopadati z novimi izzivi pri nagovarjanju volilnega telesa, ki ni več trdno zasidrano v strankarskih doktrinah. To dolgoročno pomeni potencialno prestrukturiranje politične moči v ZDA in večjo negotovost pred prihajajočimi volitvami.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.