Predsednik ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) Paul Atkins je v ponedeljek izjavil, da ostaja vprašljivo, kako se bodo Združene države Amerike odzvale na poročila o obsežnih zalogah bitconov v lasti Venezuele. Atkins je poudaril, da odločitev o morebitnem zasegu kriptovalut ni v njegovi pristojnosti, temveč v domeni drugih delov administracije predsednika Donalda Trumpa. V pogovoru za televizijo Fox Business se je odzval na nepreverjene navedbe, da naj bi Venezuela razpolagala z do 60 milijardami dolarjev v bitcoinih. Analitiki so izrazili dvom o resničnosti poročil, po katerih naj bi venezuelski režim hranil okoli 600.000 kovancev bitcoin. Atkins se je izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje o morebitnem odvzemu teh sredstev, saj kot vodja SEC nima pooblastil za tovrstne mednarodne operacije. Poudaril je, da so tovrstna vprašanja del širše zunanje politike in kazenskega pregona, ki ju vodi Bela hiša. Poročila o venezuelskem digitalnem premoženju so se v javnosti pojavila po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Nekdanjega venezuelskega predsednika so ameriške sile prejšnji teden po ukazu Donalda Trumpa prijele in prepeljale v New York, kjer se spopada z obtožbami o kriminalnih dejavnostih. Čeprav so se pojavile spekulacije o usodi državnega premoženja, uradni podatki o dejanskem stanju digitalnih denarnic še niso bili potrjeni s strani neodvisnih opazovalcev bločnih verig.

V ameriškem mestu Detroit se je v torek zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje obisku predsednika Donalda Trumpa. Demonstracije so potekale predvsem pred igralnico MotorCity Casino, kjer je predsednik nagovoril člane detroitskega gospodarskega kluba (Detroit Economic Club). Množica, v kateri je bilo po ocenah več sto ljudi, je vključevala tudi skupine, ki so protestirale proti delovanju urada za priseljevanje in carine (ICE). Lokalna policija je med dogodkom pridržala dve osebi zaradi neupoštevanja navodil uradnih oseb. Po navedbah organov pregona sta bila pridržana protestnika oglobljena in kasneje izpuščena na prostost. Kljub prisotnosti večjega števila ljudi in napetostim pred prihodom predsednika, so protesti minili brez večjih nasilnih izgredov. Dogodek odraža globoko politično razdeljenost v Združenih državah Amerike, zlasti v industrijskih središčih, kot je Detroit. Protestniki so z maršem po mestnih ulicah in zbiranjem pred prizoriščem govora želeli opozoriti na nestrinjanje z gospodarsko in priseljensko politiko takratne administracije, medtem ko je Trump v svojem nagovoru poudarjal gospodarske načrte za regijo.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen in danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta na torkovi tiskovni konferenci v Marienborgu poudarila enotnost in tesno sodelovanje med državama. Srečanje je bilo odziv na ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vztraja pri nameri, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Nielsen je jasno sporočil, da Grenlandija izbira Dansko pred Združenimi državami, s čimer je zavrnil morebitne poskuse spreminjanja suverenosti. Voditelja sta s skupnim nastopom želela pomiriti javnost in utrditi diplomatske vezi znotraj danskega kraljestva. Frederiksenova je ob sprejemu Nielsena izpostavila pomen stabilnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Kljub ameriškemu pritisku sta obe strani potrdili, da vprašanje prodaje ali prenosa ozemlja ni predmet pogovorov. Dogodek odraža naraščajoče geopolitične napetosti v Arktiki, kjer si velesile prizadevajo za večji vpliv. Grenlandija, ki uživa visoko stopnjo avtonomije pod dansko krono, ostaja ključna zaveznica Københavna. Odločno stališče obeh premierjev pomeni neposreden diplomatski odgovor na Washington, ki si želi okrepiti svojo prisotnost na severu zaradi varnostnih in gospodarskih interesov.

Ameriška služba za priseljevanje in carine (ICE) je v ponedeljek na Long Islandu aretirala Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, uslužbenca mestnega sveta New Yorka, med njegovim rednim obiskom na uradu za priseljevanje. Aretacija je sprožila oster odziv mestnih oblasti, vključno z županom Zohranom Mamdanijem in predsednico odbora Julie Menin, ki sta dejanje označila za nedopusten vladni poseg in napad na vrednote mesta. Po navedbah mestnih uradnikov je bil Bohorquez pridržan brez predhodnega opozorila, kar je privedlo do protestov pred pridržalnim centrom na Manhattnu. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je aretacijo opravičilo s trditvijo, da Bohorquez v Združenih državah Amerike prebiva nezakonito, saj naj bi leta 2017 prekoračil turistični vizum. Pomočnica sekretarja DHS Tricia McLaughlin je navedla, da gre za venezuelskega državljana z domnevno kriminalno preteklostjo, ki vključuje aretacijo zaradi napada. Podrobnosti o preteklih obtožbah niso bile razkrite, zvezne oblasti pa vztrajajo, da moški nima zakonite pravice do bivanja v državi. Dogodek je še dodatno zaostril odnose med administracijo Donalda Trumpa in vodstvom New Yorka, ki ohranja status mesta zatočišča. Napetosti so v zadnjem obdobju narasle tudi zaradi drugih incidentov, povezanih z imigracijskimi racijami, vključno s smrtnimi žrtvami med civilisti. Mestne oblasti zahtevajo takojšnjo izpustitev uslužbenca in napovedujejo upor proti zveznim ukrepom, ki jih interpretirajo kot politično motivirano ustrahovanje lokalnih uslužbencev.

Iranske oblasti so zavrnile grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, ki jih je slednji izrekel po poročilih o več kot 500 smrtnih žrtvah med protivladnimi protestniki. Razmere v državi so se v zadnjih dveh tednih močno zaostrile, saj so se prvotni protesti trgovcev v Teheranu razširili v vsesplošen upor proti teokratskemu režimu. Po navedbah organizacij za človekove pravice je bilo poleg ubitih pridržanih tudi več tisoč ljudi, kar predstavlja enega največjih izzivov za iransko oblast v zadnjih desetletjih. Ameriški predsednik Trump je v odzivu na dogajanje izjavil, da Teheran kljub nasilju predlaga pogajanja, vendar je hkrati opozoril, da uporaba smrtonosne sile proti civilistom ne bo ostala nekaznovana. Kljub ostrim besedam Washington za zdaj še ni sprožil neposrednih vojaških operacij, medtem ko je generalni sekretar Združenih narodov António Guterres iranske oblasti pozval k takojšnji prekinitvi nasilja. Iranska stran obtožbe o brutalnosti zavrača in vztraja pri suverenosti pri vzpostavljanju javnega reda. Evropske zaveznice so se pridružile obsodbam nasilja, vendar ostajajo previdne glede morebitne vojaške eskalacije, ki bi jo lahko sprožile napovedi iz Bele hiše. Protestno gibanje, ki se je začelo zaradi gospodarskih težav, je preraslo v politično gibanje z zahtevami po korenitih spremembah režima. Mednarodna skupnost pozorno spremlja, ali bo iranska vlada stopnjevala represijo ali pa bo pod pritiskom sankcij in groženj prisiljena v določene koncesije.

V četrti Westwood v Los Angelesu je v nedeljo popoldne prišlo do nasilnega incidenta, ko je 48-letni Calor Madanescht z najetim tovornim vozilom znamke U-Haul zapeljal v množico protestnikov, ki so izražali nasprotovanje iranskemu režimu. Incident se je odvil v neposredni bližini zvezne stavbe Wilshire, kjer se je zbralo več sto pripadnikov iranske diaspore. Po navedbah prič in videoposnetkih je vozilo z nevarno hitrostjo peljalo skozi množico, kar je sprožilo paniko in kasnejši povračilni napad demonstrantov na voznika. Policija je Madaneschtu odvzela prostost, vendar so ga kasneje izpustili brez plačila varščine. Preiskava, v katero se je vključila tudi skupna protiteroristična enota FBI, se osredotoča na motiv voznika. Na tovornem vozilu so bili napisi, ki so nasprotovali ponovni uvedbi iranske monarhije, kar kaže na ideološka nesoglasja znotraj iranske diaspore v Združenih državah Amerike. Medtem ko nekateri trdijo, da je šlo za nameren napad na nasprotnike trenutnega iranskega režima, drugi preučujejo možnost, da je voznik panično odreagiral, ko so ga protestniki obkolili. V incidentu so poročali le o lažjih poškodbah, kljub temu pa dogodek močno odmeva zaradi naraščajočih napetosti v samem Iranu. Dogodek v Los Angelesu odraža širšo politično krizo, saj v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti, ki jih tamkajšnje oblasti zatirajo s silo. Po nepreverjenih ocenah je bilo v spopadih v domovini ubitih že več sto, po nekaterih virih celo več kot tisoč ljudi. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, v Los Angelesu, ki gosti eno največjih iranskih skupnosti zunaj Irana, pa so takšna trenja postala neposreden odraz geopolitičnega vrenja na Bližnjem vzhodu.

Število smrtnih žrtev med državljanskimi protesti v Iranu je po zadnjih podatkih naraslo na najmanj 2003 osebe, medtem ko aktivisti opozarjajo, da bi bila dejanska številka lahko še precej višja. Iranske oblasti so v okviru ostrega zatiranja demonstracij prekinile skoraj vse komunikacijske povezave s tujino, ki pa so jih Iranci po več dneh ponovno vzpostavili. Nevladna organizacija za človekove pravice HRANA je potrdila smrt 646 oseb, od tega 505 protestnikov, medtem ko drugi viri navajajo, da število ubitih presega 734. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil, da si Iran želi pogajanj z Združenimi državami Amerike, hkrati pa je iranske državljane spodbudil k nadaljevanju protestov proti tamkajšnjim oblastem. Trumpove izjave prihajajo v času, ko se pritisk mednarodne skupnosti na uradni Teheran stopnjuje zaradi poročil o brutalnem nasilju varnostnih sil nad civilnim prebivalstvom. Kljub poročilom o tisočih žrtvah in obsežnem nasilju iranski režim vztraja pri represivnih ukrepih za ohranitev stabilnosti. Mednarodne organizacije opozarjajo na kritično omejevanje svobode govora in dostopa do informacij, saj so oblasti z blokado spleta poskušale prikriti razsežnosti obračunov s protestniki na ulicah iranskih mest.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je nadaljeval z ostrimi kritikami in grožnjami, vključno z grožnjami voditelju Grenlandije in obtoževanjem tožilcev za 'šibkost', ker niso preganjali njegovih političnih nasprotnikov. Njegova nečakinja, Mary Trump, je njegove poteze označila za 'obupane'. Obenem so se pojavila vprašanja glede zaposlovanja posameznikov, ki so sodelovali v napadu na Kapitol 6. januarja, v agenciji ICE. Joe Rogan je prav tako kritiziral ICE, kar je sprožilo mešane odzive.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranske državljane pozval k nadaljevanju protestov proti tamkajšnjim oblastem in jih spodbudil k prevzemu nadzora nad državnimi institucijami. Trump je v sporočilu zagotovil, da je ameriška pomoč že na poti, s čimer je še dodatno zaostril retoriko do teheranskega režima. V okviru teh prizadevanj je Bela hiša uvedla 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki gospodarsko sodelujejo z Iranom, kar predstavlja močan gospodarski pritisk na mednarodno skupnost. Najnovejše dejanje ameriške administracije sledi večdnevnim grožnjam z vojaškim posredovanjem, s katerimi želi Washington zaščititi civiliste pred nasiljem iranskih varnostnih sil. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo dopustile nekaznovanega pobijanja demonstrantov. Ta poteza pomeni prehod od zgolj diplomatskih opozoril k neposrednim gospodarskim sankcijam, ki vplivajo na globalne trgovinske tokove in odnose z zavezniki, ki še vedno trgujejo z Iranom. Dogajanje v Iranu, ki so ga sprožili notranji nemiri, je tako postalo osrednja točka ameriške zunanje politike. Medtem ko Trumpova administracija napoveduje konkretne ukrepe, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje napetosti, ki bi lahko vodilo v neposreden vojaški spopad. Uvedba carin na države trgovinske partnerice Irana je jasen signal, da Washington od preostalega sveta zahteva popolno izolacijo teheranskega režima.

Ameriški kongresnik Steve Cohen je med zaslišanjem odbora za pravosodje v predstavniškem domu ostro obsodil uboj Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil uslužbenec agencije za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Cohen je uboj označil za "popolnoma neupravičen umor" in kritiziral administracijo, ker je takoj stopila v bran policistu ter domnevno blatila ugled žrtve. Po kongresnikovih besedah žrtev ni storila ničesar napačnega, ko ni želela odpreti vrat svojega vozila, policist pa je orožje izvlekel še preden je ženska sploh speljala z avtomobilom. Analitiki in pravni strokovnjaki ob tem opozarjajo na izjemne težave pri doseganju obsodilne sodbe proti policistu v Združenih državah Amerike. Kljub obstoju videoposnetkov, ki so po mnenju mnogih obremenjujoči, pravni strokovnjaki poudarjajo, da ameriški pravosodni sistem policiste obravnava z visoko stopnjo zaščite. Ken White je postopek obsodbe policista primerjal z izjemno zahtevnim podvigom, saj sistem pogosto ne odraža pričakovanj javnosti o pravičnosti, temveč temelji na močno zakoreninjenih institucionalnih normah. Primer dodatno zapletajo poročila o policistovem begu s prizorišča in domnevno oviranje preiskave s strani zvezne policije FBI. Slednja naj bi državnim preiskovalcem preprečila dostop do ključnih dokazov, pojavljajo pa se tudi navedbe o vmešavanju zveznih agentov v postopek. Primer je sprožil burno razpravo o policijskem nasilju in sistemski odgovornosti v ZDA, medtem ko se družina žrtve in podporniki pripravljajo na dolgotrajno pravno bitko za razjasnitev okoliščin uboja.

Zvezni državi Minnesota in Illinois sta vložili pravna sredstva proti administraciji predsednika Donalda Trumpa z namenom preprečitve napotitve povečanega števila zveznih agentov urada za priseljevanje in carine (ICE). Tožnika trdita, da so zvezne operacije v njunih skupnostih nezakonite, medtem ko Trumpova administracija vztraja, da so ukrepi nujni za zaščito pred kriminalom, povezanim z nezakonitimi migracijami. Predsednik Donald Trump je v torek odločno stopil v bran delu urada ICE v Minnesoti in lokalne demokratske politike obtožil podpiranja "anarhistov in profesionalnih hujskačev". Po njegovih besedah si demokrati s svojim množičnim odporom proti zveznim organom pregona prizadevajo za ustvarjanje kaosa, s čimer je zavrnil njihova opozorila o destabilizaciji države do leta 2026. Ta pravni spor predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med demokratskimi guvernerji in Trumpovo administracijo glede vprašanja pristojnosti nad nadzorom meja in notranjo varnostjo. Minnesota in Illinois se s tožbama pridružujeta širši koaliciji demokratskih držav, ki so že v preteklosti spodbijale Trumpove migracijske politike na sodiščih, kar še dodatno poglablja politično polarizacijo v Združenih državah Amerike.

Letna stopnja inflacije v Združenih državah Amerike je decembra po podatkih urada za statistiko dela (BLS) ostala pri 2,7 odstotka, kar je skladno z ravnjo iz prejšnjega meseca in nekoliko pod pričakovanji ekonomistov. Osnovna inflacija, ki ne vključuje nihajnih cen hrane in energije, se je prav tako ustalila pri 2,6 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven po marcu 2021. Podatki kažejo na umirjanje cenovnih pritiskov v obdobju, ko se ameriško gospodarstvo sooča z odpravljanjem motenj v zbiranju podatkov, ki so bile posledica nedavnega zaprtja zvezne vlade. Administracija predsednika Donalda Trumpa je podatke izpostavila kot dokaz nadzorovane rasti cen, pri čemer so poudarili, da je trenutna stopnja inflacije znatno nižja od povprečja v času prejšnjega predsednika Joeja Bidna. Medtem ko so se cene surovin decembra stabilizirale, so k rasti indeksa potrošniških cen (CPI) največ prispevale storitve in hrana. Cene stanovanjskih stroškov so se na letni ravni povečale za 3,2 odstotka, kar pa še vedno predstavlja upad v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Analitiki opozarjajo, da so decembrski podatki ključni za prihodnje odločitve ameriške centralne banke Federal Reserve glede denarne politike. Kljub 0,3-odstotni rasti cen na mesečni ravni, ki je v veliki meri posledica sezonskih vplivov in ponovnega vzpona optimizma v malem gospodarstvu, se trend dolgoročne inflacije ohlaja. Stabilni podatki s trga dela dodatno podpirajo tezo o postopnem uravnoteženju gospodarstva brez povzročanja večjih pretresov.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je danes odločno zavrnil možnosti, da bi otok postal del Združenih držav Amerike, in poudaril, da Grenlandija ostaja avtonomno ozemlje pod dansko krono. Njegov odziv je sledil stopnjevanju napetosti in ponovnim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem vojaškem prevzemu oziroma priključitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Nielsen je v uradni izjavi dejal, da je izbira med Dansko in Združenimi državami Amerike jasna, pri čemer se Grenlandija nedvoumno odloča za nadaljevanje ustavne povezave s Københavnom. Premier je poudaril, da mora biti mednarodni skupnosti povsem jasno, da Grenlandija ni naprodaj in da o svoji usodi odločajo njeni prebivalci sami, s čimer se je odzval na poročanje agencije AFP o ameriških pritiskih. Politični vrh v Nuuku je s tem potrdil svojo zavezanost obstoječemu statusu, ki Grenlandiji zagotavlja široko avtonomijo znotraj Kraljevine Danske. Izjava predstavlja neposreden odgovor na retoriko iz Washingtona, ki v zadnjem obdobju vzbuja nemir v arktični regiji in med evropskimi zavezniki, ki tovrstne namere vidijo kot kršitev suverenosti in mednarodnih norm.

V slovenske kinematografe 30. januarja prihaja dokumentarni film z naslovom Melania, ki ga je režiral hollywoodski ustvarjalec Brett Ratner. Delo ponuja intimen vpogled v življenje ameriške prve dame Melanie Trump, slovenska premiera pa bo sovpadala z mednarodnim predvajanjem ob začetku drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa. Svetovna premiera filma bo sicer potekala dan prej, 29. januarja, v prestižnem Kennedyjevem centru v Washingtonu. Film je bil posnet v obdobju pred drugo inavguracijo in naj bi javnosti razkril nekatere manj znane vidike zakulisja bivanja v Beli hiši ter osebno plat prve dame, ki izhaja iz Sevnice. Prihod dokumentarca v Slovenijo odraža povečano zanimanje za njeno vlogo v ameriški politiki in vpliv, ki ga ima kot ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega rodu na svetovnem odru. Distributerji pričakujejo precejšen obisk, saj gre za aktualen portret osebe, ki je zaznamovala sodobno ameriško politično zgodovino. Dokumentarni film Melania je tako del širše promocijske kampanje ob ponovnem prevzemu oblasti Donalda Trumpa, hkrati pa predstavlja pomemben kulturni dogodek za slovenski prostor zaradi neposredne povezave protagonistke z domovino.

Donald Trump je pozval protestnike v Iranu, naj vztrajajo na ulicah, in jim obljubil pomoč, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem vojaškem posredovanju. Hkrati je Američane pozval, naj zapustijo Iran.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v torek uradno napovedala prekinitev statusa začasne zaščite (TPS) za državljane Somalije. Ta odločitev neposredno vpliva na več tisoč Somalijcev, ki so si v preteklih letih ustvarili življenje v Združenih državah Amerike pod tem posebnim humanitarnim programom. Skladno z napovedjo se bodo morali posamezniki, ki so do sedaj koristili zaščito pred deportacijo zaradi nestabilnih razmer v svoji domovini, pripraviti na odhod iz države ali pa si skušati urediti status na drug način. Kritiki ukrepa opozarjajo na morebitne humanitarne posledice, medtem ko vlada vztraja pri strožjem izvajanju imigracijske politike. Prekinitev statusa TPS za Somalijo je del širše strategije Trumpove administracije, ki postopoma omejuje programe začasnega bivanja za državljane držav, kjer so se po mnenju uradnega Washingtona varnostne ali humanitarne razmere dovolj izboljšale, da se ljudje lahko vrnejo domov.

V starosti 68 let je po boju z metastatskim rakom prostate umrl Scott Adams, ameriški risar stripov in politični komentator, najbolj znan kot ustvarjalec priljubljene satirične serije Dilbert. Njegovo smrt je v torek na njegovem YouTube kanalu potrdila njegova nekdanja žena, novico pa je kasneje na družbenem omrežju Truth Social delil tudi nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, ki je Adamsa označil za izjemnega človeka. Adams je zaslovel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s stripom Dilbert, ki je na duhovit in oster način prikazoval nesmisle pisarniškega življenja ter korporativne kulture. Strip je postal svetovni fenomen, objavljen v tisočih časopisih po vsem svetu, Adamsu pa je prinesel status enega najvplivnejših kronistov sodobnega delovnega okolja. Njegovo delo je sčasoma preraslo okvire risanja, saj se je v zadnjem desetletju uveljavil tudi kot provokativen politični analitik. V poznejšem obdobju svojega življenja je Adams s svojimi napovedmi o političnem vzponu Donalda Trumpa in diagnozami stanja ameriške družbe pritegnil precejšnjo pozornost javnosti. Kljub nekaterim kontroverznostim, ki so v zadnjih letih obdajale njegove javne nastope, ostaja njegova zapuščina v svetu stripa neizbrisljiva, saj je s svojo unikatno perspektivo na delovna razmerja zaznamoval več generacij bralcev.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo prihodnji teden udeležil Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu, kjer ga bo spremljala največja in najvišje pozicionirana delegacija Združenih držav doslej. Predsednik WEF Börge Brend je izrazil zadovoljstvo ob ponovnem sprejemu Trumpa, ki sicer pogosto zagovarja vrednote, ki se razlikujejo od tistih, ki jih promovira forum.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Islamsko republiko Iran. Trump je svojo odločitev označil za dokončno, njen namen pa je stopnjevanje gospodarskega pritiska na Teheran. Ukrep sledi agresivni zunanji politiki Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in carinskimi ovirami poskušajo izolirati iransko gospodarstvo. Hkrati je Trump izrazil zaskrbljenost glede morebitne odločitve vrhovnega sodišča o ustavnosti že uveljavljenih carin. Po njegovih besedah bi razglasitev carin za nezakonite pomenila finančno katastrofo za Združene države Amerike, saj bi vlada morda morala vračati milijarde dolarjev pobranih sredstev. Predsednik je poudaril, da bi tak scenarij resno ogrozil gospodarsko stabilnost države, medtem ko javnost pričakuje končno razsodbo sodišča v prihodnjih dneh. Na medijskem področju se napoveduje širitev vpliva konservativnega omrežja Newsmax, ki naj bi začelo delovati tudi v Grčiji. Pri tem projektu ima pomembno vlogo Kimberly Guilfoyle, kar kaže na krepitev Trumpovih zavezniških medijskih struktur zunaj meja ZDA. Omrežje, ki je postalo prepoznavno predvsem po volitvah leta 2020, se osredotoča na širjenje konservativnih stališč, s katerimi se spopadajo tradicionalni mediji.

Trumpova administracija je začela trditi, da Američani nimajo ustavne pravice snemati policistov. Republikanka Mary Miller je zavrnila anketo, ki kaže na ogorčenje proti ICE zaradi incidenta v Minneapolisu. Demokrati zahtevajo informacije o zaposlovanju ljudi, ki so bili pomiloščeni zaradi vpletenosti v dogodke 6. januarja, s strani Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost. Trump je napovedal konec zveznega financiranja za mesta zatočišča za nezakonite priseljence s 1. februarjem. Anketa je pokazala, da večina volivcev zdaj podpira ukinitev ICE.

Rusko-ukrajinski konflikt je presegel trajanje sovjetske vojne z nacistično Nemčijo. Medtem so Združene države Rusijo obtožile "nevarne in nerazložljive eskalacije" zaradi novih napadov na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo. Analitiki so opozorili, da lahko razdor znotraj zveze NATO izvira iz sporov med zavezniki in ne iz vojne v Ukrajini.

Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je od lanskega nastopa predsednika Donalda Trumpa preklicalo več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. Ta podatek, ki v primerjavi z letom 2024 pomeni kar 150-odstotno povečanje, jasno odraža uresničevanje predsednikove stroge priseljenske politike in okrepljenega nadzora nad vstopom tujcev v državo. Obsežen preklic vizumov je neposredna posledica širše kampanje proti priseljevanju, ki jo je Trumpova administracija sprožila takoj po vrnitvi v Belo hišo. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so ukrepi usmerjeni v zaostritev varnostnih preverjanj in pospešitev postopkov izgona oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Združenih državah Amerike. Državno tajništvo poudarja, da so ti ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in zaščito ameriškega trga dela. Rekordne številke nakazujejo na spremembo prioritet ameriške zunanje politike in konzularnih služb, ki se pod novim vodstvom osredotočajo na restriktivne ukrepe namesto na liberalizacijo vizumskih režimov.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je v napadu na zahodno Ukrajino v noči na 9. januar uporabilo mobilni sistem hipersoničnih balističnih raket orešnik. Cilj napada je bila Državna letalska tovarna Lvov, ki so jo ruske sile po lastnih navedbah popolnoma onesposobile. Poleg tovarne so bili tarče napadov tudi bližnje letališče in center za upravljanje brezpilotnih letalnikov, kar kaže na strateško usmerjenost Moskve k uničevanju ukrajinske letalske infrastrukture in zmogljivosti za popravilo zračnih plovil. Napad z orožjem, ki dosega hitrosti do 10 machov, predstavlja stopnjevanje uporabe napredne vojaške tehnologije v konfliktu, ki traja že skoraj štiri leta. Ukrajinska stran je potrdila uporabo hipersoničnih izstrelkov proti Lvovu, vendar sprva ni podala podrobnih informacij o obsegu škode na industrijskem objektu. Ruski uradniki so informacijo o uničenju tovarne podali z zamikom, kar poudarja prioritete Moskve pri onemogočanju ukrajinske obrambne industrije v trenutni fazi spopadov. Istočasno se pojavljajo poročila o neuspehu ruskih protizračnih sistemov v Venezueli med nedavno ameriško vojaško operacijo. Kljub temu da Venezuela razpolaga s sistemi S-300 in Buk-M2, ki jih je od Rusije kupila leta 2009, ti med napadi niso reagirali. Analitiki ocenjujejo, da so bili sistemi bodisi neoperativni zaradi slabega vzdrževanja bodisi namenoma izključeni zaradi notranjih dogovorov znotraj venezuelske vojske, kar meče senco dvoma na učinkovitost ruske izvozne vojaške opreme v realnih bojnih razmerah.

Donald Trump je napovedal "zelo močne ukrepe", če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Obenem je ponudil brezplačen Starlink iranskim protestnikom, medtem ko se v državi nadaljujejo izpadi interneta. ZDA pozivajo svoje državljane, da zapustijo Iran. Trump je razglasil ekonomsko vojno Iranu in carine na "katerokoli državo, ki posluje" z njim.

Vlada Združenih držav Amerike bo Mehiki dovolila nadaljnjo dobavo nafte Kubi, kljub predhodnim grožnjam predsednika Donalda Trumpa o prekinitvi vseh pošiljk energentov na otok. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je v pogovoru za televizijsko mrežo CBS pojasnil, da trenutna politika Washingtona dopušča tovrstne dejavnosti. Po njegovih navedbah ameriška administracija od Mehike ni zahtevala ustavitve oskrbe s surovo nafto, kar nakazuje na pragmatičen pristop k energetski stabilnosti v regiji. Odločitev o ohranitvi energetskega kanala med Mehiko in Havano naj bi temeljila na bojazni pred morebitno destabilizacijo Kube. Viri pri CBS navajajo, da bi popolna ustavitev dobave nafte povzročila hud energetski zlom na otoku, kar bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečan migrantski pritisk na ameriške meje. Čeprav je Donald Trump napovedoval ostrejše ukrepe in popolno blokado energentov, se zdi, da so strateški interesi glede preprečevanja kaosa v neposredni bližini prevladali nad retoriko. Mehika pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum ohranja svojo vlogo ključne dobaviteljice energentov za Kubo, ki se spopada z dolgotrajnim pomanjkanjem električne energije in goriva. Odločitev ameriške administracije, da ne blokira teh pošiljk, predstavlja pomembno diplomatsko in ekonomsko olajšanje za mehiško vlado, ki bi se sicer lahko znašla pod močnim pritiskom Washingtona. S tem se vsaj začasno zmanjšujejo napetosti glede energetskega vprašanja v Karibskem morju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je državljane opozoril na prihajajočo okrepitev ruskih vojaških operacij, saj naj bi obveščevalni podatki kazali na pripravo novega obsežnega napada. Po navedbah Kijeva se ruske sile pripravljajo na udare na ključne cilje po celotni državi, kar sledi obdobju intenzivnega raketiranja civilne in vojaške infrastrukture. Predsednik je pozval k previdnosti in pripravljenosti na morebitne izredne razmere v prihodnjih dneh. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih ruskih napadih na vojaška vadbišča in zdravstvene ustanove, kar kaže na strategijo sistematičnega uničevanja ukrajinskih zmogljivosti. Zelenski je poudaril, da Moskva kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam z novimi sankcijami ne kaže namere po deeskalaciji konflikta, temveč načrtuje še močnejše ofenzivne dejavnosti. Zaradi napovedanih napadov ukrajinske oblasti krepijo zračno obrambo in pozivajo mednarodno skupnost k dodatni vojaški pomoči. Situacija ostaja kritična, saj so ruski napadi v preteklosti že povzročili precejšnje število žrtev med civilisti in vojaki, kar dodatno otežuje humanitarne razmere v državi, ki se že več kot tri leta upira ruski agresiji.

Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez se je ostro odzvala na izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je na svojem družbenem omrežju Truth Social označil za vršilca dolžnosti predsednika te latinskoameriške države. Rodriguezova je poudarila, da Venezuelo vodi legitimna vlada ob podpori ljudstva, in s tem zavrnila Trumpove trditve o njegovi domnevni vlogi pri upravljanju države. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih letih močno poslabšali zaradi vprašanj politične legitimnosti in gospodarskih sankcij. Odziv podpredsednice odraža stališče vlade Nicolasa Madura, ki vztraja pri svoji suverenosti kljub zunanjim pritiskom in poskusom destabilizacije. Rodriguezova je v svojem nagovoru izpostavila, da Združene države Amerike določene posameznike držijo kot talce svoje politike, medtem ko v Venezueli odločitve sprejema vlada skupaj z narofom. Trumpova poteza, da se razglasi za začasnega voditelja, je v diplomatskih krogih razumljena kot nadaljevanje njegove prejšnje politike maksimalnega pritiska na venezuelski režim. Napetosti med državama imajo širše posledice za regijo, saj vplivajo na migracijske tokove in energetsko varnost na ameriški celini. Medtem ko Washington še naprej ne priznava legitimnosti zadnjih venezuelskih volitev, Caracas odgovarja z retoriko o nacionalni ponosu in odporu proti imperializmu. Trenutna situacija nakazuje, da se bo diplomatski spor pod novo ameriško administracijo verjetno še poglobil, kar pušča malo prostora za morebitni dialog ali normalizacijo odnosov v bližnji prihodnosti.

Nacionalni volilni svet (CNE) v Hondurasu je v ponedeljek uradno zavrnil zahteve vladajoče levice po ponovnem štetju glasov s predsedniških volitev, ki so potekale 30. novembra. Volilni organ je pritožbe in zahteve po novem štetju označil za nezakonite ter potrdil zmago konservativnega podjetnika Nasryja "Tita" Asfure. Odločitev volilnega sveta so javno podprle tudi honduraške oborožene sile, ki so sporočile, da bodo v celoti spoštovale in varovale uradno razglasitev rezultatov. Politične napetosti v državi so se stopnjevale zaradi obtožb o vmešavanju zunanjih akterjev v volilni proces. Odhajajoča vlada in levičarske opozicijske skupine so kritizirale proces, medtem ko je volilna komisija obsodila domnevno politično vmešavanje, ki naj bi spodkopavalo avtonomijo institucij. Nasry Asfura je v kampanji užival javno podporo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, kar je v regiji sprožilo dodatne razprave o suverenosti in mednarodnem vplivu na lokalne demokratične procese. Kljub pritiskom civilne družbe in nekaterih političnih frakcij po večji transparentnosti, vojska vztraja pri stališču, da je proces zaključen. Podpora vojaškega vrha volilnemu svetu zmanjšuje možnost za uspešno izpodbijanje rezultatov na ulicah ali prek izrednih pravnih sredstev. Razmere v prestolnici Tegucigalpa ostajajo negotove, saj nasprotniki rezultatov opozarjajo na nepravilnosti, ki naj bi zaznamovale volilno nedeljo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Ameriški tehnološki velikan Meta, pod okriljem katerega delujeta družbeni omrežji Facebook in Instagram, je Dino Powell McCormick imenoval za svojo novo predsednico in podpredsednico. Powell McCormick, ki je bila v preteklosti svetovalka v administraciji Donalda Trumpa in dolgoletna uslužbenka v finančnem sektorju, bo v novi vlogi zadolžena za vodenje celovite strategije podjetja in izvajanje večmilijardnih naložb. Njen prihod v vodstvo podjetja sledi kratkemu obdobju v upravnem odboru Mete, ki ga je zapustila decembra lansko leto. Generalni direktor družbe Mark Zuckerberg je ob imenovanju poudaril, da so njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejana mreža poznanstev po svetu ključne za naslednjo fazo rasti podjetja, predvsem na področju umetne inteligence. Powell McCormick je pred tem zasedala visoke položaje v investicijski banki Goldman Sachs ter v banki BDT & MSD Partners, v politični sferi pa je služila kot namestnica svetovalca za nacionalno varnost v Trumpovem prvem mandatu ter delovala v administraciji Georgea W. Busha. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v javnosti in na družbenih omrežjih. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump odločitev javno pozdravil in jo označil za odlično izbiro, so kritiki na spletu izpostavili morebitne konflikte interesov. Ti se nanašajo predvsem na dejstvo, da je njen soprog Dave McCormick aktualni ameriški senator iz Pensilvanije, ki seduje v pomembnih senatnih odborih za finance in zunanje odnose, kar po mnenju nekaterih uporabnikov spominja na politično klientelizem oziroma t.i. »močvirje«.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Novi članki so razkrili, da je preiskava proti predsedniku Fed-a, Jeromu Powellu, še poglobila spor med Donaldom Trumpom in centralno banko, pri čemer so nekdanji predsedniki Fed-a izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti institucije. Trumpova administracija je grozila s kazensko obtožnico, kar je povzročilo dodatno podporo neodvisnosti Fed-a. Washington National Opera se je odločila preseliti svoje predstave iz Kennedy Centra, kar predstavlja umetniški odziv na Trumpovo kampanjo. Trump je imenoval sodnike v vrhovna sodišča, ki večinoma podpirajo njegove odločitve.

Senator Mark Kelly je vložil tožbo proti Pentagona in ministru za obrambo Petu Hegsethu zaradi poskusov kaznovanja zaradi opozoril o nezakonitih ukazih. Tožba je bila vložena zaradi postopka Pentagona, da bi Kellyja degradirali iz njegovega upokojenega čina kapitana mornarice.

Ameriški pravosodni organi so napovedali uvedbo uradne preiskave proti predsedniku Zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu, ki mu grozi celo kazenski pregon. Preiskava prihaja po dolgotrajnem obdobju napetosti med Powellom in predsednikom Donaldom Trumpom, ki je šefa centralne banke večkrat javno kritiziral zaradi njegove nepripravljenosti na hitro zniževanje obrestnih mer. Čeprav Donald Trump zanika neposredno vpletenost v postopek, kritiki opozarjajo, da gre za politični pritisk, katerega namen je podreditev neodvisne finančne institucije izvršni oblasti. Analitiki ocenjujejo, da so očitki o domnevnih nepravilnostih le pretveza za odstranitev Powella s položaja, kar bi predsedniku omogočilo imenovanje bolj popustljivega vodstva centralne banke. Powell je doslej vztrajno zagovarjal avtonomijo institucije in poudarjal, da morajo monetarne odločitve temeljiti na ekonomskih podatkih, ne pa na političnih željah Bele hiše. Morebiten kazenski pregon bi pomenil nevaren precedens v ameriški ustavni ureditvi in bi lahko povzročil resne pretrese na svetovnih finančnih trgih. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih sporov, ki so se začeli zaostrovati že v juliju, ko je Fed kljub neposrednim pozivom predsednika k znižanju stroškov zadolževanja ohranil ključne obrestne mere na takratnih ravneh. Razkol med Belo hišo in centralno banko sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti ameriškega dolarja in verodostojnosti Feda kot varuha stabilnih cen in polne zaposlenosti, kar vpliva na celotno svetovno gospodarstvo.

Avstralija je sporočila, da njihov veleposlanik v ZDA odhaja po treh letih mandata, ki ga je zasenčila javna kritika predsednika Donalda Trumpa. Trump je izjavil, da mu Rudd ni všeč. Ruddov odhod sovpada z obdobjem nekaj tednov po Trumpovi kritiki in bo zapustil položaj marca.

Vrhovno sodišče ZDA se nagiba k potrditvi državnih zakonov, ki prepovedujejo transspolnim dekletom in ženskam nastopanje v ženskih šolskih športnih ekipah. Po več kot treh urah obravnave argumentov ni nakazalo, da bi sledilo odločitvam nižjih sodišč, ki so bile naklonjene transspolnim športnikom. Sodniki so obravnavali, kako se te prepovedi povezujejo z naslovom IX, enakopravno zaščito in definicijami spola.

Osrednji ruski televizijski voditelj in propagandist Vladimir Solovjov je v svoji oddaji na državni televiziji pozval k razširitvi ruskih vojaških posegov izven meja Ukrajine. Solovjov je poudaril, da bi morala Ruska federacija ponovno uveljaviti svojo interesno sfero s sprožitvijo novih »posebnih vojaških operacij«, pri čemer je izpostavil Armenijo in države Srednje Azije kot ključna območja, kjer naj bi Moskva po njegovem mnenju izgubljala vpliv. Med nastopom je Solovjov izrazil prepričanje, da so te regije postale »gigantski problem« za ruske strateške interese. Njegove izjave so vključevale tudi omembo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in popolno zavračanje mednarodnopravnih norm. Voditelj je retorično spraševal, zakaj bi Rusijo moralo skrbeti mednarodno pravo, če so ogroženi njeni nacionalni interesi v bližnji soseščini. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika v ruskih državnih medijih pogosto služi kot sredstvo za testiranje javnega mnenja ali pa kot napoved zaostritve zunanje politike Kremlja. Čeprav gre za izjave medijske osebnosti, Solovjov velja za tesnega zaveznika predsednika Vladimirja Putina, zato njegove napovedi o morebitnih novih konfliktih v Zakavkazju in Srednji Aziji zbujajo zaskrbljenost v mednarodni skupnosti.

Vojna v Ukrajini je v januarju 2025 dosegla pomemben zgodovinski mejnik, saj je časovno trajanje ruske agresije preseglo trajanje spopadov med Sovjetsko zvezo in Tretjim rajhom med drugo svetovno vojno. Od začetka invazije 24. februarja 2022 je minilo že več kot 1300 dni, kar je več od obdobja med nemškim napadom na ZSSR leta 1941 in koncem vojne leta 1945. Analize kažejo, da je napredovanje ruskih sil v Ukrajini kar tridesetkrat počasnejše od takratnega prodiranja Rdeče armade. Sočasno z dolgotrajnostjo konflikta se zaostruje tudi tehnološka eskalacija. Rusija je v nedavnih napadih na cilje v zahodni Ukrajini uporabila novo hipersonično raketo srednjega dosega tipa Orešnik. Zaradi izjemne hitrosti in strme poti leta velja sistem za trenutno neulovljivega za zahodne protizračne obrambne sisteme. Ta korak velja za strateško sporočilo Moskve zahodnim zaveznicam Ukrajine, predvsem v kontekstu spremenjene ameriške administracije. Kljub predvolilnim obljubam Donalda Trumpa o hitrem končanju vojne, Združene države Amerike še naprej zagotavljajo vojaško pomoč Kijevu. Razmere na terenu ostajajo napete, saj ruska vojska nadaljuje z obsežnimi napadi, ukrajinska stran pa se spopada tudi z notranjimi grožnjami, vključno s primeri vohunjenja v letalskih silah, ki ogrožajo strateško pomembno opremo, kot so lovci F-16.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v ponedeljek sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump nakup Grenlandije obravnava kot svojo prioriteto, vendar za izvedbo tega načrta še ni določil natančnega časovnega okvira. Leavitt je v pogovoru z novinarji poudarila, da so predsednikove namere glede pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja jasne, čeprav konkretnih korakov v bližnji prihodnosti še ni napovedala. Predlog o nakupu največjega otoka na svetu, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, temelji na Trumpovem prepričanju o geopolitičnem in gospodarskem pomenu regije. Arktično območje postaja vse bolj pomembno zaradi dostopa do naravnih virov in novih pomorskih poti, kar Združene države Amerike sili k razmišljanju o širitvi svojega vpliva na severu. Kljub temu so danska vlada in lokalne oblasti na Grenlandiji v preteklosti že večkrat zavrnile kakršno koli možnost prodaje. Ponovna obuditev te zamisli v začetku novega mandata kaže na doslednost Trumpove zunanje politike glede ozemeljskih vprašanj. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se zaradi teh teženj lahko ponovno znašli pod pritiskom, saj Danska vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj kraljevine.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je 13. januarja 2026 začelo obravnavo dveh prelomnih primerov, ki bi lahko bistveno spremenila pravice transspolnih oseb na nacionalni ravni. Gre za tožbi zveznih držav Idaho in Zahodna Virginija, ki zagovarjata svoje zakone o omejitvi ženskih športnih tekmovanj izključno na biološke ženske. Pravna strokovnjaka in zagovorniki obeh strani pričakujejo, da bo odločitev sodišča podala končno definicijo pojma "spol" v okviru ameriške zakonodaje o enakosti. Zvezni državi v postopkih Little proti Hecoxu in Zahodna Virginija proti B.P.J. trdita, da njihovi zakoni ne kršijo 14. amandmaja ameriške ustave, ki zagotavlja enako varstvo pred zakonom, niti zveznega zakona Title IX, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola v izobraževalnih ustanovah. Trenutno ima že 27 ameriških zveznih držav sprejete podobne prepovedi, ki transspolnim športnicam onemogočajo sodelovanje v ženskih kategorijah, vendar so nižja sodišča izvajanje teh zakonov delno blokirala. Primeri prihajajo pred najvišje sodišče v času, ko administracija predsednika Trumpa izvaja širšo politiko, usmerjeno proti pravicam transspolnih oseb, kar vključuje omejitve v športu in vojaški službi. Medtem ko konservativni pravni strokovnjaki napovedujejo zmago zveznih držav, predstavniki Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU) opozarjajo na morebitne daljnosežne posledice za državljanske pravice manjšin, če bi sodišče dopustilo tovrstne izključitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po prejemu podrobnega poročila pogajalske skupine o stikih z ameriško stranjo ukazal dokončanje besedila dokumenta o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po besedah Zelenskega so pogajanja z Združenimi državami Amerike vstopila v odločilno fazo, kar nakazuje na skorajšnjo formalizacijo strateškega partnerstva, ki naj bi Ukrajini zagotovilo dolgoročno stabilnost in podporo. Sporazum se pripravlja v času povečanih pričakovanj glede prihodnje ameriške zunanje politike pod morebitno novo administracijo Donalda Trumpa. Zelenski je poudaril, da gre za zgodovinski dokument, ki bo obravnavan na najvišji ravni in bo neposredno vplival na nadaljnji potek konflikta ter prihodnja pogajanja z Rusko federacijo pod vodstvom Vladimirja Putina. Uradni Kijev pričakuje, da bo podpis tega dokumenta utrdil obrambne zmogljivosti države in služil kot ključni element pri iskanju končne rešitve za končanje vojne. Čeprav podrobnosti vsebine ostajajo zaupne, se predvideva, da bo sporazum vključeval določila o vojaški pomoči, izmenjavi obveščevalnih podatkov in gospodarskem sodelovanju.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Zvezna sodnica Beryl Howell je v nedeljo zvečer odredila ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS), da mora nemudoma povrniti skoraj 12 milijonov dolarjev sredstev Ameriškemu združenju pediatrov (AAP). Sredstva so bila decembra nepričakovano odvzeta, sodnica pa je z začasno odredbo ustavila izvajanje rezov, dokler traja sodni postopek. Po mnenju sodišča dokazi kažejo na verjetnost, da je ministrstvo v administraciji Donalda Trumpa sredstva ukinilo kot povračilni ukrep zaradi javnega nasprotovanja združenja AAP določenim vladnim politikam. Sporna sredstva so namenjena ključnim javnozdravstvenim programom, ki vključujejo preprečevanje nenadne smrti dojenčkov, krepitev pediatrične oskrbe v ruralnih okoljih in zgodnje odkrivanje razvojnih motenj pri otrocih. Ministrstvo je v pismih združenju sprva trdilo, da se programi ne ujemajo več s prioritetami resorja, vendar je AAP v tožbi uspešno dokazal, da gre za politično motivirano maščevanje. Odločitev sodišča pomeni pomembno pravno zmago za AAP in zagotavlja nadaljevanje financiranja programov v času trajanja pravnega spora. Sodnica Howellova je v obrazložitvi poudarila, da bi nenadna prekinitev financiranja povzročila nepopravljivo škodo javnemu zdravju. Ministrstvo se na razsodbo uradno še ni odzvalo, pričakuje pa se nadaljevanje pravne bitke glede vprašanja diskrecijske pravice izvršilne oblasti pri dodeljevanju proračunskih sredstev.

Ameriška senatorka Elizabeth Warren je v ponedeljek v National Press Clubu v Washingtonu predstavila svojo vizijo prihodnosti Demokratske stranke, pri čemer je opozorila, da so demokrati obsojeni na neuspeh, če se ne bodo osredotočili na populistično gospodarsko sporočilo. Warrenova je poudarila, da se stranka preveč boji zameriti velikim donatorjem, kar ji onemogoča učinkovito zastopanje interesov delavskega razreda. Senatorka iz Massachusettsa je pozvala k oblikovanju širše koalicije, ki bi bila dovolj močna za soočenje z bogatimi in vplivnimi elitami. Po njenih besedah je ključno, da stranka sprejme politike, ki neposredno koristijo delovnim ljudem, saj je to edina pot do zmage na vmesnih volitvah leta 2026 in pozneje. Warrenova verjame, da bi morala biti stranka bolj neustrašna pri zagovarjanju ekonomskih reform, ki bi zmanjšale vpliv kapitala na politično odločanje. Njen nastop odraža notranje razprave v stranki po zadnjih volilnih ciklusih, kjer se demokrati trudijo najti pravo ravnovesje med progresivnimi cilji in ohranjanjem podpore zmernih volivcev. Warrenova s svojo strategijo cilja na tiste dele prebivalstva, ki se čutijo zapostavljene s strani trenutnega gospodarskega sistema, hkrati pa opozarja na nevarnost prevelike odvisnosti od finančnih prispevkov premožnih posameznikov.

Ameriški predsednik Donald Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje predstavlja ključen korak v ameriški politiki do Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih v regiji. Trumpova administracija s tem srečanjem potrjuje svojo podporo opozicijskim silam v času, ko se v Caracasu vzpostavlja nova oblast pod vodstvom Delcy Rodriguez, ki je v vlado že imenovala Maduru naklonjene kadre. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel odločno zanikal navedbe Washingtona o domnevnih pogajanjih med Havano in Združenimi državami Amerike. Trump je pred tem novinarjem dejal, da pogovori s Kubo potekajo, in pozval tamkajšnje oblasti k sklenitvi dogovora, preden bo za to prepozno. Diaz-Canelove izjave kažejo na oster razkorak med interpretacijo dogajanja v obeh prestolnicah, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji. Dogajanje je neposredno povezano z ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Medtem ko Washington poskuša stabilizirati regijo s podporo preverjenim političnim zaveznikom, kot je Machadova, ostajajo odnosi s Kubo na mrtvi točki kljub Trumpovim napovedim o možnem sporazumu.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.