Ameriški predsednik Donald Trump po poročanju ameriških medijev proučuje vrsto potencialnih vojaških možnosti proti Iranu, potem ko je v državi prišlo do krvavega zatrtja protestov. Dva visoka uradnika Združenih držav Amerike sta potrdila, da predsednik resno razmišlja o izpolnitvi svojih nedavnih groženj z napadi na iranski režim, v kolikor bi slednji uporabil smrtonosno silo proti civilistom. Več vladnih agencij je že vključenih v pripravo predlogov, Trump pa naj bi se v torek sestal z visokimi uradniki za nacionalno varnost, da bi določili nadaljnje korake. Med možnostmi, ki jih obravnava Bela hiša, so uporaba raket dolgega dosega, kibernetske operacije in ciljno usmerjeni zračni napadi. Napetosti so se dodatno stopnjevale po Trumpovi napovedi uvedbe 25-odstotnih carin, s čimer želi predsednik stopnjevati gospodarski pritisk na Teheran hkrati z vojaškimi grožnjami. Odločitev o morebitnem napadu bo odvisna od obveščevalnih podatkov o ravnanju iranskih varnostnih sil v prihodnjih dneh. Trgi so se na novice o morebitnem vojaškem konfliktu že odzvali, saj se je cena nafte WTI na mednarodnih trgih zvišala za skoraj odstotek. Morebitno zaostrovanje v Perzijskem zalivu bi lahko povzročilo dodatne motnje v svetovni oskrbi z energenti, kar povečuje negotovost v mednarodni skupnosti. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj režim kljub mednarodnim opozorilom nadaljuje z ostro represijo nad protestniki.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je v začetku leta 2026 znašel pod plazom kritik zaradi stopnjevanja uporabe izvršilne oblasti, ki po mnenju analitikov ogroža stabilnost države in mednarodna zavezništva. Osrednji dogodek, ki je sprožil množične proteste v Los Angelesu, Filadelfiji in Chicagu, je usodna strelska nesreča v Minneapolisu, kjer je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) ubil neoboroženo ameriško državljanko Renee Nicole Good. Trump je dogodek komentiral z izjavo, da je bila žrtev nespoštljiva do organov pregona, kar je še dodatno razvnelo javnost in poglobilo politično polarizacijo. Na zunanjepolitičnem področju administracija nadaljuje s kontroverznimi potezami, vključno z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ponovljenimi grožnjami o priključitvi Grenlandije. Te dejavnosti so povzročile resne razpoke v odnosih z zavezniki v zvezi Nato, zlasti z Dansko, ki vse pogosteje razmišlja o alternativnih partnerstvih zunaj okvira ZDA. Analitiki opozarjajo, da Trumpovo prepričanje o nekaznovanosti in obljube pomilostitev za sodelavce spodbujajo tvegane poteze, ki spodkopavajo moralno avtoriteto države. Notranjepolitično napetost stopnjujejo tudi pritiski na ameriško centralno banko (Federal Reserve), kjer pravosodno ministrstvo preiskuje predsednika Jeroma Powella zaradi domnevnih kaznivih dejanj. Kritiki, med njimi tudi konservativni komentatorji, opozarjajo, da Trumpov način vladanja, ki temelji na ustrahovanju in preseganju pooblastil, vodi v razgradnjo demokratičnih institucij. Medtem poročila razkrivajo, da so zvezni agenti od lanskega julija v civilna vozila streljali že v trinajstih primerih, kar kaže na sistemsko pomanjkanje nadzora nad organi pregona.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Operacija je vključevala dvourno bombardiranje prestolnice Caracas, kar je povzročilo globoko zaskrbljenost v mednarodni skupnosti, zlasti v Evropi, kjer se krepi prepričanje, da se na ZDA pod trenutnim vodstvom ni več mogoče zanesti glede varnosti in demokratičnih vrednot. Po ugrabitvi Madura se je Trumpova administracija osredotočila na Kolumbijo. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra sprva označil za »bolnega človeka«, ki proizvaja kokain, ter mu javno zagrozil. Kljub ostrim besedam pa sta državnika opravila 55-minutni telefonski pogovor, ki ga je Petro označil za zgodovinskega. Kolumbijski predsednik je s tem dialogom očitno uspel omiliti neposredne napetosti in preprečiti usodo, ki je doletela njegovega venezuelskega soseda. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo val kritik glede ameriškega intervencionizma. Analitiki opozarjajo, da Trumpova zunanja politika postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se agresivna vojaška dejanja prepletajo z nepričakovanimi diplomatskimi potezami. Medtem ko Venezuela ostaja v stanju šoka po ugrabitvi voditelja, sosednje države in evropske zaveznice ponovno ocenjujejo svoje strateške odnose z Washingtonom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek, 12. januarja 2026, napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na celotno blagovno menjavo z Združenimi državami Amerike za vsako državo, ki bo še naprej poslovno sodelovala z Iranom. Washington s tem ukrepom stopnjuje pritisk na teheranske oblasti v času najmnožičnejših protivladnih protestov v zadnjih letih, v katerih je po ocenah organizacij za človekove pravice življenje izgubilo že najmanj 599 ljudi. Trump je poudaril, da bodo nove dajatve začele veljati takoj, s čimer želi države prisiliti v popolno izolacijo iranskega režima. Poleg gospodarskih povračilnih ukrepov je ameriški predsednik izpostavil, da naj bi iranske oblasti že izrazile pripravljenost na pogajanja o svojem jedrskem programu, kar nakazuje na morebitne premike v diplomatskih odnosih. Trump, ki je pred tem že večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjega nasilja nad civilisti, je trenutne nemire označil za ključni trenutek za prihodnost regije. Ob tem je v javnih izjavah podal tudi neobičajne komentarje o vodstvu v Latinski Ameriki, ko se je razglasil za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele in izrazil podporo ideji, da bi Marco Rubio prevzel vodenje Kube. Ostri ukrepi bele hiše sledijo stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer oblasti proti mirnim protestnikom uporabljajo smrtonosno silo. Medtem ko so Združene države Amerike v preteklosti že uporabljale carine kot orodje zunanje politike, predvsem pri dogovorih z azijskimi partnericami, sedanja poteza predstavlja neposreden izziv mednarodnemu trgovinskemu redu. Države, ki so energetsko ali surovinsko odvisne od Irana, se bodo zdaj morale odločiti med ohranitvijo dostopa do ameriškega trga ali nadaljevanjem trgovanja s Teheranom, kar bi lahko povzročilo pretrese v svetovnih dobavnih verigah.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v ponedeljek naznanil uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki ohranjajo trgovinske odnose z Iranom. Ukrep, ki naj bi začel veljati takoj, je namenjen stopnjevanju pritiska na teheranski režim v času najobsežnejših protivladnih protestov v Iranu v zadnjih letih. Po besedah ameriškega predsednika bo vsaka država, ki posluje z Islamsko republiko Iran, za vse svoje posle z ZDA plačevala visoke carinske dajatve. Napetosti v Iranu so se stopnjevale zaradi drastičnega padca vrednosti iranskega riala in gospodarske krize, ki so jo povzročile dolgoletne mednarodne sankcije. Po podatkih nevladnih organizacij za človekove pravice je bilo v zatiranju protestov ubitih že več kot 600 ljudi, Washington pa trenutno preučuje nadaljnje možnosti odziva na ravnanje iranskih oblasti. Trumpov ukrep bi lahko močno vplival na velike svetovne ekonomije, vključno s Kitajsko, Indijo in Turčijo, ki so ključne trgovinske partnerice Irana. Analitiki opozarjajo, da bi nenadna uvedba carin lahko povzročila pretrese na svetovnih trgih in zmanjšala likvidnost, saj podrobnosti o izvajanju ukrepa še niso povsem jasne. Medtem ko Washington trdi, da s tem podpira iransko ljudstvo v boju proti teokraciji, Teheran obtožuje ZDA in Izrael, da izrabljata notranje nemire za poskus nasilne menjave oblasti. Trumpova administracija kljub temu vztraja pri politiki maksimalnega pritiska, ki ne izključuje niti vojaških možnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na države, ki nadaljujejo trgovinsko sodelovanje z Iranom. Ta poteza predstavlja zaostritev gospodarskega pritiska na Teheran v času, ko se država spopada z obsežnimi notranjimi nemiri. Odločitev Bele hiše je neposreden odziv na kršitve človekovih pravic in nasilno zatiranje demonstracij, ki so zajele iranska mesta. Po poročilih z rastišča dogajanja je število smrtnih žrtev med protestniki v Iranu močno naraslo, saj varnostne sile uporabljajo silo za obvladovanje množic. Ameriška administracija s temi ukrepi ne cilja le na iransko gospodarstvo, temveč tudi na njegove ključne zunanje trgovinske partnerice, s čimer želi izolirati režim v Teheranu. Carine bodo po vsej verjetnosti vplivale na mednarodne dobavne verige in odnose z državami, ki so kljub sankcijam ohranile gospodarske stike z Iranom. Evropske države in druge svetovne velesile dogajanje spremljajo z zaskrbljenostjo, saj bi nove carine lahko povzročile dodatna trenja v svetovni trgovini. Medtem ko Washington poudarja nujnost zaščite človekovih pravic, analitiki opozarjajo na morebitno povračilno stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu. Situacija ostaja nestabilna, saj se število žrtev na iranskih ulicah še naprej povečuje.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) se je v Minneapolisu spoprijelo z močnim odporom javnosti in notranjimi razkolom po usodnem streljanju na ameriško državljanko Renee Good. Dokumenti, ki jih je pridobil novinar Ken Klippenstein, razkrivajo, da so zvezni agenti prejeli stroga navodila glede lastne varnosti, vključno z omejitvijo objav na družbenih omrežjih in izklapljanjem lokacijskih nastavitev. Zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi in množičnimi protesti so številni uslužbenci urada za priseljevanje in carine (ICE) zavrnili napotitev v mesto, kar je vodstvo prisililo k iskanju prostovoljcev. Preiskava podjetja ProPublica je hkrati razkrila več kot 40 primerov, v katerih so zvezni agenti v zadnjem letu uporabili nevarne in prepovedane prijeme, kot so davljenje in pritiskanje s kolenom na vrat. Te tehnike so bile uradno prepovedane po smrti Georgea Floyda pred šestimi leti, vendar so se v okviru kampanje množičnih deportacij predsednika Donalda Trumpa ponovno pojavile v praksi. Incidenti vključujejo nasilje nad najstniki, ženskami in očeti, ki so se upirali ločitvi od svojih družin. Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale do točke, ko visoki uradniki v Washingtonu izražajo zaskrbljenost nad operativno smerjo in disciplino na terenu. Nekateri agenti so za nastale razmere in varnostno tveganje neposredno okrivili guvernerko Kristi Noem oziroma vodstvene strukture, medtem ko poročila o uporabi smrtonosne sile brez ustreznega nadzora krepijo pozive k reformi zveznih varnostnih organov.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranske državljane pozval k nadaljevanju protestov proti tamkajšnjim oblastem in jih spodbudil k prevzemu nadzora nad državnimi institucijami. Trump je v sporočilu zagotovil, da je ameriška pomoč že na poti, s čimer je še dodatno zaostril retoriko do teheranskega režima. V okviru teh prizadevanj je Bela hiša uvedla 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki gospodarsko sodelujejo z Iranom, kar predstavlja močan gospodarski pritisk na mednarodno skupnost. Najnovejše dejanje ameriške administracije sledi večdnevnim grožnjam z vojaškim posredovanjem, s katerimi želi Washington zaščititi civiliste pred nasiljem iranskih varnostnih sil. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo dopustile nekaznovanega pobijanja demonstrantov. Ta poteza pomeni prehod od zgolj diplomatskih opozoril k neposrednim gospodarskim sankcijam, ki vplivajo na globalne trgovinske tokove in odnose z zavezniki, ki še vedno trgujejo z Iranom. Dogajanje v Iranu, ki so ga sprožili notranji nemiri, je tako postalo osrednja točka ameriške zunanje politike. Medtem ko Trumpova administracija napoveduje konkretne ukrepe, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje napetosti, ki bi lahko vodilo v neposreden vojaški spopad. Uvedba carin na države trgovinske partnerice Irana je jasen signal, da Washington od preostalega sveta zahteva popolno izolacijo teheranskega režima.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežno politično in pravno ofenzivo, ki vključuje kazensko preiskavo predsednika Federalnih rezerv (Fed) Jeroma Powlla ter stopnjevanje napetosti po smrtonosnem streljanju v Minneapolisu. Ministrstvo za pravosodje je pod pritiskom Bele hiše izdalo sodno odredbo zoper Powlla zaradi domnevnega zavajanja kongresa o stroških prenove sedeža Feda, kar kritiki in nekateri republikanski senatorji označujejo za poskus spodkopavanja neodvisnosti centralne banke in prisile k znižanju obrestnih mer. Wall Street Journal je potezo označil za "samouničujoč fijasko", ki ogroža stabilnost finančnih trgov in dolarja. Hkrati se Trumpova administracija sooča z notranjim uporom na pravosodnem ministrstvu, kjer je več visokih uradnikov odstopilo v znak protesta proti obravnavi incidenta v Minneapolisu. Tam je agent službe ICE ubil 37-letno Renee Nicole Good, kar je sprožilo množične proteste. Medtem ko predsednik Trump in podpredsednik JD Vance agenta branita in žrtev označujeta za "domačo teroristko", odstopli uradniki opozarjajo na prekomerno uporabo sile in politizacijo organov pregona. Trump je v odziv na proteste napovedal še ostrejše ukrepe in "dan obračuna" za zvezno državo Minnesota. Na mednarodnem področju se nadaljujejo polemike glede ameriškega posredovanja v Venezueli in Trumpovih teženj po priključitvi Grenlandije. Nekdanji svetovalec John Bolton je opozoril, da je bila odstranitev Nicolása Madura brez jasnega načrta za tranzicijo "katastrofalna napaka", ki omogoča utrditev novega režima. Hkrati Trumpove izjave o neomejeni izvršilni oblasti, ki jo omejuje le njegova "osebna morala", ter grožnje z ukrepi proti Združenemu kraljestvu zaradi preiskave omrežja X, sprožajo resne pomisleke o prihodnosti ustavne ureditve in mednarodnih zavezništev Združenih držav.

Ameriški kongresnik Steve Cohen je med zaslišanjem odbora za pravosodje v predstavniškem domu ostro obsodil uboj Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil uslužbenec agencije za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Cohen je uboj označil za "popolnoma neupravičen umor" in kritiziral administracijo, ker je takoj stopila v bran policistu ter domnevno blatila ugled žrtve. Po kongresnikovih besedah žrtev ni storila ničesar napačnega, ko ni želela odpreti vrat svojega vozila, policist pa je orožje izvlekel še preden je ženska sploh speljala z avtomobilom. Analitiki in pravni strokovnjaki ob tem opozarjajo na izjemne težave pri doseganju obsodilne sodbe proti policistu v Združenih državah Amerike. Kljub obstoju videoposnetkov, ki so po mnenju mnogih obremenjujoči, pravni strokovnjaki poudarjajo, da ameriški pravosodni sistem policiste obravnava z visoko stopnjo zaščite. Ken White je postopek obsodbe policista primerjal z izjemno zahtevnim podvigom, saj sistem pogosto ne odraža pričakovanj javnosti o pravičnosti, temveč temelji na močno zakoreninjenih institucionalnih normah. Primer dodatno zapletajo poročila o policistovem begu s prizorišča in domnevno oviranje preiskave s strani zvezne policije FBI. Slednja naj bi državnim preiskovalcem preprečila dostop do ključnih dokazov, pojavljajo pa se tudi navedbe o vmešavanju zveznih agentov v postopek. Primer je sprožil burno razpravo o policijskem nasilju in sistemski odgovornosti v ZDA, medtem ko se družina žrtve in podporniki pripravljajo na dolgotrajno pravno bitko za razjasnitev okoliščin uboja.

Zvezni državi Minnesota in Illinois sta vložili pravna sredstva proti administraciji predsednika Donalda Trumpa z namenom preprečitve napotitve povečanega števila zveznih agentov urada za priseljevanje in carine (ICE). Tožnika trdita, da so zvezne operacije v njunih skupnostih nezakonite, medtem ko Trumpova administracija vztraja, da so ukrepi nujni za zaščito pred kriminalom, povezanim z nezakonitimi migracijami. Predsednik Donald Trump je v torek odločno stopil v bran delu urada ICE v Minnesoti in lokalne demokratske politike obtožil podpiranja "anarhistov in profesionalnih hujskačev". Po njegovih besedah si demokrati s svojim množičnim odporom proti zveznim organom pregona prizadevajo za ustvarjanje kaosa, s čimer je zavrnil njihova opozorila o destabilizaciji države do leta 2026. Ta pravni spor predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med demokratskimi guvernerji in Trumpovo administracijo glede vprašanja pristojnosti nad nadzorom meja in notranjo varnostjo. Minnesota in Illinois se s tožbama pridružujeta širši koaliciji demokratskih držav, ki so že v preteklosti spodbijale Trumpove migracijske politike na sodiščih, kar še dodatno poglablja politično polarizacijo v Združenih državah Amerike.

Letna stopnja inflacije v Združenih državah Amerike je decembra po podatkih urada za statistiko dela (BLS) ostala pri 2,7 odstotka, kar je skladno z ravnjo iz prejšnjega meseca in nekoliko pod pričakovanji ekonomistov. Osnovna inflacija, ki ne vključuje nihajnih cen hrane in energije, se je prav tako ustalila pri 2,6 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven po marcu 2021. Podatki kažejo na umirjanje cenovnih pritiskov v obdobju, ko se ameriško gospodarstvo sooča z odpravljanjem motenj v zbiranju podatkov, ki so bile posledica nedavnega zaprtja zvezne vlade. Administracija predsednika Donalda Trumpa je podatke izpostavila kot dokaz nadzorovane rasti cen, pri čemer so poudarili, da je trenutna stopnja inflacije znatno nižja od povprečja v času prejšnjega predsednika Joeja Bidna. Medtem ko so se cene surovin decembra stabilizirale, so k rasti indeksa potrošniških cen (CPI) največ prispevale storitve in hrana. Cene stanovanjskih stroškov so se na letni ravni povečale za 3,2 odstotka, kar pa še vedno predstavlja upad v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Analitiki opozarjajo, da so decembrski podatki ključni za prihodnje odločitve ameriške centralne banke Federal Reserve glede denarne politike. Kljub 0,3-odstotni rasti cen na mesečni ravni, ki je v veliki meri posledica sezonskih vplivov in ponovnega vzpona optimizma v malem gospodarstvu, se trend dolgoročne inflacije ohlaja. Stabilni podatki s trga dela dodatno podpirajo tezo o postopnem uravnoteženju gospodarstva brez povzročanja večjih pretresov.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je danes odločno zavrnil možnosti, da bi otok postal del Združenih držav Amerike, in poudaril, da Grenlandija ostaja avtonomno ozemlje pod dansko krono. Njegov odziv je sledil stopnjevanju napetosti in ponovnim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem vojaškem prevzemu oziroma priključitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Nielsen je v uradni izjavi dejal, da je izbira med Dansko in Združenimi državami Amerike jasna, pri čemer se Grenlandija nedvoumno odloča za nadaljevanje ustavne povezave s Københavnom. Premier je poudaril, da mora biti mednarodni skupnosti povsem jasno, da Grenlandija ni naprodaj in da o svoji usodi odločajo njeni prebivalci sami, s čimer se je odzval na poročanje agencije AFP o ameriških pritiskih. Politični vrh v Nuuku je s tem potrdil svojo zavezanost obstoječemu statusu, ki Grenlandiji zagotavlja široko avtonomijo znotraj Kraljevine Danske. Izjava predstavlja neposreden odgovor na retoriko iz Washingtona, ki v zadnjem obdobju vzbuja nemir v arktični regiji in med evropskimi zavezniki, ki tovrstne namere vidijo kot kršitev suverenosti in mednarodnih norm.

V slovenske kinematografe 30. januarja prihaja dokumentarni film z naslovom Melania, ki ga je režiral hollywoodski ustvarjalec Brett Ratner. Delo ponuja intimen vpogled v življenje ameriške prve dame Melanie Trump, slovenska premiera pa bo sovpadala z mednarodnim predvajanjem ob začetku drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa. Svetovna premiera filma bo sicer potekala dan prej, 29. januarja, v prestižnem Kennedyjevem centru v Washingtonu. Film je bil posnet v obdobju pred drugo inavguracijo in naj bi javnosti razkril nekatere manj znane vidike zakulisja bivanja v Beli hiši ter osebno plat prve dame, ki izhaja iz Sevnice. Prihod dokumentarca v Slovenijo odraža povečano zanimanje za njeno vlogo v ameriški politiki in vpliv, ki ga ima kot ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega rodu na svetovnem odru. Distributerji pričakujejo precejšen obisk, saj gre za aktualen portret osebe, ki je zaznamovala sodobno ameriško politično zgodovino. Dokumentarni film Melania je tako del širše promocijske kampanje ob ponovnem prevzemu oblasti Donalda Trumpa, hkrati pa predstavlja pomemben kulturni dogodek za slovenski prostor zaradi neposredne povezave protagonistke z domovino.

Donald Trump je pozval protestnike v Iranu, naj vztrajajo na ulicah, in jim obljubil pomoč, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem vojaškem posredovanju. Hkrati je Američane pozval, naj zapustijo Iran.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v torek uradno napovedala prekinitev statusa začasne zaščite (TPS) za državljane Somalije. Ta odločitev neposredno vpliva na več tisoč Somalijcev, ki so si v preteklih letih ustvarili življenje v Združenih državah Amerike pod tem posebnim humanitarnim programom. Skladno z napovedjo se bodo morali posamezniki, ki so do sedaj koristili zaščito pred deportacijo zaradi nestabilnih razmer v svoji domovini, pripraviti na odhod iz države ali pa si skušati urediti status na drug način. Kritiki ukrepa opozarjajo na morebitne humanitarne posledice, medtem ko vlada vztraja pri strožjem izvajanju imigracijske politike. Prekinitev statusa TPS za Somalijo je del širše strategije Trumpove administracije, ki postopoma omejuje programe začasnega bivanja za državljane držav, kjer so se po mnenju uradnega Washingtona varnostne ali humanitarne razmere dovolj izboljšale, da se ljudje lahko vrnejo domov.

V starosti 68 let je po boju z metastatskim rakom prostate umrl Scott Adams, ameriški risar stripov in politični komentator, najbolj znan kot ustvarjalec priljubljene satirične serije Dilbert. Njegovo smrt je v torek na njegovem YouTube kanalu potrdila njegova nekdanja žena, novico pa je kasneje na družbenem omrežju Truth Social delil tudi nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, ki je Adamsa označil za izjemnega človeka. Adams je zaslovel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s stripom Dilbert, ki je na duhovit in oster način prikazoval nesmisle pisarniškega življenja ter korporativne kulture. Strip je postal svetovni fenomen, objavljen v tisočih časopisih po vsem svetu, Adamsu pa je prinesel status enega najvplivnejših kronistov sodobnega delovnega okolja. Njegovo delo je sčasoma preraslo okvire risanja, saj se je v zadnjem desetletju uveljavil tudi kot provokativen politični analitik. V poznejšem obdobju svojega življenja je Adams s svojimi napovedmi o političnem vzponu Donalda Trumpa in diagnozami stanja ameriške družbe pritegnil precejšnjo pozornost javnosti. Kljub nekaterim kontroverznostim, ki so v zadnjih letih obdajale njegove javne nastope, ostaja njegova zapuščina v svetu stripa neizbrisljiva, saj je s svojo unikatno perspektivo na delovna razmerja zaznamoval več generacij bralcev.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo prihodnji teden udeležil Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu, kjer ga bo spremljala največja in najvišje pozicionirana delegacija Združenih držav doslej. Predsednik WEF Börge Brend je izrazil zadovoljstvo ob ponovnem sprejemu Trumpa, ki sicer pogosto zagovarja vrednote, ki se razlikujejo od tistih, ki jih promovira forum.

Dva visoka uslužbenca na ameriškem ministrstvu za delo, vodja kabineta Jihun Han in njegova namestnica Rebecca Wright, sta bila suspendirana zaradi preiskave o domnevnih zlorabah položaja ministrice Lori Chavez-DeRemer. Po navedbah virov naj bi pomočnika ministrici pomagala prikrivati njeno domnevno razmerje s podrejenim uslužbcem in ponarejala dokumentacijo za službena potovanja, ki so bila v resnici namenjena zasebnim srečanjem. Generalni inšpektor ministrstva je sprožil uradno preiskavo, ki vključuje tudi obtožbe o uživanju alkohola na delovnem mestu. Poročila kažejo, da naj bi ministrica v letu 2025 opravila več kot 50 službenih potovanj v 37 zveznih držav, pri čemer so bili nekateri obiski domnevno organizirani zgolj za srečanja z njenim romantičnim partnerjem. Posnetki nadzornih kamer naj bi potrjevali neprimerno vedenje v igralnicah v Las Vegasu, medtem ko so se nekateri incidenti zgodili celo v času delne blokade delovanja zvezne vlade. Pomočnika sta bila po navedbah medijev Bloomberga in New York Posta poslana na čakanje, dokler se preiskava ne zaključi. Ministrica Chavez-DeRemer, ki je sicer poročena, se spopada s hudimi obtožbami o zlorabi proračunskih sredstev in kršitvi etičnih standardov javne uprave. Podrejeni uslužbenec, s katerim naj bi bila v razmerju, navedb ni zanikal, ampak se je sklical na pravno zastopanje. Dogajanje predstavlja nov politični pritisk na administracijo predsednika Donalda Trumpa, saj gre za eno prvih večjih etičnih preiskav v njegovem trenutnem kabinetu.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Islamsko republiko Iran. Trump je svojo odločitev označil za dokončno, njen namen pa je stopnjevanje gospodarskega pritiska na Teheran. Ukrep sledi agresivni zunanji politiki Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in carinskimi ovirami poskušajo izolirati iransko gospodarstvo. Hkrati je Trump izrazil zaskrbljenost glede morebitne odločitve vrhovnega sodišča o ustavnosti že uveljavljenih carin. Po njegovih besedah bi razglasitev carin za nezakonite pomenila finančno katastrofo za Združene države Amerike, saj bi vlada morda morala vračati milijarde dolarjev pobranih sredstev. Predsednik je poudaril, da bi tak scenarij resno ogrozil gospodarsko stabilnost države, medtem ko javnost pričakuje končno razsodbo sodišča v prihodnjih dneh. Na medijskem področju se napoveduje širitev vpliva konservativnega omrežja Newsmax, ki naj bi začelo delovati tudi v Grčiji. Pri tem projektu ima pomembno vlogo Kimberly Guilfoyle, kar kaže na krepitev Trumpovih zavezniških medijskih struktur zunaj meja ZDA. Omrežje, ki je postalo prepoznavno predvsem po volitvah leta 2020, se osredotoča na širjenje konservativnih stališč, s katerimi se spopadajo tradicionalni mediji.

V več kot tisoč mestih po Združenih državah Amerike so minuli konec tedna izbruhnili množični protesti po usodni ustrelitvi 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil 7. januarja v Minneapolisu med zvezno operacijo pregona domnevnih priseljencev, ko je agent Jonathan E. Ross trikrat ustrelil žrtev v glavo, medtem ko je bila v svojem vozilu. Demonstracije so organizirale različne aktivistične skupine, vključno z organizacijo Demokratični socialisti Amerike (DSA), ki so zahtevale ukinitev agencije ICE. Odziv oblasti je dodatno razvnel javno ogorčenje, saj so uradniki administracije nekdanjega predsednika Trumpa streljanje nemudoma označili za upravičeno samoobrambo in dejanje označili za posledico domačega terorizma. Priče in protestniki te navedbe zavračajo, saj naj bi se agenti žrtvi približali v trenutku, ko je v šolo odložila svojega šestletnega sina, medtem ko so se ostala vozila v okolici premikala neovirano. Protestniki opozarjajo na brutalnost zveznih organov in zahtevajo kazenski pregon odgovornih za dogodek, ki ga opisujejo kot izvensodni umor. Napetosti so se stopnjevale tudi na politični ravni, saj so zvezni agenti v Minneapolisu preprečili dostop skupini kongresnikov do uradnih prostorov agencije ICE. Kritiki, med katerimi je bila najglasnejša kongresnica Ilhan Omar, opozarjajo na popolno pomanjkanje nadzora nad delovanjem agencije in na militarizacijo pregona priseljencev. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti državljanov med zveznimi operacijami in o prihodnosti migracijske politike v državi.

Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je od lanskega nastopa predsednika Donalda Trumpa preklicalo več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. Ta podatek, ki v primerjavi z letom 2024 pomeni kar 150-odstotno povečanje, jasno odraža uresničevanje predsednikove stroge priseljenske politike in okrepljenega nadzora nad vstopom tujcev v državo. Obsežen preklic vizumov je neposredna posledica širše kampanje proti priseljevanju, ki jo je Trumpova administracija sprožila takoj po vrnitvi v Belo hišo. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so ukrepi usmerjeni v zaostritev varnostnih preverjanj in pospešitev postopkov izgona oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Združenih državah Amerike. Državno tajništvo poudarja, da so ti ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in zaščito ameriškega trga dela. Rekordne številke nakazujejo na spremembo prioritet ameriške zunanje politike in konzularnih služb, ki se pod novim vodstvom osredotočajo na restriktivne ukrepe namesto na liberalizacijo vizumskih režimov.

Rusko-ukrajinski konflikt je presegel trajanje sovjetske vojne z nacistično Nemčijo. Medtem so Združene države Rusijo obtožile "nevarne in nerazložljive eskalacije" zaradi novih napadov na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo. Analitiki so opozorili, da lahko razdor znotraj zveze NATO izvira iz sporov med zavezniki in ne iz vojne v Ukrajini.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je v napadu na zahodno Ukrajino v noči na 9. januar uporabilo mobilni sistem hipersoničnih balističnih raket orešnik. Cilj napada je bila Državna letalska tovarna Lvov, ki so jo ruske sile po lastnih navedbah popolnoma onesposobile. Poleg tovarne so bili tarče napadov tudi bližnje letališče in center za upravljanje brezpilotnih letalnikov, kar kaže na strateško usmerjenost Moskve k uničevanju ukrajinske letalske infrastrukture in zmogljivosti za popravilo zračnih plovil. Napad z orožjem, ki dosega hitrosti do 10 machov, predstavlja stopnjevanje uporabe napredne vojaške tehnologije v konfliktu, ki traja že skoraj štiri leta. Ukrajinska stran je potrdila uporabo hipersoničnih izstrelkov proti Lvovu, vendar sprva ni podala podrobnih informacij o obsegu škode na industrijskem objektu. Ruski uradniki so informacijo o uničenju tovarne podali z zamikom, kar poudarja prioritete Moskve pri onemogočanju ukrajinske obrambne industrije v trenutni fazi spopadov. Istočasno se pojavljajo poročila o neuspehu ruskih protizračnih sistemov v Venezueli med nedavno ameriško vojaško operacijo. Kljub temu da Venezuela razpolaga s sistemi S-300 in Buk-M2, ki jih je od Rusije kupila leta 2009, ti med napadi niso reagirali. Analitiki ocenjujejo, da so bili sistemi bodisi neoperativni zaradi slabega vzdrževanja bodisi namenoma izključeni zaradi notranjih dogovorov znotraj venezuelske vojske, kar meče senco dvoma na učinkovitost ruske izvozne vojaške opreme v realnih bojnih razmerah.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo novih carin v višini 25 odstotkov na ves uvoz iz držav, ki opravljajo kakršne koli posle z Islamsko republiko Iran. Ukrep, ki je po Trumpovih besedah začel veljati takoj, predstavlja nov mehanizem pritiska na države, ki sodelujejo s Teheranom, saj bodo te posledično kaznovane pri trgovanju z Združenimi državami Amerike. Čeprav predsednik ni neposredno navedel seznama držav, bi odločitev lahko močno prizadela ključne ameriške trgovinske partnerice, vključno s Kitajsko, Indijo, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Novi trgovinski ukrepi so bili sprejeti v času, ko Trumpova administracija stopnjuje retoriko proti iranskemu režimu zaradi nasilnega zatiranja notranjih protestov. Washington s temi potezami poskuša popolnoma izolirati Teheran in mu onemogočiti dostop do mednarodnih finančnih tokov, hkrati pa sili druge svetovne velesile v izbiro med iranskim trgom in dostopom do ameriškega gospodarstva. Odločitev je na svetovnih trgih povzročila precejšnjo negotovost, saj podrobnosti o izvajanju carin in njihovem natančnem obsegu ostajajo nejasne. Analitiki opozarjajo, da bi takšna politika lahko sprožila nove trgovinske vojne, zlasti s Kitajsko, ki velja za največjo uvoznico iranske nafte. Medtem ko Trump hkrati nakazuje možnost pogovorov o denuklearizaciji, v ozadju še vedno ostajajo grožnje z morebitnimi vojaškimi napadi na iranske cilje. Takšen nepredvidljiv pristop k zunanji politiki in trgovini povzroča nemir med vlagatelji in bi lahko vodil do večjih motenj v globalnih dobavnih verigah.

Vlada Združenih držav Amerike bo Mehiki dovolila nadaljnjo dobavo nafte Kubi, kljub predhodnim grožnjam predsednika Donalda Trumpa o prekinitvi vseh pošiljk energentov na otok. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je v pogovoru za televizijsko mrežo CBS pojasnil, da trenutna politika Washingtona dopušča tovrstne dejavnosti. Po njegovih navedbah ameriška administracija od Mehike ni zahtevala ustavitve oskrbe s surovo nafto, kar nakazuje na pragmatičen pristop k energetski stabilnosti v regiji. Odločitev o ohranitvi energetskega kanala med Mehiko in Havano naj bi temeljila na bojazni pred morebitno destabilizacijo Kube. Viri pri CBS navajajo, da bi popolna ustavitev dobave nafte povzročila hud energetski zlom na otoku, kar bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečan migrantski pritisk na ameriške meje. Čeprav je Donald Trump napovedoval ostrejše ukrepe in popolno blokado energentov, se zdi, da so strateški interesi glede preprečevanja kaosa v neposredni bližini prevladali nad retoriko. Mehika pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum ohranja svojo vlogo ključne dobaviteljice energentov za Kubo, ki se spopada z dolgotrajnim pomanjkanjem električne energije in goriva. Odločitev ameriške administracije, da ne blokira teh pošiljk, predstavlja pomembno diplomatsko in ekonomsko olajšanje za mehiško vlado, ki bi se sicer lahko znašla pod močnim pritiskom Washingtona. S tem se vsaj začasno zmanjšujejo napetosti glede energetskega vprašanja v Karibskem morju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je državljane opozoril na prihajajočo okrepitev ruskih vojaških operacij, saj naj bi obveščevalni podatki kazali na pripravo novega obsežnega napada. Po navedbah Kijeva se ruske sile pripravljajo na udare na ključne cilje po celotni državi, kar sledi obdobju intenzivnega raketiranja civilne in vojaške infrastrukture. Predsednik je pozval k previdnosti in pripravljenosti na morebitne izredne razmere v prihodnjih dneh. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih ruskih napadih na vojaška vadbišča in zdravstvene ustanove, kar kaže na strategijo sistematičnega uničevanja ukrajinskih zmogljivosti. Zelenski je poudaril, da Moskva kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam z novimi sankcijami ne kaže namere po deeskalaciji konflikta, temveč načrtuje še močnejše ofenzivne dejavnosti. Zaradi napovedanih napadov ukrajinske oblasti krepijo zračno obrambo in pozivajo mednarodno skupnost k dodatni vojaški pomoči. Situacija ostaja kritična, saj so ruski napadi v preteklosti že povzročili precejšnje število žrtev med civilisti in vojaki, kar dodatno otežuje humanitarne razmere v državi, ki se že več kot tri leta upira ruski agresiji.

Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez se je ostro odzvala na izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je na svojem družbenem omrežju Truth Social označil za vršilca dolžnosti predsednika te latinskoameriške države. Rodriguezova je poudarila, da Venezuelo vodi legitimna vlada ob podpori ljudstva, in s tem zavrnila Trumpove trditve o njegovi domnevni vlogi pri upravljanju države. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih letih močno poslabšali zaradi vprašanj politične legitimnosti in gospodarskih sankcij. Odziv podpredsednice odraža stališče vlade Nicolasa Madura, ki vztraja pri svoji suverenosti kljub zunanjim pritiskom in poskusom destabilizacije. Rodriguezova je v svojem nagovoru izpostavila, da Združene države Amerike določene posameznike držijo kot talce svoje politike, medtem ko v Venezueli odločitve sprejema vlada skupaj z narofom. Trumpova poteza, da se razglasi za začasnega voditelja, je v diplomatskih krogih razumljena kot nadaljevanje njegove prejšnje politike maksimalnega pritiska na venezuelski režim. Napetosti med državama imajo širše posledice za regijo, saj vplivajo na migracijske tokove in energetsko varnost na ameriški celini. Medtem ko Washington še naprej ne priznava legitimnosti zadnjih venezuelskih volitev, Caracas odgovarja z retoriko o nacionalni ponosu in odporu proti imperializmu. Trenutna situacija nakazuje, da se bo diplomatski spor pod novo ameriško administracijo verjetno še poglobil, kar pušča malo prostora za morebitni dialog ali normalizacijo odnosov v bližnji prihodnosti.

Nacionalni volilni svet (CNE) v Hondurasu je v ponedeljek uradno zavrnil zahteve vladajoče levice po ponovnem štetju glasov s predsedniških volitev, ki so potekale 30. novembra. Volilni organ je pritožbe in zahteve po novem štetju označil za nezakonite ter potrdil zmago konservativnega podjetnika Nasryja "Tita" Asfure. Odločitev volilnega sveta so javno podprle tudi honduraške oborožene sile, ki so sporočile, da bodo v celoti spoštovale in varovale uradno razglasitev rezultatov. Politične napetosti v državi so se stopnjevale zaradi obtožb o vmešavanju zunanjih akterjev v volilni proces. Odhajajoča vlada in levičarske opozicijske skupine so kritizirale proces, medtem ko je volilna komisija obsodila domnevno politično vmešavanje, ki naj bi spodkopavalo avtonomijo institucij. Nasry Asfura je v kampanji užival javno podporo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, kar je v regiji sprožilo dodatne razprave o suverenosti in mednarodnem vplivu na lokalne demokratične procese. Kljub pritiskom civilne družbe in nekaterih političnih frakcij po večji transparentnosti, vojska vztraja pri stališču, da je proces zaključen. Podpora vojaškega vrha volilnemu svetu zmanjšuje možnost za uspešno izpodbijanje rezultatov na ulicah ali prek izrednih pravnih sredstev. Razmere v prestolnici Tegucigalpa ostajajo negotove, saj nasprotniki rezultatov opozarjajo na nepravilnosti, ki naj bi zaznamovale volilno nedeljo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Ameriški tehnološki velikan Meta, pod okriljem katerega delujeta družbeni omrežji Facebook in Instagram, je Dino Powell McCormick imenoval za svojo novo predsednico in podpredsednico. Powell McCormick, ki je bila v preteklosti svetovalka v administraciji Donalda Trumpa in dolgoletna uslužbenka v finančnem sektorju, bo v novi vlogi zadolžena za vodenje celovite strategije podjetja in izvajanje večmilijardnih naložb. Njen prihod v vodstvo podjetja sledi kratkemu obdobju v upravnem odboru Mete, ki ga je zapustila decembra lansko leto. Generalni direktor družbe Mark Zuckerberg je ob imenovanju poudaril, da so njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejana mreža poznanstev po svetu ključne za naslednjo fazo rasti podjetja, predvsem na področju umetne inteligence. Powell McCormick je pred tem zasedala visoke položaje v investicijski banki Goldman Sachs ter v banki BDT & MSD Partners, v politični sferi pa je služila kot namestnica svetovalca za nacionalno varnost v Trumpovem prvem mandatu ter delovala v administraciji Georgea W. Busha. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v javnosti in na družbenih omrežjih. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump odločitev javno pozdravil in jo označil za odlično izbiro, so kritiki na spletu izpostavili morebitne konflikte interesov. Ti se nanašajo predvsem na dejstvo, da je njen soprog Dave McCormick aktualni ameriški senator iz Pensilvanije, ki seduje v pomembnih senatnih odborih za finance in zunanje odnose, kar po mnenju nekaterih uporabnikov spominja na politično klientelizem oziroma t.i. »močvirje«.

Ameriški State Department je pozval ameriške državljane v Iranu, naj nemudoma zapustijo državo. Razlog za poziv so stopnjujoči se nemiri po vsej državi, ki bi lahko prerasli v nasilje. Ameriško veleposlaništvo opozarja, da se protesti stopnjujejo.

Novi članki so razkrili, da je preiskava proti predsedniku Fed-a, Jeromu Powellu, še poglobila spor med Donaldom Trumpom in centralno banko, pri čemer so nekdanji predsedniki Fed-a izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti institucije. Trumpova administracija je grozila s kazensko obtožnico, kar je povzročilo dodatno podporo neodvisnosti Fed-a. Washington National Opera se je odločila preseliti svoje predstave iz Kennedy Centra, kar predstavlja umetniški odziv na Trumpovo kampanjo. Trump je imenoval sodnike v vrhovna sodišča, ki večinoma podpirajo njegove odločitve.

Senator Mark Kelly je vložil tožbo proti Pentagona in ministru za obrambo Petu Hegsethu zaradi poskusov kaznovanja zaradi opozoril o nezakonitih ukazih. Tožba je bila vložena zaradi postopka Pentagona, da bi Kellyja degradirali iz njegovega upokojenega čina kapitana mornarice.

Ameriški pravosodni organi so napovedali uvedbo uradne preiskave proti predsedniku Zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu, ki mu grozi celo kazenski pregon. Preiskava prihaja po dolgotrajnem obdobju napetosti med Powellom in predsednikom Donaldom Trumpom, ki je šefa centralne banke večkrat javno kritiziral zaradi njegove nepripravljenosti na hitro zniževanje obrestnih mer. Čeprav Donald Trump zanika neposredno vpletenost v postopek, kritiki opozarjajo, da gre za politični pritisk, katerega namen je podreditev neodvisne finančne institucije izvršni oblasti. Analitiki ocenjujejo, da so očitki o domnevnih nepravilnostih le pretveza za odstranitev Powella s položaja, kar bi predsedniku omogočilo imenovanje bolj popustljivega vodstva centralne banke. Powell je doslej vztrajno zagovarjal avtonomijo institucije in poudarjal, da morajo monetarne odločitve temeljiti na ekonomskih podatkih, ne pa na političnih željah Bele hiše. Morebiten kazenski pregon bi pomenil nevaren precedens v ameriški ustavni ureditvi in bi lahko povzročil resne pretrese na svetovnih finančnih trgih. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih sporov, ki so se začeli zaostrovati že v juliju, ko je Fed kljub neposrednim pozivom predsednika k znižanju stroškov zadolževanja ohranil ključne obrestne mere na takratnih ravneh. Razkol med Belo hišo in centralno banko sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti ameriškega dolarja in verodostojnosti Feda kot varuha stabilnih cen in polne zaposlenosti, kar vpliva na celotno svetovno gospodarstvo.

Avstralija je sporočila, da njihov veleposlanik v ZDA odhaja po treh letih mandata, ki ga je zasenčila javna kritika predsednika Donalda Trumpa. Trump je izjavil, da mu Rudd ni všeč. Ruddov odhod sovpada z obdobjem nekaj tednov po Trumpovi kritiki in bo zapustil položaj marca.

Vrhovno sodišče ZDA se nagiba k potrditvi državnih zakonov, ki prepovedujejo transspolnim dekletom in ženskam nastopanje v ženskih šolskih športnih ekipah. Po več kot treh urah obravnave argumentov ni nakazalo, da bi sledilo odločitvam nižjih sodišč, ki so bile naklonjene transspolnim športnikom. Sodniki so obravnavali, kako se te prepovedi povezujejo z naslovom IX, enakopravno zaščito in definicijami spola.

Osrednji ruski televizijski voditelj in propagandist Vladimir Solovjov je v svoji oddaji na državni televiziji pozval k razširitvi ruskih vojaških posegov izven meja Ukrajine. Solovjov je poudaril, da bi morala Ruska federacija ponovno uveljaviti svojo interesno sfero s sprožitvijo novih »posebnih vojaških operacij«, pri čemer je izpostavil Armenijo in države Srednje Azije kot ključna območja, kjer naj bi Moskva po njegovem mnenju izgubljala vpliv. Med nastopom je Solovjov izrazil prepričanje, da so te regije postale »gigantski problem« za ruske strateške interese. Njegove izjave so vključevale tudi omembo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in popolno zavračanje mednarodnopravnih norm. Voditelj je retorično spraševal, zakaj bi Rusijo moralo skrbeti mednarodno pravo, če so ogroženi njeni nacionalni interesi v bližnji soseščini. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika v ruskih državnih medijih pogosto služi kot sredstvo za testiranje javnega mnenja ali pa kot napoved zaostritve zunanje politike Kremlja. Čeprav gre za izjave medijske osebnosti, Solovjov velja za tesnega zaveznika predsednika Vladimirja Putina, zato njegove napovedi o morebitnih novih konfliktih v Zakavkazju in Srednji Aziji zbujajo zaskrbljenost v mednarodni skupnosti.

Vojna v Ukrajini je v januarju 2025 dosegla pomemben zgodovinski mejnik, saj je časovno trajanje ruske agresije preseglo trajanje spopadov med Sovjetsko zvezo in Tretjim rajhom med drugo svetovno vojno. Od začetka invazije 24. februarja 2022 je minilo že več kot 1300 dni, kar je več od obdobja med nemškim napadom na ZSSR leta 1941 in koncem vojne leta 1945. Analize kažejo, da je napredovanje ruskih sil v Ukrajini kar tridesetkrat počasnejše od takratnega prodiranja Rdeče armade. Sočasno z dolgotrajnostjo konflikta se zaostruje tudi tehnološka eskalacija. Rusija je v nedavnih napadih na cilje v zahodni Ukrajini uporabila novo hipersonično raketo srednjega dosega tipa Orešnik. Zaradi izjemne hitrosti in strme poti leta velja sistem za trenutno neulovljivega za zahodne protizračne obrambne sisteme. Ta korak velja za strateško sporočilo Moskve zahodnim zaveznicam Ukrajine, predvsem v kontekstu spremenjene ameriške administracije. Kljub predvolilnim obljubam Donalda Trumpa o hitrem končanju vojne, Združene države Amerike še naprej zagotavljajo vojaško pomoč Kijevu. Razmere na terenu ostajajo napete, saj ruska vojska nadaljuje z obsežnimi napadi, ukrajinska stran pa se spopada tudi z notranjimi grožnjami, vključno s primeri vohunjenja v letalskih silah, ki ogrožajo strateško pomembno opremo, kot so lovci F-16.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v ponedeljek sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump nakup Grenlandije obravnava kot svojo prioriteto, vendar za izvedbo tega načrta še ni določil natančnega časovnega okvira. Leavitt je v pogovoru z novinarji poudarila, da so predsednikove namere glede pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja jasne, čeprav konkretnih korakov v bližnji prihodnosti še ni napovedala. Predlog o nakupu največjega otoka na svetu, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, temelji na Trumpovem prepričanju o geopolitičnem in gospodarskem pomenu regije. Arktično območje postaja vse bolj pomembno zaradi dostopa do naravnih virov in novih pomorskih poti, kar Združene države Amerike sili k razmišljanju o širitvi svojega vpliva na severu. Kljub temu so danska vlada in lokalne oblasti na Grenlandiji v preteklosti že večkrat zavrnile kakršno koli možnost prodaje. Ponovna obuditev te zamisli v začetku novega mandata kaže na doslednost Trumpove zunanje politike glede ozemeljskih vprašanj. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se zaradi teh teženj lahko ponovno znašli pod pritiskom, saj Danska vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj kraljevine.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je 13. januarja 2026 začelo obravnavo dveh prelomnih primerov, ki bi lahko bistveno spremenila pravice transspolnih oseb na nacionalni ravni. Gre za tožbi zveznih držav Idaho in Zahodna Virginija, ki zagovarjata svoje zakone o omejitvi ženskih športnih tekmovanj izključno na biološke ženske. Pravna strokovnjaka in zagovorniki obeh strani pričakujejo, da bo odločitev sodišča podala končno definicijo pojma "spol" v okviru ameriške zakonodaje o enakosti. Zvezni državi v postopkih Little proti Hecoxu in Zahodna Virginija proti B.P.J. trdita, da njihovi zakoni ne kršijo 14. amandmaja ameriške ustave, ki zagotavlja enako varstvo pred zakonom, niti zveznega zakona Title IX, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola v izobraževalnih ustanovah. Trenutno ima že 27 ameriških zveznih držav sprejete podobne prepovedi, ki transspolnim športnicam onemogočajo sodelovanje v ženskih kategorijah, vendar so nižja sodišča izvajanje teh zakonov delno blokirala. Primeri prihajajo pred najvišje sodišče v času, ko administracija predsednika Trumpa izvaja širšo politiko, usmerjeno proti pravicam transspolnih oseb, kar vključuje omejitve v športu in vojaški službi. Medtem ko konservativni pravni strokovnjaki napovedujejo zmago zveznih držav, predstavniki Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU) opozarjajo na morebitne daljnosežne posledice za državljanske pravice manjšin, če bi sodišče dopustilo tovrstne izključitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po prejemu podrobnega poročila pogajalske skupine o stikih z ameriško stranjo ukazal dokončanje besedila dokumenta o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po besedah Zelenskega so pogajanja z Združenimi državami Amerike vstopila v odločilno fazo, kar nakazuje na skorajšnjo formalizacijo strateškega partnerstva, ki naj bi Ukrajini zagotovilo dolgoročno stabilnost in podporo. Sporazum se pripravlja v času povečanih pričakovanj glede prihodnje ameriške zunanje politike pod morebitno novo administracijo Donalda Trumpa. Zelenski je poudaril, da gre za zgodovinski dokument, ki bo obravnavan na najvišji ravni in bo neposredno vplival na nadaljnji potek konflikta ter prihodnja pogajanja z Rusko federacijo pod vodstvom Vladimirja Putina. Uradni Kijev pričakuje, da bo podpis tega dokumenta utrdil obrambne zmogljivosti države in služil kot ključni element pri iskanju končne rešitve za končanje vojne. Čeprav podrobnosti vsebine ostajajo zaupne, se predvideva, da bo sporazum vključeval določila o vojaški pomoči, izmenjavi obveščevalnih podatkov in gospodarskem sodelovanju.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Zvezna sodnica Beryl Howell je v nedeljo zvečer odredila ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS), da mora nemudoma povrniti skoraj 12 milijonov dolarjev sredstev Ameriškemu združenju pediatrov (AAP). Sredstva so bila decembra nepričakovano odvzeta, sodnica pa je z začasno odredbo ustavila izvajanje rezov, dokler traja sodni postopek. Po mnenju sodišča dokazi kažejo na verjetnost, da je ministrstvo v administraciji Donalda Trumpa sredstva ukinilo kot povračilni ukrep zaradi javnega nasprotovanja združenja AAP določenim vladnim politikam. Sporna sredstva so namenjena ključnim javnozdravstvenim programom, ki vključujejo preprečevanje nenadne smrti dojenčkov, krepitev pediatrične oskrbe v ruralnih okoljih in zgodnje odkrivanje razvojnih motenj pri otrocih. Ministrstvo je v pismih združenju sprva trdilo, da se programi ne ujemajo več s prioritetami resorja, vendar je AAP v tožbi uspešno dokazal, da gre za politično motivirano maščevanje. Odločitev sodišča pomeni pomembno pravno zmago za AAP in zagotavlja nadaljevanje financiranja programov v času trajanja pravnega spora. Sodnica Howellova je v obrazložitvi poudarila, da bi nenadna prekinitev financiranja povzročila nepopravljivo škodo javnemu zdravju. Ministrstvo se na razsodbo uradno še ni odzvalo, pričakuje pa se nadaljevanje pravne bitke glede vprašanja diskrecijske pravice izvršilne oblasti pri dodeljevanju proračunskih sredstev.

Ameriška senatorka Elizabeth Warren je v ponedeljek v National Press Clubu v Washingtonu predstavila svojo vizijo prihodnosti Demokratske stranke, pri čemer je opozorila, da so demokrati obsojeni na neuspeh, če se ne bodo osredotočili na populistično gospodarsko sporočilo. Warrenova je poudarila, da se stranka preveč boji zameriti velikim donatorjem, kar ji onemogoča učinkovito zastopanje interesov delavskega razreda. Senatorka iz Massachusettsa je pozvala k oblikovanju širše koalicije, ki bi bila dovolj močna za soočenje z bogatimi in vplivnimi elitami. Po njenih besedah je ključno, da stranka sprejme politike, ki neposredno koristijo delovnim ljudem, saj je to edina pot do zmage na vmesnih volitvah leta 2026 in pozneje. Warrenova verjame, da bi morala biti stranka bolj neustrašna pri zagovarjanju ekonomskih reform, ki bi zmanjšale vpliv kapitala na politično odločanje. Njen nastop odraža notranje razprave v stranki po zadnjih volilnih ciklusih, kjer se demokrati trudijo najti pravo ravnovesje med progresivnimi cilji in ohranjanjem podpore zmernih volivcev. Warrenova s svojo strategijo cilja na tiste dele prebivalstva, ki se čutijo zapostavljene s strani trenutnega gospodarskega sistema, hkrati pa opozarja na nevarnost prevelike odvisnosti od finančnih prispevkov premožnih posameznikov.

Ameriški predsednik Donald Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje predstavlja ključen korak v ameriški politiki do Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih v regiji. Trumpova administracija s tem srečanjem potrjuje svojo podporo opozicijskim silam v času, ko se v Caracasu vzpostavlja nova oblast pod vodstvom Delcy Rodriguez, ki je v vlado že imenovala Maduru naklonjene kadre. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel odločno zanikal navedbe Washingtona o domnevnih pogajanjih med Havano in Združenimi državami Amerike. Trump je pred tem novinarjem dejal, da pogovori s Kubo potekajo, in pozval tamkajšnje oblasti k sklenitvi dogovora, preden bo za to prepozno. Diaz-Canelove izjave kažejo na oster razkorak med interpretacijo dogajanja v obeh prestolnicah, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji. Dogajanje je neposredno povezano z ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Medtem ko Washington poskuša stabilizirati regijo s podporo preverjenim političnim zaveznikom, kot je Machadova, ostajajo odnosi s Kubo na mrtvi točki kljub Trumpovim napovedim o možnem sporazumu.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.