Ameriški predsednik Donald Trump je v torkovem pogovoru za televizijo CBS napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na ostre ukrepe proti Iranu, če bo tamkajšnji režim uresničil napovedi o usmrtitvah protestnikov. Iranski državni mediji so poročali o načrtovanih usmrtitvah udeležencev protivladnih demonstracij, ki v državi potekajo že več kot dva tedna. Trump je v intervjuju z voditeljem Tonyjem Dokoupilom namignil, da bodo ameriški povračilni ukrepi sledili takoj po morebitnih usmrtitvah, pri čemer je dejal, da bo javnost z odzivom »zelo zadovoljna«. Medtem ko se Iran sooča z informacijsko blokado in nasilnim zatiranjem protestov, pri čemer nevladne organizacije ocenjujejo število smrtnih žrtev med 12.000 in 20.000, se v Združenih državah Amerike krepijo notranji nemiri. Kongres je začel preiskavo proti aktivističnim skupinam z marksističnim ozadjem, ki so organizirale proteste v podporo venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru in nastrojene proti ameriški službi za priseljevanje (ICE). Te skupine, med njimi koalicija Answer, so po aretaciji Madura pozvale k »nujnim dnem akcije« po vsej državi. Preiskovalci se osredotočajo na povezave teh mrež s tujimi akterji, predvsem s kitajskimi državnimi mediji, ki naj bi služili kot platforma za kritiko ameriške zunanje politike. Direktor koalicije Answer Brian Becker je v nastopih za kitajsko televizijo CGTN označil ZDA za »odmetniško državo« in primerjal trenutne ukrepe proti Venezueli s preteklimi vojaškimi posredovanji v Libiji, Iraku in Jugoslaviji. Kongresni nadzor se stopnjuje zaradi sumov, da so te skupine neposredno vpletene v spodbujanje nemirov in spodkopavanje nacionalne varnosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social javno podprl protestnike v Iranu in jih pozval k nadaljevanju demonstracij ter prevzemu državnih institucij. V svojem zapisu je iranske državljane označil za patriote in jim svetoval, naj beležijo imena tistih, ki nad njimi izvajajo nasilje, saj bodo za svoja dejanja odgovarjali. Trump je obenem napovedal prekinitev vseh srečanj z iranskimi uradniki, dokler se nasilno zatiranje protestov ne konča. Njegova izjava "Pomoč je na poti" je v mednarodni javnosti sprožila ugibanja o morebitnih prihodnjih korakih ameriške administracije oziroma stopnjevanju pritiska na teheranski režim. Trumpov poziv prihaja v času, ko nevladne organizacije za človekove pravice poročajo o naraščajočem številu smrtnih žrtev med demonstranti. Po zadnjih podatkih naj bi bilo v zadnjih dveh tednih ubitih že najmanj 500 ljudi, kar stopnjuje napetosti med Zahodom in islamsko republiko. Odzivi na Trumpove besede so mešani, saj nekateri analitiki v njih vidijo neposredno spodbujanje k destabilizaciji Irana, drugi pa nujno moralno podporo civilnemu prebivalstvu, ki se bori za osnovne pravice. Vprašanje ostaja, ali bodo te besede vodile do konkretnih diplomatskih ali vojaških ukrepov, ali pa gre zgolj za retorično podporo v okviru kampanje za ponovno izvolitev pod sloganom MIGA (Make Iran Great Again).

V Detroitu se je v torek zbralo več sto protestnikov, ki so nasprotovali obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa ob njegovem nagovoru v ekonomskem klubu Detroit Economic Club. Demonstracije so potekale pred igralnico MotorCity Casino, kjer so se nasprotniki predsednikove politike spopadali s podporniki Trumpa in policijo. Med protestniki so bili številni kritični do migracijske politike, kar je privedlo do napetosti na ulicah mesta. Policija v Detroitu je med dogodkom pridržala dve osebi, ki sta bili kasneje izpuščeni po prejemu kazni zaradi neupoštevanja navodil uradnih oseb. Protestniki so obisk označili za zastrašujoč, medtem ko so v maršu skozi središče mesta izražali odpor proti trenutni administraciji. Kljub prisotnosti policijskih enot so se skupine protestnikov in podpornikov večkrat znašle v neposredni bližini, kar je povzročilo dodatno trenje. Shod je bil organiziran kot odziv na Trumpov govor o gospodarskih vprašanjih, vendar se je hitro sprevrgel v širši protest proti zvezni agenciji za priseljevanje (ICE) in splošni politiki Bele hiše. Dogajanje je odražalo globoko politično polarizacijo v mestu pred prihajajočimi dogodki na nacionalni ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi naraščajočih napetosti in protivladnih protestov v Iranu ponovno zagrozil s silovito vojaško silo. Med pogovorom z novinarji na letalu Air Force One je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene napasti iranske cilje na ravneh, ki jim Teheran še nikoli ni bil priča. Trump je ob tem zavrnil vprašanje novinarke o tem, ali Iran njegove grožnje jemlje resno, ter ga označil za neumno, hkrati pa je spomnil na pretekle operacije, kot sta bila uboj generala Kasema Solejmanija in vodje Islamske države Abuja Bakra al Bagdadija. Kljub javnemu stopnjevanju napetosti in poročilom o novih možnostih vojaških napadov, ki so jih pripravili obveščevalci, se v ozadju odvijajo morebitni diplomatski premiki. Iranski zunanji minister Abas Aragči naj bi namreč vzpostavil stik s Stevom Witkoffom, posebnim odposlancem Donalda Trumpa. Ta tiha diplomacija prihaja v času, ko se iranski režim spopada z obsežnimi notranjimi nemiri in popolno zatemnitvijo spleta, s katero želi oblast zadušiti nasprotovanje. Izrael, ki velja za glavnega regionalnega tekmeca Irana, razmere spremlja z zadržanostjo in čaka na naslednje korake ameriške administracije. Medtem ko Washington razmišlja o močnih možnostih ukrepanja, ostaja odprto vprašanje, ali bodo tiha diplomatska prizadevanja uspela preprečiti nadaljnjo eskalacijo v regiji, kjer Trumpova administracija že dlje časa izvaja politiko maksimalnega pritiska na Teheran.

Agenti ameriške urada za priseljevanje in carine (ICE) so na Long Islandu pridržali uslužbenca mestnega sveta New Yorka Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, kar je sprožilo ostre odzive mestnih oblasti in proteste pred pridržalnim centrom na Manhattnu. Bohorquez, sicer državljan Venezuele in prosilec za azil, je bil aretiran med rednim sestankom z imigracijskimi uradniki. Župan Zohran Mamdani je incident označil za nedopusten poseg zvezne oblasti v mestne zadeve ter za napad na demokracijo in mestne vrednote. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je aretacijo opravičilo z navedbami, da je Bohorquez leta 2017 vstopil v državo s turističnim vizumom, ki ga je prekoračil, hkrati pa naj bi imel kriminalno preteklost, ki vključuje aretacijo zaradi fizičnega napada. Pomočnica sekretarja DHS Tricia McLaughlin je Bohorqueza označila za kriminalnega tujca brez zakonite pravice do bivanja v državi, medtem ko mestni uradniki vztrajajo pri njegovi takojšnji izpustitvi. Dogodek predstavlja zaostritev napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in mestom New York, ki ohranja status mesta zatočišča. Aretacija uslužbenca mestne uprave neposredno izziva lokalno zakonodajo, ki omejuje sodelovanje med mestnimi organi in zveznimi imigracijskimi službami, kar napoveduje nadaljnje pravne in politične spopade na področju migracijske politike v Združenih državah Amerike.

Po streljanju agenta ICE Jonathana Rossa, ki je ubil Renee Good v Minneapolisu, so po ZDA izbruhnili protesti. Razkrito je bilo, da je Good poučevala taktike za preprečevanje aretacij in povzročanje kaosa z avtomobili policije. Kongresnica Mary Miller je zavrnila ankete, ki kažejo na ogorčenje nad delovanjem ICE.

Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson je leto 2026 začel z vrsto nepričakovanih zakonodajnih neuspehov, saj republikanska večina ni uspela potrditi treh od štirih načrtovanih zakonskih predlogov. Čeprav so republikanci nameravali leto začeti z gospodarskimi temami, so predlogi zakonov o prilagodljivosti izobraževanja delavcev in rešitvah za varstvo otrok ter starejših propadli zaradi nasprotovanja znotraj lastnih vrst. Več republikanskih poslancev se je pridružilo demokratom pri zavrnitvi zakonodaje, ki bi po njihovem mnenju ogrozila pravice delavcev do plačila nadur, kar kaže na poglobitev notranjih razkolov v stranki. Poleg težav v kongresnih dvoranah se republikanci soočajo tudi z neugodnimi napovedmi pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Analitiki opozarjajo na zgodovinsko visoko stopnjo liberalne identifikacije med volivci in osemtočkovno prednost demokratov v partijski identifikaciji, kar je bistveno drugače kot pred dvema letoma. Zaradi odhodov nekaterih ključnih poslanecv in notranje razdrobljenosti se verjetnost, da bodo demokrati ponovno prevzeli nadzor nad predstavniškim domom, vztrajno povečuje. Edini uspeh republikanskega vodstva je bila potrditev zakona SHOWER, ki kodificira definicijo pršnih glav iz obdobja Donalda Trumpa za sprostitev pravil o varčevanju z vodo. Vendar pa ta manjši uspeh ne more zasenčiti širše slike stranke, ki se spopada z zmanjšano večino in ideološkimi razhajanji, ki so se začela stopnjevati že v drugi polovici preteklega leta. Johnsonov položaj ostaja negotov, medtem ko se pritiski predvolilne kampanje stopnjujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek napovedal, da bo njegova administracija s 1. februarjem ustavila vsa zvezna plačila mestom in zveznim državam, ki so se razglasili za zatočišča za nezakonite priseljence. Ukrep bo neposredno prizadel lokalne jurisdikcije, ki zavračajo sodelovanje z zvezno službo za imigracije in carine (ICE) pri uveljavljanju zakonodaje o priseljevanju. Napovedana poteza predstavlja stopnjevanje pritiska na lokalne oblasti, ki ščitijo tujce brez urejenega statusa pred deportacijo. Trump je poudaril, da bodo zvezna sredstva ukinjena vsem tistim entitetam, ki aktivno ovirajo delo zveznih organov, s čimer želi doseči popolno podreditev lokalnih politik nacionalni strategiji nadzora meja. Odločitev sledi širšemu okviru Trumpovih politik, ki vključujejo strožje ukrepe na področju migracij in krepitev zvezne avtoritete nad lokalnimi samoupravami. Napoved je že sprožila odzive v številnih demokratskih mestih, kjer napovedujejo pravne bitke proti takšnemu odrekanju finančnih sredstev.

Najnovejše analize gospodarskega stanja v Združenih državah Amerike razkrivajo, da je kar 92 odstotkov zaposlenih državljanov prisiljenih zmanjšati svojo porabo zaradi strmega padca življenjskega standarda. Glavni razlog za nezadovoljstvo volivcev ostaja vprašanje dostopnosti osnovnih dobrin, saj so se stroški za električno energijo, hrano in stanovanja v zadnjih petih letih drastično povišali. Kljub zaposlenosti se velik del prebivalstva sooča z resnimi finančnimi težavami, ki so posledica dolgotrajnega zadolževanja države in naraščajočih premij zdravstvenega zavarovanja. Uredniški odbor časnika Wall Street Journal je v svoji oceni kritično izpostavil, da se administracija Donalda Trumpa na gospodarske izzive ne odziva ustrezno. Indeks cen življenjskih potrebščin je decembra narasel za 0,3 odstotka, kar kaže na to, da se inflacija kljub pričakovanjem ne umirja. Posebej zaskrbljujoča je rast cen v ključnih kategorijah, kot so najemnine, zdravstvena oskrba in energija, kar najbolj prizadene Američane z nižjimi prihodki. Podatki o zaslužkih kažejo, da se je rast realnih urnih postavk ustavila, pri proizvodnih delavcih pa so se te od maja celo znižale za 0,2 odstotka. Zaradi poletnega skoka inflacije so bili vsi predhodni dobički od povišanja plač izničeni, kar pojasnjuje občutek finančnega nazadovanja med prebivalstvom. Kritiki opozarjajo, da namesto osredotočanja na konservativno gospodarsko politiko rasti, trenutno politično dogajanje hromijo pravni spori in pomanjkanje učinkovitih ukrepov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v javnem nagovoru iranskim protestnikom sporočil, da je »pomoč na poti«, in jih spodbudil, naj nadaljujejo z upori proti tamkajšnjemu režimu. Trump je v svojem sporočilu prebivalce Irana označil za domoljube in jih pozval, naj prevzamejo nadzor nad državnimi institucijami, ob tem pa zagrozil predstavnikom režima ajatole Hameneja, da bodo morilci in nasilneži plačali »visoko ceno« za svoja dejanja. Zaradi stopnjevanja nasilja in brutalnega zatiranja protestov s strani iranskih oblasti se je število smrtnih žrtev močno povečalo, po poročanju tujih agencij pa so v državi aretirali že več kot 10.000 ljudi. Svojci ubitih medtem v mrtvašnicah pregledujejo vreče s trupli, medtem ko razmere v državi postajajo vse bolj kaotične. Ameriška administracija je zaradi nevarnosti pozvala vse državljane Združenih držav Amerike, naj nemudoma zapustijo državo. Ostro retoriko ameriškega predsednika spremljajo namigi o skorajšnjem ukrepanju, saj je Trump protestnike pozval tudi k zbiranju imen tistih, ki izvajajo represijo. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so dosegle novo kritično točko, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje nasilja na iranskih ulicah.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je hitro spremenila uradne razloge za napotitev vojaških sil z namenom aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Prvotne obtožbe, ki so Madura neposredno povezovale z vodenjem mamilarskega kartela, so bile v mesecih pred operacijo osrednji del ameriške utemeljitve za stopnjevanje pritiska na Caracas. Po navedbah inštituta Rona Paula so se razlogi za vojaško posredovanje po začetku dejavnosti začeli spreminjati, kar sproža vprašanja o dejanskih geopolitičnih ciljih Washingtona v regiji. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih premikih v retoriki za vzorce, ki spominjajo na imperialistične težnje po menjavi režimov v latinskoameriških državah, kjer so v igri strateški naravni viri in politični vpliv. Operacija, ki je bila javno predstavljena kot protimamilarska akcija, se zdaj v strokovnih krogih vse bolj interpretira skozi prizmo širših interesov Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Kljub uradnim tiralicam in obtožbam o vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, se v ozadju kažejo kompleksni ekonomski in ideološki spori med državama.

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je po navodilih ministra za zdravje Roberta F. Kennedyja mlajšega za več kot tretjino zmanjšal število priporočenih cepiv na uradnem seznamu za otroke v Združenih državah Amerike. Namesto dosedanjih 17 bolezni agencija po novem priporoča cepljenje le proti enajstim, kar vključuje ošpice, medtem ko so bila nekatera cepiva, denimo proti gripi, omejena zgolj na visokotvegane skupine ali posvet z zdravnikom. Vršilec dolžnosti direktorja CDC Jim O'Neill je odločitev utemeljil s celovito znanstveno oceno in usklajevanjem z mednarodnimi standardi bogatih držav, čeprav je agencija pri tem obšla ključni zvezni svetovalni odbor za cepljenje. Strokovnjaki s področja javnega zdravja in pediatri so nad nenadno spremembo izrazili resno zaskrbljenost, saj opozarjajo, da bo takšna poteza povzročila zmedo med starši in povečala tveganje za izbruhe bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Kritiki poudarjajo, da Kennedyjeva dolgoletna skeptična stališča do cepiv neposredno ogrožajo milijone otrok, medtem ko uradniki trdijo, da spremembe ne bodo vplivale na splošno dostopnost cepiv na trgu. Pediatri v praksi kljub novim smernicam staršem svetujejo, naj se držijo dosedanjih protokolov cepljenja. Sprememba politike sledi beležki Bele hiše iz preteklega meseca, ki je zahtevala revizijo praks cepljenja v primerjavi z drugimi razvitimi narodi. Čeprav administracija Donalda Trumpa reformo označuje za zdravorazumsko uskladitev z globalnimi smernicami, medicinska stroka opozarja, da je takšna primerjava pomanjkljiva zaradi demografskih in epidemioloških razlik med ZDA in evropskimi državami. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v ameriški zdravstveni politiki, ki je desetletja temeljila na široki dostopnosti preventivnega cepljenja.

Svetovni finančni trgi so v začetku tedna zabeležili precejšnja nihanja zaradi poročil o preiskavi ameriškega ministrstva za pravosodje (DOJ) proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Powell je v uradni izjavi potrdil, da mu grozi kazenski pregon zaradi pričanja v senatu glede obnove sedeža banke, kar je označil za neposreden napad na neodvisnost centralne banke. Ti dogodki so povzročili padec vrednosti ameriškega dolarja in delniških indeksov, medtem ko je zlato doseglo nove rekordne vrednosti, saj so vlagatelji iskali varno zatočišče za svoj kapital. Istočasno so se stopnjevale geopolitične napetosti zaradi množičnih protivladnih protestov v Iranu, kjer naj bi po nekaterih poročilih umrlo več sto ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem zagrozil s posledicami, če bodo te še naprej nasilno zatirale civiliste, medtem ko je Teheran posvaril Združene države Amerike in Izrael pred kakršnim koli posredovanjem. Te napetosti so dodatno okrepile povpraševanje po švicarskem franku, ki je v primerjavi z dolarjem močno pridobil na vrednosti. Gospodarski položaj v ZDA ostaja zaostren tudi zaradi pričakovanih podatkov o decembrski inflaciji, ki naj bi po napovedih ekonomistov ostala pri 2,7 odstotka. To predstavlja izziv za Fed, ki se spopada z dvojnim mandatom ohranjanja stabilnosti cen in polne zaposlenosti v času političnih pritiskov administracije. Britanske in nemške napovedi o povečanju vojaške prisotnosti na Arktiki ter Trumpove ponovne izjave o nakupu Grenlandije pa vnašajo dodatno negotovost v mednarodne odnose.

Predsednik ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) Paul Atkins je v ponedeljek izjavil, da ostaja vprašljivo, kako se bodo Združene države Amerike odzvale na poročila o obsežnih zalogah bitconov v lasti Venezuele. Atkins je poudaril, da odločitev o morebitnem zasegu kriptovalut ni v njegovi pristojnosti, temveč v domeni drugih delov administracije predsednika Donalda Trumpa. V pogovoru za televizijo Fox Business se je odzval na nepreverjene navedbe, da naj bi Venezuela razpolagala z do 60 milijardami dolarjev v bitcoinih. Analitiki so izrazili dvom o resničnosti poročil, po katerih naj bi venezuelski režim hranil okoli 600.000 kovancev bitcoin. Atkins se je izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje o morebitnem odvzemu teh sredstev, saj kot vodja SEC nima pooblastil za tovrstne mednarodne operacije. Poudaril je, da so tovrstna vprašanja del širše zunanje politike in kazenskega pregona, ki ju vodi Bela hiša. Poročila o venezuelskem digitalnem premoženju so se v javnosti pojavila po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Nekdanjega venezuelskega predsednika so ameriške sile prejšnji teden po ukazu Donalda Trumpa prijele in prepeljale v New York, kjer se spopada z obtožbami o kriminalnih dejavnostih. Čeprav so se pojavile spekulacije o usodi državnega premoženja, uradni podatki o dejanskem stanju digitalnih denarnic še niso bili potrjeni s strani neodvisnih opazovalcev bločnih verig.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen in danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta na torkovi tiskovni konferenci v Marienborgu poudarila enotnost in tesno sodelovanje med državama. Srečanje je bilo odziv na ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vztraja pri nameri, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Nielsen je jasno sporočil, da Grenlandija izbira Dansko pred Združenimi državami, s čimer je zavrnil morebitne poskuse spreminjanja suverenosti. Voditelja sta s skupnim nastopom želela pomiriti javnost in utrditi diplomatske vezi znotraj danskega kraljestva. Frederiksenova je ob sprejemu Nielsena izpostavila pomen stabilnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Kljub ameriškemu pritisku sta obe strani potrdili, da vprašanje prodaje ali prenosa ozemlja ni predmet pogovorov. Dogodek odraža naraščajoče geopolitične napetosti v Arktiki, kjer si velesile prizadevajo za večji vpliv. Grenlandija, ki uživa visoko stopnjo avtonomije pod dansko krono, ostaja ključna zaveznica Københavna. Odločno stališče obeh premierjev pomeni neposreden diplomatski odgovor na Washington, ki si želi okrepiti svojo prisotnost na severu zaradi varnostnih in gospodarskih interesov.

V Los Angelesu je v nedeljo, 11. januarja 2026, prišlo do nevarnega incidenta, ko je voznik z najetim tovornim vozilom znamke U-Haul zapeljal neposredno v množico protestnikov. Ti so se zbrali pred zvezno stavbo, da bi izrazili solidarnost z opozicijskimi gibanji v Iranu. Po prvih podatkih sta bili v naletu poškodovani najmanj dve osebi, med udeleženci pa je zavladala panika. Dogodek se je zgodil okoli 14. ure po lokalnem času, ko se je na shodu zbralo več tisoč ljudi. Policija v Los Angelesu je nemudoma sprožila preiskavo, s katero ugotavljajo natančen motiv voznika in ali je šlo za namerno dejanje, usmerjeno proti političnim aktivistom. Lokalne oblasti za zdaj še niso objavile identitete osumljenca. Incident je povzročil prekinitev shoda, ki je bil del širšega mednarodnega gibanja v podporo protestom v Iranu. Priče navajajo, da je vozilo z visoko hitrostjo zapeljalo v traso pohoda, kar je povzročilo hude poškodbe in strah med navzočimi. Preiskovalci trenutno pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zbirajo izprave očividcev za razjasnitev okoliščin.

Iran je zatrdil, da je situacija po protestih pod nadzorom in obtožil ZDA ter Izrael za nasilje. Iranski zunanji minister je dejal, da so protesti postali nasilni zaradi vmešavanja ZDA in Izraela. Iran je obsodil 'intervencionistične izjave' Trumpa in drugih ameriških uradnikov o svojih notranjih zadevah. Trump je dejal, da ameriška vojska razmišlja o 'zelo močnih možnostih' v Iranu, medtem ko je Iran zagrozil z napadom na ameriške vojaške cilje, če bi Trump sprožil napad.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranske državljane pozval k nadaljevanju protestov proti tamkajšnjim oblastem in jih spodbudil k prevzemu nadzora nad državnimi institucijami. Trump je v sporočilu zagotovil, da je ameriška pomoč že na poti, s čimer je še dodatno zaostril retoriko do teheranskega režima. V okviru teh prizadevanj je Bela hiša uvedla 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki gospodarsko sodelujejo z Iranom, kar predstavlja močan gospodarski pritisk na mednarodno skupnost. Najnovejše dejanje ameriške administracije sledi večdnevnim grožnjam z vojaškim posredovanjem, s katerimi želi Washington zaščititi civiliste pred nasiljem iranskih varnostnih sil. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo dopustile nekaznovanega pobijanja demonstrantov. Ta poteza pomeni prehod od zgolj diplomatskih opozoril k neposrednim gospodarskim sankcijam, ki vplivajo na globalne trgovinske tokove in odnose z zavezniki, ki še vedno trgujejo z Iranom. Dogajanje v Iranu, ki so ga sprožili notranji nemiri, je tako postalo osrednja točka ameriške zunanje politike. Medtem ko Trumpova administracija napoveduje konkretne ukrepe, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje napetosti, ki bi lahko vodilo v neposreden vojaški spopad. Uvedba carin na države trgovinske partnerice Irana je jasen signal, da Washington od preostalega sveta zahteva popolno izolacijo teheranskega režima.

Ameriški kongresnik Steve Cohen je med zaslišanjem odbora za pravosodje v predstavniškem domu ostro obsodil uboj Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil uslužbenec agencije za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Cohen je uboj označil za "popolnoma neupravičen umor" in kritiziral administracijo, ker je takoj stopila v bran policistu ter domnevno blatila ugled žrtve. Po kongresnikovih besedah žrtev ni storila ničesar napačnega, ko ni želela odpreti vrat svojega vozila, policist pa je orožje izvlekel še preden je ženska sploh speljala z avtomobilom. Analitiki in pravni strokovnjaki ob tem opozarjajo na izjemne težave pri doseganju obsodilne sodbe proti policistu v Združenih državah Amerike. Kljub obstoju videoposnetkov, ki so po mnenju mnogih obremenjujoči, pravni strokovnjaki poudarjajo, da ameriški pravosodni sistem policiste obravnava z visoko stopnjo zaščite. Ken White je postopek obsodbe policista primerjal z izjemno zahtevnim podvigom, saj sistem pogosto ne odraža pričakovanj javnosti o pravičnosti, temveč temelji na močno zakoreninjenih institucionalnih normah. Primer dodatno zapletajo poročila o policistovem begu s prizorišča in domnevno oviranje preiskave s strani zvezne policije FBI. Slednja naj bi državnim preiskovalcem preprečila dostop do ključnih dokazov, pojavljajo pa se tudi navedbe o vmešavanju zveznih agentov v postopek. Primer je sprožil burno razpravo o policijskem nasilju in sistemski odgovornosti v ZDA, medtem ko se družina žrtve in podporniki pripravljajo na dolgotrajno pravno bitko za razjasnitev okoliščin uboja.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Letna stopnja inflacije v Združenih državah Amerike je decembra po podatkih urada za statistiko dela (BLS) ostala pri 2,7 odstotka, kar je skladno z ravnjo iz prejšnjega meseca in nekoliko pod pričakovanji ekonomistov. Osnovna inflacija, ki ne vključuje nihajnih cen hrane in energije, se je prav tako ustalila pri 2,6 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven po marcu 2021. Podatki kažejo na umirjanje cenovnih pritiskov v obdobju, ko se ameriško gospodarstvo sooča z odpravljanjem motenj v zbiranju podatkov, ki so bile posledica nedavnega zaprtja zvezne vlade. Administracija predsednika Donalda Trumpa je podatke izpostavila kot dokaz nadzorovane rasti cen, pri čemer so poudarili, da je trenutna stopnja inflacije znatno nižja od povprečja v času prejšnjega predsednika Joeja Bidna. Medtem ko so se cene surovin decembra stabilizirale, so k rasti indeksa potrošniških cen (CPI) največ prispevale storitve in hrana. Cene stanovanjskih stroškov so se na letni ravni povečale za 3,2 odstotka, kar pa še vedno predstavlja upad v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Analitiki opozarjajo, da so decembrski podatki ključni za prihodnje odločitve ameriške centralne banke Federal Reserve glede denarne politike. Kljub 0,3-odstotni rasti cen na mesečni ravni, ki je v veliki meri posledica sezonskih vplivov in ponovnega vzpona optimizma v malem gospodarstvu, se trend dolgoročne inflacije ohlaja. Stabilni podatki s trga dela dodatno podpirajo tezo o postopnem uravnoteženju gospodarstva brez povzročanja večjih pretresov.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je danes odločno zavrnil možnosti, da bi otok postal del Združenih držav Amerike, in poudaril, da Grenlandija ostaja avtonomno ozemlje pod dansko krono. Njegov odziv je sledil stopnjevanju napetosti in ponovnim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem vojaškem prevzemu oziroma priključitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Nielsen je v uradni izjavi dejal, da je izbira med Dansko in Združenimi državami Amerike jasna, pri čemer se Grenlandija nedvoumno odloča za nadaljevanje ustavne povezave s Københavnom. Premier je poudaril, da mora biti mednarodni skupnosti povsem jasno, da Grenlandija ni naprodaj in da o svoji usodi odločajo njeni prebivalci sami, s čimer se je odzval na poročanje agencije AFP o ameriških pritiskih. Politični vrh v Nuuku je s tem potrdil svojo zavezanost obstoječemu statusu, ki Grenlandiji zagotavlja široko avtonomijo znotraj Kraljevine Danske. Izjava predstavlja neposreden odgovor na retoriko iz Washingtona, ki v zadnjem obdobju vzbuja nemir v arktični regiji in med evropskimi zavezniki, ki tovrstne namere vidijo kot kršitev suverenosti in mednarodnih norm.

V slovenske kinematografe 30. januarja prihaja dokumentarni film z naslovom Melania, ki ga je režiral hollywoodski ustvarjalec Brett Ratner. Delo ponuja intimen vpogled v življenje ameriške prve dame Melanie Trump, slovenska premiera pa bo sovpadala z mednarodnim predvajanjem ob začetku drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa. Svetovna premiera filma bo sicer potekala dan prej, 29. januarja, v prestižnem Kennedyjevem centru v Washingtonu. Film je bil posnet v obdobju pred drugo inavguracijo in naj bi javnosti razkril nekatere manj znane vidike zakulisja bivanja v Beli hiši ter osebno plat prve dame, ki izhaja iz Sevnice. Prihod dokumentarca v Slovenijo odraža povečano zanimanje za njeno vlogo v ameriški politiki in vpliv, ki ga ima kot ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega rodu na svetovnem odru. Distributerji pričakujejo precejšen obisk, saj gre za aktualen portret osebe, ki je zaznamovala sodobno ameriško politično zgodovino. Dokumentarni film Melania je tako del širše promocijske kampanje ob ponovnem prevzemu oblasti Donalda Trumpa, hkrati pa predstavlja pomemben kulturni dogodek za slovenski prostor zaradi neposredne povezave protagonistke z domovino.

Donald Trump je pozval protestnike v Iranu, naj vztrajajo na ulicah, in jim obljubil pomoč, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem vojaškem posredovanju. Hkrati je Američane pozval, naj zapustijo Iran.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v torek uradno napovedala prekinitev statusa začasne zaščite (TPS) za državljane Somalije. Ta odločitev neposredno vpliva na več tisoč Somalijcev, ki so si v preteklih letih ustvarili življenje v Združenih državah Amerike pod tem posebnim humanitarnim programom. Skladno z napovedjo se bodo morali posamezniki, ki so do sedaj koristili zaščito pred deportacijo zaradi nestabilnih razmer v svoji domovini, pripraviti na odhod iz države ali pa si skušati urediti status na drug način. Kritiki ukrepa opozarjajo na morebitne humanitarne posledice, medtem ko vlada vztraja pri strožjem izvajanju imigracijske politike. Prekinitev statusa TPS za Somalijo je del širše strategije Trumpove administracije, ki postopoma omejuje programe začasnega bivanja za državljane držav, kjer so se po mnenju uradnega Washingtona varnostne ali humanitarne razmere dovolj izboljšale, da se ljudje lahko vrnejo domov.

V starosti 68 let je po boju z metastatskim rakom prostate umrl Scott Adams, ameriški risar stripov in politični komentator, najbolj znan kot ustvarjalec priljubljene satirične serije Dilbert. Njegovo smrt je v torek na njegovem YouTube kanalu potrdila njegova nekdanja žena, novico pa je kasneje na družbenem omrežju Truth Social delil tudi nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, ki je Adamsa označil za izjemnega človeka. Adams je zaslovel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s stripom Dilbert, ki je na duhovit in oster način prikazoval nesmisle pisarniškega življenja ter korporativne kulture. Strip je postal svetovni fenomen, objavljen v tisočih časopisih po vsem svetu, Adamsu pa je prinesel status enega najvplivnejših kronistov sodobnega delovnega okolja. Njegovo delo je sčasoma preraslo okvire risanja, saj se je v zadnjem desetletju uveljavil tudi kot provokativen politični analitik. V poznejšem obdobju svojega življenja je Adams s svojimi napovedmi o političnem vzponu Donalda Trumpa in diagnozami stanja ameriške družbe pritegnil precejšnjo pozornost javnosti. Kljub nekaterim kontroverznostim, ki so v zadnjih letih obdajale njegove javne nastope, ostaja njegova zapuščina v svetu stripa neizbrisljiva, saj je s svojo unikatno perspektivo na delovna razmerja zaznamoval več generacij bralcev.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo prihodnji teden udeležil Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu, kjer ga bo spremljala največja in najvišje pozicionirana delegacija Združenih držav doslej. Predsednik WEF Börge Brend je izrazil zadovoljstvo ob ponovnem sprejemu Trumpa, ki sicer pogosto zagovarja vrednote, ki se razlikujejo od tistih, ki jih promovira forum.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Trumpova administracija je začela trditi, da Američani nimajo ustavne pravice snemati policistov. Republikanka Mary Miller je zavrnila anketo, ki kaže na ogorčenje proti ICE zaradi incidenta v Minneapolisu. Demokrati zahtevajo informacije o zaposlovanju ljudi, ki so bili pomiloščeni zaradi vpletenosti v dogodke 6. januarja, s strani Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost. Trump je napovedal konec zveznega financiranja za mesta zatočišča za nezakonite priseljence s 1. februarjem. Anketa je pokazala, da večina volivcev zdaj podpira ukinitev ICE.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Islamsko republiko Iran. Trump je svojo odločitev označil za dokončno, njen namen pa je stopnjevanje gospodarskega pritiska na Teheran. Ukrep sledi agresivni zunanji politiki Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in carinskimi ovirami poskušajo izolirati iransko gospodarstvo. Hkrati je Trump izrazil zaskrbljenost glede morebitne odločitve vrhovnega sodišča o ustavnosti že uveljavljenih carin. Po njegovih besedah bi razglasitev carin za nezakonite pomenila finančno katastrofo za Združene države Amerike, saj bi vlada morda morala vračati milijarde dolarjev pobranih sredstev. Predsednik je poudaril, da bi tak scenarij resno ogrozil gospodarsko stabilnost države, medtem ko javnost pričakuje končno razsodbo sodišča v prihodnjih dneh. Na medijskem področju se napoveduje širitev vpliva konservativnega omrežja Newsmax, ki naj bi začelo delovati tudi v Grčiji. Pri tem projektu ima pomembno vlogo Kimberly Guilfoyle, kar kaže na krepitev Trumpovih zavezniških medijskih struktur zunaj meja ZDA. Omrežje, ki je postalo prepoznavno predvsem po volitvah leta 2020, se osredotoča na širjenje konservativnih stališč, s katerimi se spopadajo tradicionalni mediji.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je v napadu na zahodno Ukrajino v noči na 9. januar uporabilo mobilni sistem hipersoničnih balističnih raket orešnik. Cilj napada je bila Državna letalska tovarna Lvov, ki so jo ruske sile po lastnih navedbah popolnoma onesposobile. Poleg tovarne so bili tarče napadov tudi bližnje letališče in center za upravljanje brezpilotnih letalnikov, kar kaže na strateško usmerjenost Moskve k uničevanju ukrajinske letalske infrastrukture in zmogljivosti za popravilo zračnih plovil. Napad z orožjem, ki dosega hitrosti do 10 machov, predstavlja stopnjevanje uporabe napredne vojaške tehnologije v konfliktu, ki traja že skoraj štiri leta. Ukrajinska stran je potrdila uporabo hipersoničnih izstrelkov proti Lvovu, vendar sprva ni podala podrobnih informacij o obsegu škode na industrijskem objektu. Ruski uradniki so informacijo o uničenju tovarne podali z zamikom, kar poudarja prioritete Moskve pri onemogočanju ukrajinske obrambne industrije v trenutni fazi spopadov. Istočasno se pojavljajo poročila o neuspehu ruskih protizračnih sistemov v Venezueli med nedavno ameriško vojaško operacijo. Kljub temu da Venezuela razpolaga s sistemi S-300 in Buk-M2, ki jih je od Rusije kupila leta 2009, ti med napadi niso reagirali. Analitiki ocenjujejo, da so bili sistemi bodisi neoperativni zaradi slabega vzdrževanja bodisi namenoma izključeni zaradi notranjih dogovorov znotraj venezuelske vojske, kar meče senco dvoma na učinkovitost ruske izvozne vojaške opreme v realnih bojnih razmerah.

Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je od lanskega nastopa predsednika Donalda Trumpa preklicalo več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. Ta podatek, ki v primerjavi z letom 2024 pomeni kar 150-odstotno povečanje, jasno odraža uresničevanje predsednikove stroge priseljenske politike in okrepljenega nadzora nad vstopom tujcev v državo. Obsežen preklic vizumov je neposredna posledica širše kampanje proti priseljevanju, ki jo je Trumpova administracija sprožila takoj po vrnitvi v Belo hišo. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so ukrepi usmerjeni v zaostritev varnostnih preverjanj in pospešitev postopkov izgona oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Združenih državah Amerike. Državno tajništvo poudarja, da so ti ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in zaščito ameriškega trga dela. Rekordne številke nakazujejo na spremembo prioritet ameriške zunanje politike in konzularnih služb, ki se pod novim vodstvom osredotočajo na restriktivne ukrepe namesto na liberalizacijo vizumskih režimov.

Rusko-ukrajinski konflikt je presegel trajanje sovjetske vojne z nacistično Nemčijo. Medtem so Združene države Rusijo obtožile "nevarne in nerazložljive eskalacije" zaradi novih napadov na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo. Analitiki so opozorili, da lahko razdor znotraj zveze NATO izvira iz sporov med zavezniki in ne iz vojne v Ukrajini.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Vlada Združenih držav Amerike bo Mehiki dovolila nadaljnjo dobavo nafte Kubi, kljub predhodnim grožnjam predsednika Donalda Trumpa o prekinitvi vseh pošiljk energentov na otok. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je v pogovoru za televizijsko mrežo CBS pojasnil, da trenutna politika Washingtona dopušča tovrstne dejavnosti. Po njegovih navedbah ameriška administracija od Mehike ni zahtevala ustavitve oskrbe s surovo nafto, kar nakazuje na pragmatičen pristop k energetski stabilnosti v regiji. Odločitev o ohranitvi energetskega kanala med Mehiko in Havano naj bi temeljila na bojazni pred morebitno destabilizacijo Kube. Viri pri CBS navajajo, da bi popolna ustavitev dobave nafte povzročila hud energetski zlom na otoku, kar bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečan migrantski pritisk na ameriške meje. Čeprav je Donald Trump napovedoval ostrejše ukrepe in popolno blokado energentov, se zdi, da so strateški interesi glede preprečevanja kaosa v neposredni bližini prevladali nad retoriko. Mehika pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum ohranja svojo vlogo ključne dobaviteljice energentov za Kubo, ki se spopada z dolgotrajnim pomanjkanjem električne energije in goriva. Odločitev ameriške administracije, da ne blokira teh pošiljk, predstavlja pomembno diplomatsko in ekonomsko olajšanje za mehiško vlado, ki bi se sicer lahko znašla pod močnim pritiskom Washingtona. S tem se vsaj začasno zmanjšujejo napetosti glede energetskega vprašanja v Karibskem morju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je državljane opozoril na prihajajočo okrepitev ruskih vojaških operacij, saj naj bi obveščevalni podatki kazali na pripravo novega obsežnega napada. Po navedbah Kijeva se ruske sile pripravljajo na udare na ključne cilje po celotni državi, kar sledi obdobju intenzivnega raketiranja civilne in vojaške infrastrukture. Predsednik je pozval k previdnosti in pripravljenosti na morebitne izredne razmere v prihodnjih dneh. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih ruskih napadih na vojaška vadbišča in zdravstvene ustanove, kar kaže na strategijo sistematičnega uničevanja ukrajinskih zmogljivosti. Zelenski je poudaril, da Moskva kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam z novimi sankcijami ne kaže namere po deeskalaciji konflikta, temveč načrtuje še močnejše ofenzivne dejavnosti. Zaradi napovedanih napadov ukrajinske oblasti krepijo zračno obrambo in pozivajo mednarodno skupnost k dodatni vojaški pomoči. Situacija ostaja kritična, saj so ruski napadi v preteklosti že povzročili precejšnje število žrtev med civilisti in vojaki, kar dodatno otežuje humanitarne razmere v državi, ki se že več kot tri leta upira ruski agresiji.

Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez se je ostro odzvala na izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je na svojem družbenem omrežju Truth Social označil za vršilca dolžnosti predsednika te latinskoameriške države. Rodriguezova je poudarila, da Venezuelo vodi legitimna vlada ob podpori ljudstva, in s tem zavrnila Trumpove trditve o njegovi domnevni vlogi pri upravljanju države. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih letih močno poslabšali zaradi vprašanj politične legitimnosti in gospodarskih sankcij. Odziv podpredsednice odraža stališče vlade Nicolasa Madura, ki vztraja pri svoji suverenosti kljub zunanjim pritiskom in poskusom destabilizacije. Rodriguezova je v svojem nagovoru izpostavila, da Združene države Amerike določene posameznike držijo kot talce svoje politike, medtem ko v Venezueli odločitve sprejema vlada skupaj z narofom. Trumpova poteza, da se razglasi za začasnega voditelja, je v diplomatskih krogih razumljena kot nadaljevanje njegove prejšnje politike maksimalnega pritiska na venezuelski režim. Napetosti med državama imajo širše posledice za regijo, saj vplivajo na migracijske tokove in energetsko varnost na ameriški celini. Medtem ko Washington še naprej ne priznava legitimnosti zadnjih venezuelskih volitev, Caracas odgovarja z retoriko o nacionalni ponosu in odporu proti imperializmu. Trenutna situacija nakazuje, da se bo diplomatski spor pod novo ameriško administracijo verjetno še poglobil, kar pušča malo prostora za morebitni dialog ali normalizacijo odnosov v bližnji prihodnosti.

Nacionalni volilni svet (CNE) v Hondurasu je v ponedeljek uradno zavrnil zahteve vladajoče levice po ponovnem štetju glasov s predsedniških volitev, ki so potekale 30. novembra. Volilni organ je pritožbe in zahteve po novem štetju označil za nezakonite ter potrdil zmago konservativnega podjetnika Nasryja "Tita" Asfure. Odločitev volilnega sveta so javno podprle tudi honduraške oborožene sile, ki so sporočile, da bodo v celoti spoštovale in varovale uradno razglasitev rezultatov. Politične napetosti v državi so se stopnjevale zaradi obtožb o vmešavanju zunanjih akterjev v volilni proces. Odhajajoča vlada in levičarske opozicijske skupine so kritizirale proces, medtem ko je volilna komisija obsodila domnevno politično vmešavanje, ki naj bi spodkopavalo avtonomijo institucij. Nasry Asfura je v kampanji užival javno podporo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, kar je v regiji sprožilo dodatne razprave o suverenosti in mednarodnem vplivu na lokalne demokratične procese. Kljub pritiskom civilne družbe in nekaterih političnih frakcij po večji transparentnosti, vojska vztraja pri stališču, da je proces zaključen. Podpora vojaškega vrha volilnemu svetu zmanjšuje možnost za uspešno izpodbijanje rezultatov na ulicah ali prek izrednih pravnih sredstev. Razmere v prestolnici Tegucigalpa ostajajo negotove, saj nasprotniki rezultatov opozarjajo na nepravilnosti, ki naj bi zaznamovale volilno nedeljo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Ameriški tehnološki velikan Meta, pod okriljem katerega delujeta družbeni omrežji Facebook in Instagram, je Dino Powell McCormick imenoval za svojo novo predsednico in podpredsednico. Powell McCormick, ki je bila v preteklosti svetovalka v administraciji Donalda Trumpa in dolgoletna uslužbenka v finančnem sektorju, bo v novi vlogi zadolžena za vodenje celovite strategije podjetja in izvajanje večmilijardnih naložb. Njen prihod v vodstvo podjetja sledi kratkemu obdobju v upravnem odboru Mete, ki ga je zapustila decembra lansko leto. Generalni direktor družbe Mark Zuckerberg je ob imenovanju poudaril, da so njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejana mreža poznanstev po svetu ključne za naslednjo fazo rasti podjetja, predvsem na področju umetne inteligence. Powell McCormick je pred tem zasedala visoke položaje v investicijski banki Goldman Sachs ter v banki BDT & MSD Partners, v politični sferi pa je služila kot namestnica svetovalca za nacionalno varnost v Trumpovem prvem mandatu ter delovala v administraciji Georgea W. Busha. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v javnosti in na družbenih omrežjih. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump odločitev javno pozdravil in jo označil za odlično izbiro, so kritiki na spletu izpostavili morebitne konflikte interesov. Ti se nanašajo predvsem na dejstvo, da je njen soprog Dave McCormick aktualni ameriški senator iz Pensilvanije, ki seduje v pomembnih senatnih odborih za finance in zunanje odnose, kar po mnenju nekaterih uporabnikov spominja na politično klientelizem oziroma t.i. »močvirje«.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Novi članki so razkrili, da je preiskava proti predsedniku Fed-a, Jeromu Powellu, še poglobila spor med Donaldom Trumpom in centralno banko, pri čemer so nekdanji predsedniki Fed-a izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti institucije. Trumpova administracija je grozila s kazensko obtožnico, kar je povzročilo dodatno podporo neodvisnosti Fed-a. Washington National Opera se je odločila preseliti svoje predstave iz Kennedy Centra, kar predstavlja umetniški odziv na Trumpovo kampanjo. Trump je imenoval sodnike v vrhovna sodišča, ki večinoma podpirajo njegove odločitve.

Senator Mark Kelly je vložil tožbo proti Pentagona in ministru za obrambo Petu Hegsethu zaradi poskusov kaznovanja zaradi opozoril o nezakonitih ukazih. Tožba je bila vložena zaradi postopka Pentagona, da bi Kellyja degradirali iz njegovega upokojenega čina kapitana mornarice.

Ameriški pravosodni organi so napovedali uvedbo uradne preiskave proti predsedniku Zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu, ki mu grozi celo kazenski pregon. Preiskava prihaja po dolgotrajnem obdobju napetosti med Powellom in predsednikom Donaldom Trumpom, ki je šefa centralne banke večkrat javno kritiziral zaradi njegove nepripravljenosti na hitro zniževanje obrestnih mer. Čeprav Donald Trump zanika neposredno vpletenost v postopek, kritiki opozarjajo, da gre za politični pritisk, katerega namen je podreditev neodvisne finančne institucije izvršni oblasti. Analitiki ocenjujejo, da so očitki o domnevnih nepravilnostih le pretveza za odstranitev Powella s položaja, kar bi predsedniku omogočilo imenovanje bolj popustljivega vodstva centralne banke. Powell je doslej vztrajno zagovarjal avtonomijo institucije in poudarjal, da morajo monetarne odločitve temeljiti na ekonomskih podatkih, ne pa na političnih željah Bele hiše. Morebiten kazenski pregon bi pomenil nevaren precedens v ameriški ustavni ureditvi in bi lahko povzročil resne pretrese na svetovnih finančnih trgih. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih sporov, ki so se začeli zaostrovati že v juliju, ko je Fed kljub neposrednim pozivom predsednika k znižanju stroškov zadolževanja ohranil ključne obrestne mere na takratnih ravneh. Razkol med Belo hišo in centralno banko sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti ameriškega dolarja in verodostojnosti Feda kot varuha stabilnih cen in polne zaposlenosti, kar vpliva na celotno svetovno gospodarstvo.

Avstralija je sporočila, da njihov veleposlanik v ZDA odhaja po treh letih mandata, ki ga je zasenčila javna kritika predsednika Donalda Trumpa. Trump je izjavil, da mu Rudd ni všeč. Ruddov odhod sovpada z obdobjem nekaj tednov po Trumpovi kritiki in bo zapustil položaj marca.

Vrhovno sodišče ZDA se nagiba k potrditvi državnih zakonov, ki prepovedujejo transspolnim dekletom in ženskam nastopanje v ženskih šolskih športnih ekipah. Po več kot treh urah obravnave argumentov ni nakazalo, da bi sledilo odločitvam nižjih sodišč, ki so bile naklonjene transspolnim športnikom. Sodniki so obravnavali, kako se te prepovedi povezujejo z naslovom IX, enakopravno zaščito in definicijami spola.

Vojna v Ukrajini je v januarju 2025 dosegla pomemben zgodovinski mejnik, saj je časovno trajanje ruske agresije preseglo trajanje spopadov med Sovjetsko zvezo in Tretjim rajhom med drugo svetovno vojno. Od začetka invazije 24. februarja 2022 je minilo že več kot 1300 dni, kar je več od obdobja med nemškim napadom na ZSSR leta 1941 in koncem vojne leta 1945. Analize kažejo, da je napredovanje ruskih sil v Ukrajini kar tridesetkrat počasnejše od takratnega prodiranja Rdeče armade. Sočasno z dolgotrajnostjo konflikta se zaostruje tudi tehnološka eskalacija. Rusija je v nedavnih napadih na cilje v zahodni Ukrajini uporabila novo hipersonično raketo srednjega dosega tipa Orešnik. Zaradi izjemne hitrosti in strme poti leta velja sistem za trenutno neulovljivega za zahodne protizračne obrambne sisteme. Ta korak velja za strateško sporočilo Moskve zahodnim zaveznicam Ukrajine, predvsem v kontekstu spremenjene ameriške administracije. Kljub predvolilnim obljubam Donalda Trumpa o hitrem končanju vojne, Združene države Amerike še naprej zagotavljajo vojaško pomoč Kijevu. Razmere na terenu ostajajo napete, saj ruska vojska nadaljuje z obsežnimi napadi, ukrajinska stran pa se spopada tudi z notranjimi grožnjami, vključno s primeri vohunjenja v letalskih silah, ki ogrožajo strateško pomembno opremo, kot so lovci F-16.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v ponedeljek sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump nakup Grenlandije obravnava kot svojo prioriteto, vendar za izvedbo tega načrta še ni določil natančnega časovnega okvira. Leavitt je v pogovoru z novinarji poudarila, da so predsednikove namere glede pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja jasne, čeprav konkretnih korakov v bližnji prihodnosti še ni napovedala. Predlog o nakupu največjega otoka na svetu, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, temelji na Trumpovem prepričanju o geopolitičnem in gospodarskem pomenu regije. Arktično območje postaja vse bolj pomembno zaradi dostopa do naravnih virov in novih pomorskih poti, kar Združene države Amerike sili k razmišljanju o širitvi svojega vpliva na severu. Kljub temu so danska vlada in lokalne oblasti na Grenlandiji v preteklosti že večkrat zavrnile kakršno koli možnost prodaje. Ponovna obuditev te zamisli v začetku novega mandata kaže na doslednost Trumpove zunanje politike glede ozemeljskih vprašanj. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se zaradi teh teženj lahko ponovno znašli pod pritiskom, saj Danska vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj kraljevine.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je 13. januarja 2026 začelo obravnavo dveh prelomnih primerov, ki bi lahko bistveno spremenila pravice transspolnih oseb na nacionalni ravni. Gre za tožbi zveznih držav Idaho in Zahodna Virginija, ki zagovarjata svoje zakone o omejitvi ženskih športnih tekmovanj izključno na biološke ženske. Pravna strokovnjaka in zagovorniki obeh strani pričakujejo, da bo odločitev sodišča podala končno definicijo pojma "spol" v okviru ameriške zakonodaje o enakosti. Zvezni državi v postopkih Little proti Hecoxu in Zahodna Virginija proti B.P.J. trdita, da njihovi zakoni ne kršijo 14. amandmaja ameriške ustave, ki zagotavlja enako varstvo pred zakonom, niti zveznega zakona Title IX, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola v izobraževalnih ustanovah. Trenutno ima že 27 ameriških zveznih držav sprejete podobne prepovedi, ki transspolnim športnicam onemogočajo sodelovanje v ženskih kategorijah, vendar so nižja sodišča izvajanje teh zakonov delno blokirala. Primeri prihajajo pred najvišje sodišče v času, ko administracija predsednika Trumpa izvaja širšo politiko, usmerjeno proti pravicam transspolnih oseb, kar vključuje omejitve v športu in vojaški službi. Medtem ko konservativni pravni strokovnjaki napovedujejo zmago zveznih držav, predstavniki Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU) opozarjajo na morebitne daljnosežne posledice za državljanske pravice manjšin, če bi sodišče dopustilo tovrstne izključitve.