Kitajski predsednik Ši Džinping je v prvem javnem odzivu na aktualne mednarodne napetosti, vključno z razmerami v Venezueli, izpostavil, da enostransko izvajanje sile resno spodkopava mednarodni red. Poudaril je, da današnji svet zaznamujejo kompleksni konflikti, ki zahtevajo dosledno spoštovanje ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. Ši je pozval vse države, naj spoštujejo pravico narodov do samostojne izbire lastne razvojne poti, pri čemer bi morale biti velike sile zgled ostalim državam. Čeprav se predsednik Ši v svojem nagovoru ni neposredno odzval na poteze ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa ali na status Nicolása Madura, so bile njegove besede uperjene proti zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve suverenih držav. Kitajski voditelj je s tem posredno nagovoril tudi Evropsko unijo in mednarodno skupnost ter poudaril nujnost stabilnosti in večstranskega sodelovanja v času naraščajočih globalnih trenj. Kitajska s tem utrjuje svojo zunanjepolitično držo, ki temelji na načelu neposeganja v notranje zadeve drugih držav.

Nenehno naraščanje povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence je povzročilo strmo rast cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskemu digitalnemu razvoju in operaterjem podatkovnih centrov. Zaradi pomanjkanja strateških surovin in geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se moduli RAM preobrazili iz običajnega blaga v ključni strateški vir nove ekonomije. Administracija predsednika Donalda Trumpa je nedavno uvedla 25-odstotne izvozne dajatve na čipe za Kitajsko, kar kaže na uporabo čipov kot geopolitičnega vzvoda, podobno kot se je to zgodilo pri dobavi utekočinjenega zemeljskega plina Evropi. Globalni trg elektronike se že odziva na te spremembe, saj so cene pomnilniških modulov DRAM in NAND od začetka leta 2025 narasle za skoraj 100 odstotkov. Tehnološki velikan Samsung Electronics zaradi višjih proizvodnih stroškov razmišlja o podražitvi prihajajoče serije pametnih telefonov Galaxy S26, medtem ko so kitajski proizvajalci, kot sta Infinix in Tecno, cene svojih naprav že dvignili. Strokovnjaki opozarjajo, da Evropa trenutno nima ustrezne strategije, s katero bi se spopadla s to cenovno spiralo, kar bi lahko dolgoročno upočasnilo digitalizacijo in razvoj industrijskih procesov na celini.

Danska, Švedska, Norveška in Finska so ostro zavrnile ponovne zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije. Trump je v nedeljo zvečer ponovil svojo željo, da bi ta avtonomni teritorij pod dansko krono prešel pod ameriški nadzor, kar je utemeljil z razlogi nacionalne varnosti. Njegove izjave so sprožile takojšen odziv nordijskih zaveznic, ki so poudarile suverenost Danske nad otokom in zavrnile kakršno koli možnost prodaje ali prenosa ozemlja. Ta diplomatski spor se je dodatno zaostril po decembrskem imenovanju guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo. Kljub jasnemu nasprotovanju Köbenhavna in Evropske unije Trumpova administracija nadaljuje s prizadevanji za pridobitev strateško pomembnega otoka. Nordijske države so v skupnem nastopu stopile v bran Danski in opozorile, da takšne enostranske ozemeljske ambicije spodkopavajo stabilnost v arktični regiji in kršijo mednarodna pravila. Danska vlada je zaradi teh pritiskov že pred časom okrepila nadzor nad komunikacijami z Washingtonom, da bi preprečila morebitna neposredna pogajanja med ZDA in lokalnimi grenlandskimi oblastmi.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je poudaril nujnost vojaške krepitve in politične enotnosti znotraj Evropske unije. Po njegovih besedah unije ne bodo resno obravnavali ne zavezniki ne sovražniki, če se države članice ne bodo ustrezno naoružale in začele verjeti v lastno moč. Tusk je izpostavil, da mora v okviru povezave prevladati načelo »vsi za enega, eden za vse«, saj bi v nasprotnem primeru projekt Evropske unije lahko propadel. Poljski premier meni, da je trenutni geopolitični položaj kritičen in zahteva odločno ukrepanje na področju skupne obrambe. Njegovi pozivi so usmerjeni predvsem k večji samozadostnosti Evrope in zmanjšanju odvisnosti od zunanjih dejavnikov. Tusk je prepričan, da je le vojaško močna in notranje povezana Evropa sposobna ohraniti svojo vlogo na svetovnem odru in zagotoviti varnost svojim državljanom v negotovih časih.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo nadzor nad Grenlandijo, kar utemeljuje s kritičnimi interesi nacionalne varnosti. Po njegovih navedbah je strateška lega otoka ključna zaradi povečane prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v regiji, česar Danska po njegovem mnenju ne more več finančno ali varnostno obvladovati sama. Trump je napovedal, da bo o tej temi podrobneje spregovoril v prihodnjih tednih, s čimer nadaljuje svoja prizadevanja za pridobitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Poteza odraža njegovo širšo zunanjo politiko, ki temelji na neposrednem uveljavljanju ameriških interesov in krepitvi vojaške prisotnosti na strateških območjih, kjer se krešejo interesi velikih sil. Napovedi o morebitnem prevzemu otoka so v preteklosti že sprožile diplomatska trenja med Washingtonom, Københavnom in Brusljem.

V Kijevu so se v soboto sestali varnostni svetovalci ključnih zaveznic Ukrajine, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike. Na srečanju, ki ga je vodil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, so sodelovali predstavniki petnajstih držav, med njimi Velike Britanije, Francije in Nemčije, pa tudi delegati Evropske unije, Nata in Kanade. Glavni namen pogovorov je priprava dokumentacije za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne, pri čemer naj bi bil osnutek sporazuma že devetdesetodstotno usklajen. Ukrajinska stran v sodelovanju s partnerji pripravlja večstranski okvirni sporazum o varnostnih jamstvih, ki predvideva ukrajinske sile kot prvo linijo obrambe, namestitev evropskih vojakov v državi ter ameriško podporo kot zadnje zagotovilo varnosti. Pogajanja se bodo prihodnji teden nadaljevala v Parizu, kjer se bodo sestali vojaški predstavniki in voditelji evropskih držav. Zelenski je ob tem poudaril, da si prizadeva za vrh na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja, vendar je obenem ponovil odločnost, da se bo Ukrajina še naprej borila, če diplomatska prizadevanja ne bodo obrodila ustreznih sadov.

Predsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dragan Đilas je v javnem nagovoru ostro kritiziral srbskega predsednika Aleksandra Vučića in njegovo trenutno zunanjepolitično usmeritev. Đilas trdi, da Vučić vodi izrazito antievropsko politiko, ki državo v času globalne delitve in zaostrenih odnosov med Zahodom ter Rusijo vodi v popolno mednarodno izolacijo. Po mnenju opozicijskega voditelja bi status Srbije kot edine evropske države, ki ne želi postati članica Evropske unije, resno ogrozil prihodnost države in njenih državljanov. Đilas je v izjavi za javnost poudaril, da so Evropska unija in Združene države Amerike dejansko v vojni z Rusko federacijo, zato je zavračanje evropske poti v tem trenutku strateško nevarna odločitev. Kritika prihaja v obdobju, ko se Srbija spopada z vse večjimi pritiski glede uskladitve svoje zunanje politike z Brusljem, zlasti na področju energetike in sankcij proti Rusiji. Izolirana Srbija bi po Đilasovih besedah ostala brez gospodarskih in varnostnih jamstev, ki jih prinaša članstvo v evropski družini.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih držav zaveznic, vključno s predstavniki Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Kanade, Japonske ter delegacijami Evropske unije in zveze Nato. Osrednja tema pogovorov je bil mirovni načrt pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, s katerim želijo končati skoraj štiri leta trajajočo vojno v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu srečanja poudaril, da so dokumenti o varnostnih jamstvih v devetdesetih odstotkih že pripravljeni in da so bili posredovani vsem sodelujočim partnerjem. Diplomatska prizadevanja se bodo nadaljevala prihodnji teden v Parizu, kjer se bodo najprej sestali predstavniki vojaških sektorjev, nato pa še voditelji evropskih držav. Zelenski je izrazil upanje, da bodo končna besedila o varnostnih jamstvih dorečena prav na torkovem srečanju v francoski prestolnici. Ukrajinski načrt predvideva večstranski okvirni sporazum, kjer bi ukrajinske sile predstavljale prvo obrambno linijo, ob podpori evropskih enot na terenu in ameriških jamstvih v ozadju. Kljub intenzivnim pogovorom je ukrajinski predsednik jasno opozoril, da se bo Ukrajina še naprej borila, če mirovna prizadevanja ne bodo obrodila sadov pod sprejemljivimi pogoji. Srečanje v Kijevu je nekoliko zasenčil ameriški napad na Venezuelo, ki je potekal istega dne, vendar so pogovori o Koaliciji voljnih, ki jo sestavlja približno 30 držav, nemoteno napredovali proti cilju, da se voditeljski vrh v ZDA izvede še pred koncem januarja.

Irski premier Micheál Martin se je med uradnim obiskom v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer je poudaril nujnost ohranitve prostega trga. Srečanje se je odvilo v času zaostrenih trgovinskih odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo, ki se spopadata z uvedbo vzajemnih carin in omejitev. Gre za prvi obisk irskega predsednika vlade na Kitajskem po letu 2012. Namen petdnevnega obiska je krepitev dvostranskih vezi in poglobljen dialog o gospodarskem sodelovanju. Irska se strateško pripravlja na julijsko prevzem predsedovanja Svetu Evropske unije, kjer bo imela ključno vlogo pri oblikovanju skupne evropske politike do Kitajske. Martin je v pogovorih izpostavil, da je odprtost trgovinskih poti bistvena za stabilnost svetovnega gospodarstva, kljub političnim nesoglasjem glede subvencij in konkurenčnih pogojev.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v imenu 26 držav članic Unije izdala izjavo glede situacije v Venezueli, ki je sledila vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v tej državi. V izjavi je poudarjeno, da morajo biti v vseh okoliščinah spoštovana načela mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov, pri čemer imajo člani Varnostnega sveta ZN posebno odgovornost za ohranjanje teh temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Edina država članica EU, ki izjave ni podprla, je Madžarska, čeprav v besedilu ni izrecno navedena. Evropska unija je v dokumentu znova izpostavila, da Nicolas Maduro nima legitimnosti demokratično izvoljenega predsednika, ter se zavzela za mirno tranzicijo k demokraciji, ki bi jo vodili Venezuelci sami ob polnem spoštovanju njihove suverenosti. Kljub priznanju skupne odgovornosti v boju proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu in trgovini z drogami, kar Unija prepoznava kot svetovno varnostno grožnjo, je v izjavi jasno navedeno, da se morajo ti izzivi reševati v okviru pravnih norm. Zvaničniki Združenih narodov so ob tem opozorili, da ameriški napad predstavlja nevaren preseden in kršitev mednarodnih dogovorov o nedotakljivosti držav.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih držav zaveznic, vključno s predstavniki Nemčije, Francije, Velike Britanije, Kanade, Japonske ter delegacijama Evropske unije in zveze Nato. Glavni namen srečanja je bila uskladitev podrobnosti mirovnega načrta, ki nastaja pod okriljem Združenih držav Amerike in naj bi bil po navedbah ukrajinske strani že v 90 odstotkih pripravljen. Razpravljali so o večstranskem okvirnem sporazumu, ki predvideva varnostna jamstva za Ukrajino, vključno z namestitvijo evropskih enot in ameriško logistično podporo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju poudaril, da se diplomatska prizadevanja selijo v Pariz, kjer se bodo v torek sestali voditelji evropskih držav. Zelenski pričakuje, da bodo v francoski prestolnici dokumenti o varnostnih jamstvih dokončno potrjeni, hkrati pa si prizadeva za vrhunsko srečanje na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja. Kljub intenzivnim pogovorom je predsednik jasno sporočil, da se bo Ukrajina še naprej spopadala z rusko agresijo na bojišču, če mirovna pogajanja ne bodo prinesla sprejemljivih pogojev za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta.

Ameriške posebne sile so v bliskoviti nočni operaciji z naslovom »Absolute Resolve« v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga v soboto, 3. januarja 2024, pod strogimi varnostnimi ukrepi zaprli v zvezni zapor v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti njemu in njegovim tesnim sodelavcem vložilo razširjeno obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, korupcije in pranja denarja, povezanega s kartelom de los Soles. Predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale Venezuelo, vključno z nadzorom nad njeno naftno infrastrukturo, da bi zagotovile stabilno tranzicijo. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump namignil, da je Washington tisti, ki ima dejansko oblast. Mednarodna skupnost je glede dogodka močno razdeljena; medtem ko nekateri venezuelski izseljenci slavijo konec diktature, so Združeni narodi, Kitajska, Rusija in del evropskih politikov izrazili zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in državne suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izpostavil nujnost ameriške prisotnosti na Grenlandiji, pri čemer je poudaril, da Združene države Amerike otok potrebujejo predvsem zaradi nacionalne varnosti in ne zaradi naravnih virov. V izjavi na letalu Air Force One je v sproščenem vzdušju ocenil, da Danska ne zmore ustrezno braniti tega avtonomnega ozemlja. Trump se je ob tem pošalil na račun nedavne okrepitve danskega obrambnega sistema, ko je dejal, da so obrambo okrepili zgolj z novimi pasjimi vpregami, kar je sprožilo smeh med prisotnimi. Čeprav Trump ni podal konkretnih odgovorov o morebitnih takojšnjih ukrepih glede priključitve ali nakupa otoka, njegove poteze kažejo na dolgoročno strategijo. Prizadevanja za prevzem nadzora nad Grenlandijo so se stopnjevala po decembrskem imenovanju posebnega odposlanca, kar je povzročilo precejšnje diplomatske napetosti med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko danska stran in Evropska unija odločno nasprotujeta kakršnim koli pogovorom o prodaji ozemlja, Trump vztraja pri tezi, da je Grenlandija ključna za strateške interese ZDA v arktični regiji.

Češki premier Andrej Babiš je v odzivu na novoletni nagovor predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure dejal, da je bil nastop namenjen predvsem volivcem stranke Svoboda in neposredna demokracija (SPD). Babiš je poudaril, da je Okamura govor izkoristil kot predsednik svoje stranke in ne kot visok državni funkcionar, ob tem pa je svoj lastni premierjev nagovor označil za manj konfrontacijskega. Okamurov nastop je sprožil ostre odzive češke opozicije in uradne Ukrajine zaradi njegovih kritičnih izjav na račun slednje ter Evropske unije. Zaradi spornih navedb v govoru, ki so vključevale ostre napade na evropsko integracijo in ukrajinsko politiko, je češka opozicija že napovedala sprožitev postopka za glasovanje o nezaupnici oziroma odpoklicu Okamure s položaja predsednika spodnjega doma parlamenta. Napetosti med koalicijskimi partnerji oziroma potencialnimi zavezniki v parlamentu kažejo na notranjepolitična trenja, ki so posledica sestave češke vlade in zahtev skrajno desne SPD po večjem vplivu v državni politiki.

Alkohol je v Nemčiji ugoden, saj so cene nižje le še v Italiji. To ugotavlja najnovejša primerjava cen v Evropski uniji, ki kaže na posledice dostopnosti alkoholnih pijač.

Vojna v Ukrajini se je prevesila v 1411. dan, ki so ga zaznamovali novi ruski zračni napadi in uničevanje infrastrukture. Ruske sile so nadaljevale z ofenzivnimi operacijami na vzhodu države, medtem ko so ukrajinske obrambne sile poročale o sestrelitvah ruskih brezpilotnih letal in raket nad naseljenimi območji. Razmere na fronti ostajajo izjemno napete, zlasti v regijah Doneck in Lugansk, kjer so poročali o novih poškodbah civilnih objektov. V zadnjih dneh je opaziti stopnjevanje ruske retorike o neizbežni zmagi, kar se odraža v povečani intenzivnosti napadov na energetsko in pristaniško infrastrukturo. Ukrajinska stran medtem opozarja na nujnost dodatne zračne obrambe, saj so razbitine sestreljenih raket povzročile znatno gmotno škodo na stanovanjskih stavbah. Kljub trditvam o napredovanju mirovnih pogajanj v začetku leta se spopadi na terenu ne umirjajo, temveč se širijo tudi na rusko ozemlje, kjer Ukrajina z droni cilja na strateške objekte, kot so rafinerije nafte in vojaška skladišča.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so obtožili v New Yorku po tem, ko so ZDA potrdile njuno zajetje v Venezueli. Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da je bil Maduro prijet. Yvette Cooper naj bi poslance obvestila o ameriški operaciji v Venezueli. Nicolása Madura so zaprli v newyorški Metropolitanski priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je bil deležen kritik zaradi težkih razmer.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno izpostavil strateški pomen Grenlandije za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je napovedal, da se bo vprašanju statusa otoka podrobneje posvetil v prihodnjih dvajsetih dneh, s čimer je znova odprl diplomatsko občutljivo temo, ki je že v preteklosti povzročila napetosti med Washingtonom in Københavnom. Čeprav podrobnosti o načrtovanih ukrepih niso bile razkrite, je predsednik zavrnil neposredna vprašanja o konkretnih korakih, ki jih namerava izvesti. Njegove izjave prihajajo po tem, ko je že pred časom izrazil željo po nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump vztraja, da zanimanje ZDA ne temelji zgolj na bogatih naravnih virih oziroma mineralih, temveč predvsem na geostrateški legi, ki je ključna za ameriško nacionalno varnost v Arktični regiji. Danska vlada in lokalne grenlandske oblasti so takšne namere že večkrat odločno zavrnile, saj otok ni naprodaj, vendar Trumpove najnovejše napovedi kažejo, da ZDA od svojih načrtov ne odstopajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Ameriški ekonomski prognostik Martin Armstrong je v svoji objavi na družbenem omrežju X opozoril, da bi bila morebitna namestitev vojaških sil Evropske unije v Ukrajini lahko uporabljena za načrtne provokacije proti Ruski federaciji. Po njegovem mnenju bi prisotnost britanskih in francoskih enot na ukrajinskem ozemlju sprožila odštevanje do neizogibnega napada, ki bi ga Zahod nato pripisal Moskvi. Takšen scenarij naj bi služil kot povod za nadaljnjo stopnjevanje konflikta med Rusijo in zahodnimi zaveznicami. Armstrongove trditve dopolnjujejo širšo razpravo o varnostnih jamstvih, ki jih zahteva uradni Kijev. Analitiki ob tem poudarjajo, da bi neposredna vojaška prisotnost članic Evropske unije in zveze Nato korenito spremenila naravo vojne, saj bi Rusija tovrstne premike razumela kot neposredno vmešavanje v konflikt. To bi po mnenju kritikov povečalo nevarnost neposrednega spopada med svetovnimi velesilami, kar bi imelo nepredvidljive posledice za evropsko in svetovno varnostno arhitekturo.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav zaveznic, vključno s predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, zveze Nato in Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bil mirovni načrt pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, za katerega ukrajinske oblasti trdijo, da je že 90-odstotno usklajen. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izrazil upanje, da bodo dokumenti o varnostnih jamstvih dokončno usklajeni v prihodnjih dneh, ko se bodo pogovori nadaljevali v Parizu, vrhunec pa dosegli na srečanju voditeljev v ZDA do konca januarja. Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne, Zelenski poudarja, da se bo Ukrajina še naprej branila, če pogajanja ne bodo obrodila sadov. Diplomatski proces se bo prihodnji teden preselil v Francijo, kjer bodo o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori razpravljali evropski voditelji. Na kijevskem srečanju je prek video povezave sodeloval tudi ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff, čeprav je dogajanje delno zasenčil ameriški napad v Venezueli. Trenutno ključne točke ostajajo vprašanja ozemeljske celovitosti, članstva v Natu in prihodnje ureditve varnostnih razmerij v regiji.

Varnostni svetovalci iz 15 držav zaveznic, vključno s predstavniki Nata in Evropske unije, so se v Kijevu sestali na ključnih pogovorih o mirovnem načrtu za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu srečanja izrazil upanje, da bodo pogajanja, ki potekajo pod posredovanjem Združenih držav Amerike, do konca januarja privedla do vrha na ravni voditeljev držav v ZDA. Po besedah ukrajinskih uradnikov je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, vendar ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede varnostnih jamstev, še odprta. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh nadaljevala v Parizu, kjer se bodo sestali evropski voditelji in predstavniki ukrajinskega generalštaba. Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne bo namenila veliko časa temu procesu in da se bo država še naprej branila, če pogajanja ne bodo obrodila sadov. Kljub intenzivnim pogovorom je srečanje v Kijevu zasenčil ameriški vojaški napad v Venezueli, zaradi česar se je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff srečanja udeležil le virtualno. Moskva in Kijev ostajata na nasprotnih bregovih glede ključnih točk, kot so ozemeljska celovitost in prihodnje članstvo Ukrajine v mednarodnih zvezah.

Organizacija ameriških držav (OEA) je sklicala izredno zasedanje stalnega sveta zaradi kriznih razmer v Venezueli, ki so sledile obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike in zajetju Nicolása Madura. Ameriške sile so operacijo začele s kompleksnimi kibernetskimi napadi na venezuelsko obrambno infrastrukturo, kar je omogočilo nemoteno delovanje letal za elektronsko vojskovanje nad Caracasom. Po uspešni aretaciji so Madura, ki je državo vodil od smrti Huga Cháveza leta 2013, odpeljali v Združene države Amerike, kjer se bo pred sodiščem na Manhattnu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu. Evropska unija in njene države članice so se na dogodke odzvale zadržano. Čeprav Madura niso priznavale za legitimnega predsednika, so poudarile nujnost spoštovanja mednarodnega prava in volje ljudstva pri obnovi demokracije v državi. Medtem ko so v nekaterih mestih, kot je San Diego, zabeležili mešane odzive javnosti, venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López ostro obsoja dejanje Washingtona in ga označuje za ugrabitev. Operacija je povzročila tudi civilne žrtve, kar je sprožilo opozorila mednarodnih organizacij o morebitnih kršitvah humanitarnega prava.

Donald Trump je izjavil, da si ne le Bela hiša, temveč tudi Evropska unija želi, da bi ZDA imele Grenlandijo, in to upravičil z vojaško nujnostjo. Napovedal je tudi obdobje, ko bi ZDA lahko začele reševati vprašanje Grenlandije, saj naj bi jo nujno potrebovale zaradi nacionalne varnosti.

Evropska unija je v uradni izjavi pozvala k mirnemu in stabilnemu prehodu oblasti v Venezueli, pri čemer je poudarila nujnost spoštovanja nacionalne suverenosti države. Bruselj je vse vpletene strani pozval k strpnosti, mirnosti in zmernosti, da bi preprečili morebitno stopnjevanje napetosti in nasilja v regiji. Poziv prihaja v času zaostrenih odnosov in politične nestabilnosti, kjer Evropska unija nastopa kot zagovornica demokratičnih procesov brez zunanjega vmešavanja, ki bi lahko dodatno destabiliziralo državo. Izjava odraža prizadevanja mednarodne skupnosti za stabilizacijo razmer v Južni Ameriki, hkrati pa opozarja na nevarnost zaostrovanja konfliktov z drugimi svetovnimi silami, vključno z Združenimi državami Amerike. Evropski diplomati so poudarili, da mora proces reševanja krize temeljiti na dialogu med domačimi političnimi akterji, saj bi le tako lahko zagotovili dolgoročni mir in spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov Venezuele. S tem se želi EU izogniti kakršnemu koli scenariju, ki bi vodil v odprt oborožen spopad ali popoln zlom državnih institucij.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v imenu 26 držav članic podala uradno izjavo o razmerah v Venezueli, s katero je pozvala k brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov. Dokument, ki ga je zavrnila le Madžarska, poudarja, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edini možni način za rešitev dolgotrajne krize in ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Izjava prihaja kot odgovor na zaostrene razmere po aretaciji Nicolasa Madura in poudarja nujnost mirne tranzicije. Kljub prizadevanjem za enotno zunanjepolitično držo povezave, Madžarska s svojim odstopom od skupne izjave ponovno izpostavlja notranje delitve znotraj EU glede vprašanj latinskoameriške diplomacije. Evropska unija je v besedilu izrazila pričakovanje, da bodo venezuelske oblasti zagotovile varnost vseh državljanov in omogočile demokratične procese brez prisile ali nasilja.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Šestindvajset držav članic Evropske unije je v skupni izjavi poudarilo, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edina pot za ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Skupni dokument, ki ga zaradi nasprotovanja Madžarske niso sprejeli kot uradno stališče celotne povezave, temveč kot izjavo 26 držav, poziva k miru in zadržanosti vseh vpletenih strani. Glavni namen pobude je preprečitev nadaljnje eskalacije napetosti in zagotovitev mirne rešitve globoke politične krize, ki pretresa to južnoameriško državo po nedavnih volitvah. Države podpisnice so izrazile zaskrbljenost nad razmerami in poudarile pomen transparentnosti pri objavi volilnih izidov. Kljub prizadevanjem za enotnost je Madžarska ponovno uporabila pravico do veta, kar je preprečilo sprejetje izjave na ravni celotnega bloka. Takšna razhajanja znotraj Evropske unije glede zunanjepolitičnih vprašanj niso novost, vendar pa v tem primeru poudarjajo osamljenost Budimpešte pri vprašanju legitimnosti venezuelskih oblasti. Preostalih 26 članic ostaja neomajnih pri zahtevi po spoštovanju demokratičnih standardov in zaščiti človekovih pravic v Venezueli.

Madžarska je bila edina država članica Evropske unije, ki ni podprla izjave visoke predstavnice EU za zunanjo politiko Kaje Kallas glede razmer v Venezueli. Dokument je bil objavljen na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v ameriškem priporu, potem ko so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu. Floresova, ki je veljala za ključno svetovalko in najvplivnejšo osebo v ozadju Madurovega režima, je bila skupaj z možem prepeljana v ZDA, kjer ju bremenijo obtožbe narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje je poudarilo, da njuno pridržanje predstavlja konec večletnega obdobja avtokratskega vladanja, ki je temeljilo na tesnem sodelovanju med zakoncema. Evropska unija je ob tem dogajanju zavzela previdno, a jasno stališče. Z izjemo Madžarske so vse države članice EU pozvale k ponovni vzpostavitvi demokratičnih procesov v Venezueli, pri čemer so poudarile nujnost spoštovanja volje ljudstva. Medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez zahteva dokaze o varnosti obeh ujetnikov, se mednarodna skupnost sooča z vprašanjem legitimnosti ameriškega posredovanja. Operacija, ki je vključevala bombardiranje vojaških in civilnih ciljev, je sprožila mešane odzive, od navdušenja med venezuelskimi izseljenci do ostrih obsodb nekaterih nevladnih organizacij, ki dejanje označujejo za nezakonito vojno.

Bolgarsko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo zaskrbljenost zaradi najnovejših stališč oblasti v Severni Makedoniji, ki po mnenju Sofije odstopajo od evropskega konsenza iz leta 2022. Osrednji spor se vrti okoli akcijskega načrta za pravice skupnosti, ki bi ga moralo Skopje uvesti kot pogoj za nadaljevanje evropskih integracij. Bolgarska stran je poudarila, da je vprašanje jezika, v katerem bo dokument objavljen, notranja zadeva sosednje države, vendar je odločitev Skopja, da osnutek načrta svojim državljanom predstavi v angleščini, označila za težko razumljivo. Napetosti so se stopnjevale, ko je makedonski premier Hristijan Mickoski obtožil Bolgarijo, da nasprotuje načrtu, ker je napisan v makedonskem jeziku. Sofija je te navedbe zavrnila in spomnila, da je sprejetje načrta predvideno šele po vpisu bolgarske manjšine v makedonsko ustavo, kar ostaja ključni pogoj za odpiranje pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Kljub kritikam je bolgarsko zunanje ministrstvo pozdravilo pripravljenost Mickoskega, da v načrt vključi pripombe bolgarske skupnosti, in izrazilo pričakovanje, da bo ta obljuba izpolnjena v skladu z mednarodnimi standardi.

V Firencah je pred konzulatom Združenih držav Amerike potekal protestni shod, na katerem so udeleženci obsodili domnevno ameriško agresijo proti Venezueli in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Protestniki, med katerimi so bili predstavniki latinskoameriških skupnosti iz Peruja, Kube, Bolivije, Čila, Mehike in Kolumbije ter različna leva politična gibanja, so zahtevali izpustitev Madura in prenehanje imperialističnih pritiskov. Shod je minil mirno, podobni dogodki pa so se zvrstili tudi v drugih toskanskih mestih, kot sta Lucca in Viareggio. Istočasno so vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja v skupni izjavi izrazile globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli. Dejanja Združenih držav Amerike so označile za nevaren precedens v mednarodni politiki, ki ogroža regionalno stabilnost in suverenost države. Napetosti so neposredna posledica stopnjevanja ameriških ukrepov, ki so v preteklih tednih vključevali vojaško prisotnost v Karibih in napovedi o odločilnih akcijah proti Madurovemu režimu, kar Venezuela interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti.

Evropska unija je po ameriški vojaški intervenciji v Venezueli pozvala vse vpletene strani k miru, zadržanosti in preprečevanju nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Evropska služba za zunanje delovanje je v uradni izjavi poudarila nujnost iskanja mirne in diplomatske rešitve nastale krize. Dokument, ki je bil objavljen v četrtek zvečer, je podprlo 26 od 27 držav članic Evropske unije, medtem ko ena država članica podpore izjavi ni podala. Poziv prihaja v času povečanih mednarodnih tveganj, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile vojaške operacije v tej južnoameriški državi. Diplomatski viri v Bruslju navajajo, da je cilj skupne izjave preprečiti širši regionalni konflikt in zagotoviti zaščito civilnega prebivalstva. Kljub skoraj popolni enotnosti znotraj povezave, pomanjkanje soglasja vseh članic nakazuje na določena notranja razhajanja glede zunanjepolitičnih vprašanj v odnosu do Washingtona in Caracasa.

Evropska unija je po padcu režima Nicolasa Madura pozvala k spoštovanju volje ljudstva kot edine poti za obnovo demokracije v Venezueli. Države članice so z izjemo Madžarske v nedeljo, 4. januarja 2026, izrazile nujnost po mirnem prehodu in umiritvi razmer v državi. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je ob tem pozvala k splošni zadržanosti vseh vpletenih akterjev. Poziv prihaja le dan po dramatičnih dogodkih v Caracasu, kjer je bil v ameriški vojaški operaciji odstranjen dosedanji predsednik Nicolás Maduro. Bruselj poudarja, da je razrešitev krize mogoča le z vključujočim demokratičnim procesom, ki bo odražal dejansko politično voljo venezuelskih državljanov. Medtem ko so nekatere države članice, vključno z Grčijo, padec režima označile za novo upanje za državo, celotna povezava strmi k preprečevanju nadaljnjega nasilja in destabilizacije v regiji.

Donald Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele, Delcy Rodriguez, z višjo ceno od tiste, ki jo je plačal Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Dmitrij Medvedjev je poteze Trumpa v Venezueli označil za nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Evropska unija, vključno s Slovenijo, je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva in k zadržanosti vpletenih strani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta po tednih intenzivnih pogajanj pripravila revidirano različico mirovnega načrta, ki naj bi končal vojno v Ukrajini. Prvotni predlog z 28 točkami, ki so ga ZDA predhodno usklajevale z Rusijo, so zmanjšali na 20 točk, potem ko so Kijev in njegovi evropski zavezniki izrazili resne pomisleke glede prvotnih določil, ki so bila ocenjena kot preveč naklonjena Moskvi. Zelenski bo revidiran dokument Trumpu uradno predstavil konec januarja, pred tem pa se bo ponovno sestal s t. i. skupino voljnih držav pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Poleg osrednjega mirovnega načrta so delegacije pripravile še dva ključna dokumenta: osnutek o varnostnih jamstvih, ki si jih bodo razdelile Ukrajina, ZDA in Evropa, ter dvostranski sporazum med Kijevom in Washingtonom. Slednji je zasnovan kot gospodarski načrt oziroma „pot do blaginje Ukrajine“, ki se osredotoča na povojno obnovo in dolgoročno vzdržnost države. Ukrajinski minister za gospodarstvo Oleksij Sobolev je ob tem izpostavil, da bo država za gospodarsko oživitev v prihodnjem desetletju potrebovala paket v vrednosti približno 800 milijard dolarjev. Če bo mirovni dokument potrjen, ga bodo morali podpisati voditelji Ukrajine, ZDA, Rusije in predstavniki Evrope, pri čemer še ni določeno, ali bo v imenu slednje podpisala Evropska unija kot celota ali posamezne države članice, vključno z Italijo.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se pojavili različni odzivi. Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da ameriški napad na Venezuelo kaže na rušenje svetovnega reda po drugi svetovni vojni, kjer naj bi večje in močnejše države delale, kar želijo. Časnik New York Times poroča, da aretacija Madura razkriva Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki. Predsednik Paname je sporočil, da je kriza z ZDA glede Panamskega prekopa končana. Ameriški omojeni poslanci so podali odzive v skladu s svojo strankarsko linijo.

Prvo leto gospodarske politike predsednika Donalda Trumpa, ki temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", prinaša mešane rezultate s poudarkom na robustni rasti in agresivnih trgovinskih ukrepih. Po navedbah Bele hiše je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 raslo po 4,3-odstotni letni stopnji, kar je najhitreje v zadnjih dveh letih, predvsem na račun močne javne in zasebne porabe. Hkrati pa so se povprečne carinske stopnje z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so povzročili nestabilnost v trgovinskih odnosih z zavezniki in tekmeci. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do opaznega premika, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno svojega zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je hitro sledil tekmec Novo Nordisk. Ta poteza je demantirala dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za inovacije, in pokazala, da tržna konkurenca učinkoviteje znižuje stroške kot birokratska regulacija. Medtem na trgu kriptovalut analitiki izpostavljajo projekt Mutuum Finance kot potencialno priložnost za visoko rast v sektorju decentraliziranih financ (DeFi), saj platforma razvija protokole za nekritično posojanje in izposojo sredstev, kar odraža širšo dinamiko inovacij v finančnem sektorju. Kljub pozitivnim makroekonomskim podatkom pa raziskave kažejo, da so Američani glede svoje osebne ekonomske prihodnosti vse bolj pesimistični.

Naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci (UI) je povzročilo strmo povišanje cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskim načrtom za razvoj digitalnega gospodarstva. Evropa se trenutno spopada s pomanjkanjem strategije za izhod iz cenovne spirale, medtem ko upravljavci podatkovnih centrov občutijo vse večje finančne pritiske. Moduli RAM so se iz običajnih izdelkov preoblikovali v ključne strateške vire novega gospodarstva, ki so nujni za pametne telefone, strežnike in industrijsko proizvodnjo. Strateški boj za prevlado na trgu polprevodnikov se dodatno zaostruje zaradi geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nedavno podjetju NVIDIA podelila omejeno dovoljenje za izvoz čipov na Kitajsko, vendar ob tem uvaja 25-odstotne izvozne dajatve. ZDA čipe vse pogosteje uporabljajo kot geopolitični vzvod, podobno kot so to storile z dobavami utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo. Evropska unija tako ostaja ujeta med pritiski trga in pomanjkanjem lastnih zmogljivosti na področju kritične strojne opreme.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Po ugrabitvi Nicolása Madura in njegove žene so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Delcy Rodríguez je sklicala prvo sejo vlade in bila imenovana za začasno predsednico, kar je potrdil tudi ameriški predsednik Trump. Trumpova administracija je bila kritizirana zaradi napada na Venezuelo, pri čemer nekateri opozarjajo, da je glavni motiv za posredovanje nadzor nad venezuelsko nafto. Republikanski kongresnik je prav tako kritiziral enostranski vojaški poseg v Venezuelo.

Evropski poslanec Tonino Picula je v intervjuju za agencijo MINA izpostavil, da mora Črna gora prenehati s ponavljanjem napak iz preteklosti, če želi uresničiti svoj cilj in postati članica Evropske unije do leta 2028. Čeprav je država lani dosegla pospešek v pogajalskem procesu zaradi večje pripravljenosti na reforme in ugodnejše klime v Bruslju, Picula opozarja, da so notranjepolitična obračunavanja v zadnjih letih povzročila škodljive zunanjepolitične posledice. Za zaprtje preostalih poglavij bo po mnenju poslanca potrebna stalna politična zavezanost, saj finale pogajanj prinaša najtežje izzive. Picula je opozoril, da črnogorska družba ostaja polarizirana, čeprav javna podpora vstopu v Unijo ostaja visoka. Poleg politične delitve, zlasti znotraj vladajoče koalicije, največje izzive še vedno predstavljajo kriminal, korupcija in implementacija zahtevnih reform, ki bodo vplivale na vse dele družbe.

Svetovalci za nacionalno varnost ključnih zaveznic Ukrajine so se v soboto v Kijevu sestali na pogovorih o mirovnem načrtu pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, s katerim želijo končati skoraj štiri leta trajajočo vojno. Srečanja so se udeležili predstavniki 15 držav, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, ter delegati iz zveze Nato in Evropske unije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da so pogajanja dosegla ključno fazo, saj je načrt po njegovih navedbah v 90 odstotkih že usklajen, dokumentacijo o varnostnih jamstvih pa so že posredovali vsem sodelujočim partnericam. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh še stopnjevala, saj bodo pogovori stekli v Parizu na ravni evropskih voditeljev in vojaških strokovnjakov. Zelenski je izrazil pričakovanje, da se bo proces končal z vrhom na najvišji ravni v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja. Čeprav se je srečanja prek video povezave udeležil tudi posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff, je dogajanje delno zasenčil ameriški napad na Venezuelo, ki se je zgodil istega dne. Kljub intenzivnim pogovorom pa ostajajo stališča med Kijevom in Moskvo glede končnih pogojev miru še vedno precej oddaljena.

Evropska unija je uvedla nove carinske ukrepe, ki neposredno vplivajo na nakupe prek kitajske spletne platforme Temu. Glavni razlog za to odločitev je dejstvo, da so tovrstni paketi doslej vstopali na evropski trg brez plačila carin, kar je povzročalo tržna neravnovesja. Nova začasna mera je bila sprejeta z namenom izenačitve pogojev na trgu in zaščite lokalnih gospodarstev pred pritokom poceni blaga iz tretjih držav. Uvedba carin bo vplivala tudi na potrošnike v Bosni in Hercegovini ter širši regiji, saj se logistične poti in davčna obravnava pogosto usklajujejo z evropskimi standardi. Ukrep se osredotoča na pakete nizkih vrednosti, ki so bili pred tem oproščeni dajatev. S tem želi Evropska komisija zagotoviti strožji nadzor nad kakovostjo uvoženega blaga in hkrati povečati proračunske prihodke iz naslova uvoznih dajatev. Kupci lahko v prihodnje pričakujejo višje končne cene izdelkov in morebitne dodatne administrativne stroške ob carinjenju pošiljk.

Grčija je uradno ponudila pomoč pri oskrbi žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Ponudba je bila posredovana po tem, ko je Švica sprožila mehanizem Evropske unije za civilno zaščito. Grška diplomacija je potrdila pripravljenost svojih specializiranih zdravstvenih ustanov za sprejem najhuje poškodovanih bolnikov, kar predstavlja pomemben korak v mednarodnem sodelovanju ob tej nesreči. Medtem ko se švicarske oblasti spopadajo z logističnimi izzivi zdravljenja več kot sto poškodovanih, preiskovalci še vedno ugotavljajo identiteto žrtev. Po uradnih podatkih je v požaru, ki naj bi ga povzročile prskalice v zaprtem prostoru, umrlo najmanj 40 ljudi. Identifikacija trupel poteka počasi, kar po besedah uradnikov predstavlja nevzdržno čakanje za svojce pogrešanih. Preiskava se osredotoča na bar Le Constellation, kjer se je novoletno praznovanje spremenilo v eno najhujših tragedij v sodobni zgodovini Švice.

Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Cipras je dogajanje označil za surovo kršitev mednarodnega prava in opozoril, da je svetovni pravni red nadomestilo pravo močnejšega. Po njegovih besedah Evropa ostaja nemočna pri uveljavljanju svoje vloge v mednarodni skupnosti, kar povečuje varnostna tveganja za države, kot je Grčija. Cipras je v svoji izjavi kritiziral tudi trenutno grško vlado pod vodstvom Kiriakosa Micotakisa. Očital mu je nesprejemljivo držo, ker se vlada ni jasno opredelila do zakonitosti ameriških dejanj. Nekdanji premier trdi, da takšna pasivnost ogroža nacionalne interese in spodkopava načela, na katerih temelji sodobna diplomacija. Incident po njegovem mnenju predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih, kjer vojaška sila prevlada nad suverenostjo držav.

Grčija je preko mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite ponudila pomoč pri oskrbi oseb z opeklinskimi poškodbami, ki so bile ranjene v uničujočem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Švicarske oblasti so se na države članice Evropske unije obrnile s prošnjo za specializirano medicinsko pomoč, potem ko je v novoletnem požaru življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, več kot sto pa je poškodovanih. Po navedbah diplomatskih virov je Atene k odzivu spodbudila resnost situacije v tamkajšnjih bolnišnicah. Preiskovalci v Crans-Montani medtem nadaljujejo z zahtevnim postopkom identifikacije trupel. Kot poročajo švicarski uradniki, je proces zamuden, kar za svojce, ki čakajo na potrditev informacij o svojih bližnjih, predstavlja neznosno breme. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so tragedijo povzročile kresničke, ki so jih uporabljali med praznovanjem v nabito polnem baru Le Constellation. Ogenj se je zaradi vnetljivih materialov in panike v prostoru razširil izjemno hitro, kar je botrovalo visokemu številu žrtev.

Palestinske in regionalne organizacije so izrazile podporo Venezueli proti ameriškemu imperializmu. Delcy Rodríguez je pozvala Trumpa k sodelovanju in spoštljivim odnosom. Trump je odgovoril z grožnjami Rodríguezovi, če ne bo ravnala "pravilno". Medtem je Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, postala ena izmed kandidatov za zamenjavo Nicolása Madura.

Nemški mediji poročajo, da je ameriška vojaška intervencija v Venezueli sprožila globalna tveganja in škodo za mednarodno pravo. Poudarjajo, da se je Trump v preteklosti prikazoval kot mirovnik, vendar napad na Venezuelo predstavlja tvegan precedens.