Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike do Grenlandije in pozvala administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj preneha groziti svoji zgodovinski zaveznici. Napetosti so se stopnjevale, potem ko je Trump potrdil svoj interes za priključitev otoka, kar je v danski in evropski javnosti sprožilo val ogorčenja. Frederiksen je poudarila, da so kakršna koli namigovanja o prevzemu nadzora nad Grenlandijo absurdna. Strah pred ameriškim ekspanzionizmom se je močno okrepil po sobotni vojaški intervenciji v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je napovedal, da bodo ZDA državo upravljale nedoločen čas in izkoriščale njene naftne zaloge. Takšna neposredna vojaška posredovanja v Latinski Ameriki, vključno z blokadami in raketnimi napadi na tihotapce drog, so povzročila globoke politične delitve v regiji. Medtem ko nekateri desno usmerjeni voditelji v Latinski Ameriki podpirajo Trumpovo politiko dominance, kritiki opozarjajo na vrnitev v obdobje odkritega ameriškega imperializma, ki zdaj ogroža tudi evropske interese na Arktiki.

Po aretaciji Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA "zadolžene" za Venezuelo in bodo nadzirale njeno okrevanje. Izrazil je tudi možnost usmeritve pozornosti na druge države, kot so Kolumbija, Kuba in Mehika, kar je razjezilo Dansko zaradi strahu, da bi lahko ciljal tudi na Grenlandijo. Prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump še ni razkril načrta za prehodno obdobje. Medtem poteka intenzivna razprava o zakonitosti ameriške operacije zajetja Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatsko napetost z izjavami o strateški nujnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih in javnih nastopih poudaril, da je otok ključen za ameriško nacionalno varnost, predvsem zaradi naraščajoče prisotnosti Rusije in Kitajske v arktični regiji. Po njegovih besedah Danska nima zadostnega nadzora nad območjem, ki bi lahko dolgoročno zagotavljal stabilnost regije v luči globalnih geopolitičnih premikov. Odziv Grenlandije in Danske je bil takojšen in oster. Voditelji Grenlandije so predsednika pozvali, naj preneha z namigovanji o aneksiji ali prevzemu otoka, saj Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu, da je Danska Trumpove ambicije že v preteklosti označila za absurdne, ameriški predsednik vztraja pri argumentu, da bi bil nakup otoka strateška naložba, podobna nakupu Aljaske v 19. stoletju. Spor se je dodatno zaostril po objavah ameriških vplivnežev z bližnjimi vezmi z Belo hišo, ki so na spletu podpirali tovrstne ozemeljske težnje.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti in ne zaradi mineralov. Izjavil je, da se bodo ZDA zanimale za Grenlandijo v dveh mesecih. Danska premierka Mette Frederiksen je ponovno pozvala ZDA, naj prenehajo z grožnjami glede aneksije Grenlandije, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice do aneksije.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede njegovih načrtov za Grenlandijo in Kubo. To je sledilo ameriški vojaški operaciji v Venezueli.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno potrdil svoje ambicije po priključitvi oziroma nakupu Grenlandije. Trump je poudaril, da Združene države Amerike to strateško terytorij nujno potrebujejo zaradi naraščajoče prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v regiji. Po njegovih besedah je ozemlje ključnega pomena za zagotavljanje nacionalne varnosti in obrambnih interesov države. Danska vlada se je na te izjave odzvala z ostrim opozorilom in pozvala Washington, naj nemudoma preneha z grožnjami glede suverenosti Grenlandije. Danska premierka je poudarila, da otok, ki uživa status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske, ni naprodaj. Diplomatski spor se je dodatno zaostril po nedavnih ameriških vojaških operacijah v Venezueli, ki so v mednarodni skupnosti sprožile ugibanja o novi fazi ekspanzionistične zunanje politike Združenih držav Amerike.

Po napadu na Venezuelo in ujetju predsednika Nicolása Madura, je Trump nakazal zanimanje za nove operacije ZDA v suverenih državah Latinske in Srednje Amerike. Med drugim je omenil Kolumbijo kot "lepo idejo" in dejal, da je Kuba blizu propada. Ponovno je omenjal tudi Grenlandijo in Mehiko.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro zavrnila namere Združenih držav Amerike glede nakupa Grenlandije in Washington pozvala h končanju tovrstnih groženj. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje pod okriljem danskega kraljestva. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo ne pravice ne pooblastil za priključitev otoka, morebitne razprave o prodaji pa je označila za nesmiselne. Premierka je izpostavila, da Grenlandija pripada svojemu prebivalstvu, s katerim Danska ohranja močne zgodovinske in politične vezi. Odziv danske vlade sledi javno izraženemu zanimanju ameriške administracije za strateško lego otoka v Arktiki, kar je povzročilo diplomatske napetosti med dolgoletnima zaveznicama. Danska stran vztraja, da mora Arktika ostati območje mednarodnega sodelovanja in ne predmet teritorialnih teženj velesil. Frederiksenova je ob tem dodala, da so kakršna koli namigovanja o nakupu suverenega ozemlja v 21. stoletju neprimerna in v nasprotju z načeli mednarodnega prava.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno obudil svojo dolgotrajno željo po nakupu Grenlandije, ki jo je označil za strateško pomembno za Združene države Amerike. Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske in ključna članica zveze NATO, ostaja v središču Trumpovih geopolitičnih ambicij, čeprav je danska vlada tovrstne namere že večkrat odločno zavrnila. Grenlandski premier je ob tem ponovil, da država ni naprodaj, in s tem potrdil nespremenjeno stališče do ameriških ozemeljskih teženj. Najnovejše izjave o Grenlandiji so sledile nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu v Venezueli, kjer je ameriška vojska uničila plovilo s prepovedanimi drogami in kjer Trumpova administracija povečuje vojaško prisotnost. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je Trumpove poteze v Venezueli označil za nezakonite, čeprav je priznal določeno stopnjo doslednosti v ameriški zunanji politiki. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se dodatno stopnjujejo zaradi Trumpove ostre retorike in vprašanj glede jedrskih zmogljivosti obeh velesil.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovno pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o prevzemu Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da ameriško nenehno govorjenje o potrebi po prevzemu Grenlandije nima smisla. Poziv je sledil po tem, ko je Trump ponovil svojo željo po prevzemu Grenlandije v intervjuju.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za revijo The Atlantic ponovno poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo Grenlandijo za zagotavljanje svoje obrambne varnosti. Trump je v preteklosti že večkrat izrazil željo, da bi ta avtonomni teritorij, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, postal del ZDA. Po poročanju agencije Bloomberg so njegove izjave ponovno vzbudile diplomatsko pozornost, saj jih ameriška administracija utemeljuje s strateškim položajem otoka v Arktiki. Danska stran se je na te navedbe odzvala s pozivom k spoštovanju suverenosti. Soproga enega izmed Trumpovih svetovalcev je sprožila dodatne napetosti z objavami na družbenih omrežjih, na kar so se danski predstavniki odzvali z zahtevo po medsebojnem spoštovanju. Grenlandija ostaja ključna točka v ameriški zunanji politiki zaradi naraščajočega pomena arktičnih plovnih poti in naravnih virov, Trumpove ambicije pa kažejo na nadaljevanje njegove transakcijske zunanje politike, ki jo je izvajal že v prvem mandatu.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega zavzetja oziroma nakupa Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so tovrstne grožnje z aneksijo povsem nesprejemljive. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo nikakršne pravice do priključitve katerega koli dela danskega kraljestva, zato je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z razpravami o tej temi. Odziv danske vlade prihaja po tem, ko so v javnost prišle informacije o Trumpovem zanimanju za strateško pomemben otok, kar je sprožilo precejšnje ogorčenje v Københavnu. Premierka je izpostavila, da Grenlandija uživa avtonomijo znotraj danskega kraljestva in da so razprave o prodaji ozemlja v 21. stoletju absurde. Danska stran pričakuje, da bodo odnosi med državama ostali temelječi na spoštovanju suverenosti, ne pa na ozemeljskih težnjah.

Ameriška vojaška operacija v Venezueli, ki je vključevala letalski napad in zajetje predsednika Nicolása Madura, je v mednarodni skupnosti sprožila nove skrbi glede zunanjepolitičnih načrtov Donalda Trumpa. Po poročanju tujih medijev so ti dogodki ponovno odprli vprašanje ameriške aneksije Grenlandije, ki si jo Trump vztrajno prizadeva pridobiti. V intervjuju za revijo The Atlantic je Trump poudaril, da ZDA ta avtonomni otok pod dansko krono »nujno potrebujejo« predvsem iz razlogov nacionalne varnosti. Znotraj gibanja MAGA se krepijo pritiski za prevzem nadzora nad strateško pomembnim arktičnim ozemljem, kar je povzročilo ostre odzive v Københavnu. Danska vlada je na Trumpove izjave in grožnje podpredsednici Venezuele odgovorila z zahtevo po prenehanju sovražne retorike. Dogajanje v Latinski Ameriki se tako neposredno povezuje s prihodnjo usodo Grenlandije, saj Trumpova administracija uporabo vojaške moči v enem delu sveta vidi kot vzvod za krepitev geopolitičnega položaja ZDA na severu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno odprl vprašanje nakupa Grenlandije, pri čemer je poudaril, da Združene države Amerike to ozemlje potrebujejo zaradi njegovega strateškega pomena. Grenlandija, ki je avtonomni del danskega kraljestva in hkrati del območja NATO, predstavlja ključno točko v Arktiki, kjer se vse močneje križajo interesi ZDA, Rusije in Kitajske. Danska stran se je na te trditve ponovno odzvala z zavrnitvijo in poudarkom na avtonomiji otoka. Obenem je Trump stopnjeval napetosti z Venezuelo, ko je po nedavnih vojaških operacijah v tej državi javno zagrozil venezuelski podpredsednici. Njegove izjave prihajajo neposredno po tem, ko so ameriške sile izvedle napade na venezuelskem ozemlju, kar kaže na agresivnejšo zunanjo politiko Washingtona na več frontah hkrati. Predsednik je s temi napovedmi potrdil svoje ambicije po širjenju ameriškega vpliva tako na arktičnem severu kot v Latinski Ameriki.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno izpostavil svoje zunanjepolitične ambicije, pri čemer je poudaril strateški pomen Grenlandije in Venezuele za ameriške nacionalne interese. Trump je odkrito dejal, da Združene države po dogajanjih v Venezueli potrebujejo tudi Grenlandijo. Njegove izjave odražajo nadaljevanje geopolitične strategije, ki temelji na širjenju ameriškega vpliva in nadzoru nad naravnimi viri v ključnih regijah sveta. Izjave so ponovno spodbudile razprave o suverenosti avtonomnega danskega ozemlja in ameriških interesih v Latinski Ameriki. Trumpova retorika nakazuje, da Združene države Amerike obravnavajo te regije kot ključne za svojo dolgoročno varnost in gospodarsko prevlado. Čeprav so bile podobne pobude v preteklosti deležne kritik s strani mednarodne skupnosti in zadevnih držav, Trump vztraja pri svojem stališču, da so takšni premiki nujni za prihodnost države.

Donald Trump je zagrozil venezuelski začasni voditeljici Delcy Rodríguez s "zelo visoko ceno", če ne bo sodelovala z ZDA. Poudaril je, da ga pri Venezueli zanima predvsem nafta, ne pa domnevna trgovina z drogami. Po operaciji v Venezueli se v Evropi pojavljajo strahovi, da bi Trump lahko napadel Grenlandijo, saj je že večkrat izrazil željo, da bi jo ZDA prevzele.

Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije k ZDA, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice anektirati otoka.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je ob koncu leta 2025 objavila posodobljeno Nacionalno varnostno strategijo, ki prvič po dolgih letih vključuje Monroevo doktrino, kar nakazuje vrnitev k agresivnejši zunanji politiki v zahodni polobli. Ta poteza signalizira namero Združenih držav Amerike po ponovni vzpostavitvi prevlade v Latinski Ameriki in preprečevanju tujih vplivov, kar vključuje tudi morebitne intervencionistične ukrepe. V tem kontekstu so se pojavile nove napetosti glede ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga Trumpovega svetovalca objavila podobo otoka v barvah ameriške zastave z napisom "Kmalu". Danska in lokalne oblasti na Grenlandiji so takšne namige o priključitvi k ZDA že večkrat odločno zavrnile. Na diplomatskem področju je ameriški zunanji minister poudaril, da ZDA ne želijo neposredno posegati v notranje zadeve drugih držav, temveč le ščititi svoje nacionalne interese, pri čemer je Venezuelo ločil od preteklih primerov, kot sta Irak ali Libija. Kljub temu je senator Marco Rubio napovedal pripravljenost na sodelovanje z venezuelsko vlado, pod pogojem, da bo ta sprejela odločitve, ki so v skladu z ameriškimi pričakovanji. Takšna retorika v kombinaciji z novo varnostno strategijo potrjuje premik k politiki, kjer ZDA vsako vmešavanje evropskih ali drugih sil v politiko držav Severne in Južne Amerike razumejo kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Danska vlada je izrazila oster odziv na objave Katie Miller, soproge vplivnega svetovalca v administraciji Donalda Trumpa, ki so namigovale na bližajočo se ameriško priključitev Grenlandije. Millerjeva, nekdanja uradnica ZDA, je na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije z ameriško zastavo, kar je v Københavnu sprožilo val razburjenja. Incident je dodatno zaostril že tako napete odnose med državama, saj predsednik Trump odkrito ponavlja svoje namere po prevzemu nadzora nad tem strateškim otokom. Danski politični vrh je dejanje označil za provokacijo, ki spodkopava suverenost Kraljevine Danske. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka ameriških geostrateških interesov, zlasti zaradi nacionalne varnosti in dostopa do Arktike. Kljub jasnim zavrnitvam s strani Danske in lokalnih grenlandskih oblasti Trumpova administracija nadaljuje s stopnjevanjem retorike, kar vključuje tudi neformalne napovedi o skorajšnjem prevzemu ozemlja.

Nicolása Madura so ameriške sile po aretaciji premestile v zapor v Brooklynu, kjer naj bi se že v ponedeljek pojavil pred sodnikom v New Yorku. Demokratski voditelji so ostro kritizirali Trumpovo vojaško operacijo v Venezueli in jo označili za nezakonito, saj ni imela odobritve kongresa. V Madridu so potekali protesti proti 'imperialistični agresiji' ZDA v Venezueli. Obenem se razkriva ozadje Madura, ki se je povzpel od voznika avtobusa do predsednika, medtem ko se je Venezuela soočala z gospodarskim propadom.

Po aretaciji Nicolasa Madura s strani ameriških sil so se pojavili posnetki njegovih preteklih provokacij proti Donaldu Trumpu, izpostavljena pa je bila tudi neučinkovitost kitajskega obrambnega sistema v Venezueli. Kitajski zunanji minister Wang Yi je izrazil mnenje, da nobena država ne bi smela delovati kot mednarodni policist. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da so pripravljeni na morebitne izredne razmere. Pojavile so se skrbi, da bi Peking lahko posnemal ameriško 'obglavljenje' v Tajvanski ožini. Trener venezuelske baseball reprezentance je izrazil željo po udeležbi ekipe na prihajajočem turnirju kljub političnim nemirom. Poročila iz tujih medijev poudarjajo, da je na odnose med ZDA in Venezuelo vplivalo venezuelsko bogastvo z nafto. Trump je namignil na možnost vojaškega posredovanja v drugih državah, ki jih nadzorujejo "gnusni ljudje".

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Žena svetovalca Donalda Trumpa, Stephena Millerja, Katie Miller, je objavila zemljevid Grenlandije, obarvan v barve ameriške zastave. Objava je sprožila ogorčenje na Danskem.

Danski veleposlanik v Washingtonu je pozval k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše na družbenih omrežjih objavila sporno fotografijo. Objava je prikazovala to avtonomno dansko ozemlje, nad katerim je bila s fotomontažo dodana zastava Združenih držav Amerike. Incident je sprožil diplomatsko nelagodje med Kopenhagenom in Washingtonom. Danska vlada je prek svojega diplomatskega predstavnika poudarila pomen spoštovanja suverenosti in ozemeljskih meja. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, je v preteklosti že bila predmet diplomatskih trenj med državama, zlasti zaradi strateškega pomena in naravnih virov. Kljub incidentu na družbenih omrežjih se državi še naprej spopadata z vprašanji geopolitične varnosti na Arktiki, kjer si obe prizadevata za ohranitev stabilnosti.

Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Nicolasa Madura, zagrozil venezuelski začasni predsednici Delcy Rodríguez, da bo plačala visoko ceno, če ne bo sodelovala z ZDA. Trump je prav tako ponovno izrazil zanimanje za nakup Grenlandije in opozoril, da bi lahko bile tudi druge države izpostavljene ameriški intervenciji.

Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.

Po objavi zemljevida Grenlandije, obarvanega v barve ameriške zastave, s strani Katie Miller, žene namestnika vodje kabineta Bele hiše Stephena Millerja, se je danski ambasador v ZDA, Jesper Moller Sorensen, odzval s pozivom k spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske.

Ameriški predsednik Donald Trump je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura izjavil, da ZDA zdaj nadzorujejo Venezuelo. Obenem je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo in zagrozil novim oblastem v Venezueli. Izrazil je tudi grožnje Kolumbiji in Iranu.

Po aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump izjavil, da ZDA dejansko upravljajo Venezuelo. Zavrnil ni niti možnosti vojaške operacije v Kolumbiji, katerega predsednika je obtožil proizvodnje in prodaje kokaina. Poudaril je tudi, da ima Grenlandija posebno mesto v njegovi zunanji politiki.

Po aretaciji Nicolasa Madura je venezuelska vojska priznala podpredsednico Delsi Rodriguez kot začasno predsednico države. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil Rodriguezovi, da bo plačala višjo ceno kot Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Ruski podpredsednik varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je dejal, da so poteze Trumpa v Venezueli sicer nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Ameriški državni sekretar je izjavil, da Venezuela ni Irak ali Libija in da se ZDA ne vmešavajo v politične zadeve drugih držav, temveč ščitijo ameriške interese.

V ZDA so potekali protesti proti intervenciji Trumpove vlade v Venezueli. Venezuelska vlada je sporočila, da so ameriški napadi poškodovali letalsko bazo in skladišče zdravil. Nicolás Maduro je prispel v New York pod močnim spremstvom agentov DEA, ameriško pravosodje pa ga obtožuje vodenja skorumpirane vlade in narkoterorizma.

Severna Evropa se je v pričakovanju leta 2026 pripravila na obdobje, ki ga bo zaznamovala precejšnja politična negotovost. Ključni dogodki v regiji vključujejo parlamentarne volitve v Danski in na Švedskem, kjer se pričakujejo pomembni premiki v notranji politiki in morebitne spremembe v sestavi vlad. Poleg tega ostajajo v središču pozornosti geopolitična vprašanja, zlasti v luči vztrajnih zahtev Združenih držav Amerike po Grenlandiji, kar vpliva na diplomatske odnose v arktični regiji. Ob političnih vprašanjih bodo leto 2026 zaznamovale tudi okoljske in kulturne tematike. V regiji se bodo ukvarjali z vprašanji dolgoročnega skladiščenja jedrskih odpadkov, kar predstavlja velik infrastrukturni in okoljski izziv. Na področju kulture bo v ospredju projekt Evropske prestolnice kulture, ki bo usmeril pozornost na severnoevropsko kreativnost in turizem. Celoten nabor dogodkov nakazuje na leto, ko se bodo prepletali strateški interesi velesil, notranjepolitični boji in trajnostni razvoj severnih družb.

Danska vlada se je odločila za nakup treh ameriških pomorskih patruljnih letal, za kar bo namenila približno 1,5 milijarde evrov (1,8 milijarde ameriških dolarjev). Ameriško zunanje ministrstvo je prodajo uradno naznanilo v ponedeljek, posel pa je bil sklenjen v obdobju zaostrenih diplomatskih odnosov med državama zaradi statusa Grenlandije. Nakup poudarja strateško zavezo Danske k posodabljanju svojih vojaških zmogljivosti, zlasti na področju nadzora Arktike. Izbira ameriškega proizvajalca v času političnih nesoglasij kaže na močno obrambno sodelovanje med Københavnom in Washingtonom znotraj zavezništva Nato. Nova letala bodo bistveno izboljšala nadzorne zmogljivosti danske vojske nad strateško pomembnimi območji Severnega morja in Arktike, kjer se interesi velesil vse pogosteje križajo. Kljub visokemu znesku pogodbe Danska ostaja zavezana tesnemu sodelovanju z Združenimi državami Amerike na področju varnosti in obrambe.

Donald Trump se je soočal s kritikami zaradi prizadevanj za ohranjanje svoje zapuščine in obravnave Grenlandije, kljub njenemu nasprotovanju. Nekdanji pisec govorov GOP ga je kritiziral zaradi "sovražnih tvitov". Medtem se je administracija osredotočala na gospodarsko agendo kljub opozorilom. Hkrati je Trump izgubljal podporo znotraj gibanja MAGA, saj so se voditelji gibanja začeli razhajati.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, Jeff Landry, je zanikal namigovanja, da ZDA poskušajo 'osvojiti' otok. Poudaril je, da si ZDA želijo dialoga s prebivalci Grenlandije in ne osvajanja danskega ozemlja, medtem ko se napetosti z Dansko glede arktičnih ozemeljskih zahtev stopnjujejo. Trump je pred tem nakazal, da bi moral ta polavtonomni teritorij postati del ZDA zaradi nacionalne varnosti.

Medtem ko se znotraj gibanja MAGA zaostruje boj za prevlado, nekdanji tiskovni predstavnik Republikanske nacionalne komisije (RNC) napoveduje spopad med dvema skrajnima strujama. Think tank nekdanjega podpredsednika Mikea Pencea privablja uradnike iz konservativne fundacije Heritage, medtem ko administracija Donalda Trumpa ponovno razmišlja o nakupu Grenlandije in išče najboljše poti za sodelovanje s to avtonomno dansko ozemlje.

Danski poslanec Rasmus Jarlov je v šali dejal, da bo Danska zaradi ameriških dolgov kupila ameriške zvezne države. Izjava je bila odziv na prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije.

Objava novih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina je ponovno obremenila nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, saj se njegovo ime pojavlja v številnih dokumentih. Objava je sprožila kritike na račun pravosodnega ministrstva zaradi počasnosti in prikrivanja informacij. Medtem se v Trumpovem taboru pojavljajo frustracije glede komuniciranja v zvezi s temi dokumenti, nekateri pa celo pozivajo k Trumpovi odstavitvi. Odkritje dodatnih milijon dokumentov je še dodatno zamaknilo zaključek postopka objave.

Grenlandija se je odločno uprla Trumpovim komentarjem o priključitvi ozemlja ZDA, medtem ko so republikanci postali zaskrbljeni zaradi njegove nepriljubljenosti in vpliva na vmesne volitve. Demokrati so bili obtoženi, da so ustvarili težave z dostopnostjo, nato pa za to krivijo republikance. V gibanju MAGA prihaja do notranjih sporov, pri čemer si voditelji, kot so Ben Shapiro, Erica Kirk, Tucker Carlson in Steve Bannon, nasprotujejo.

Republikanci so postali zaskrbljeni glede vključevanja nepriljubljenega Trumpa v kampanje za vmesne volitve. Zaveznik Keira Starmerja, Imran Ahmed, vodja Centra za boj proti digitalnemu sovraštvu (CCDH), je sprožil pravni postopek proti Trumpovi administraciji, ker mu je grozila deportacija zaradi pritiska na tehnološka podjetja, da bi cenzurirala mnenja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se sooča s številnimi izzivi, vključno s kritikami zaradi povezav z Jeffreyjem Epsteinom, pravnimi postopki v New Yorku in preiskavami glede ravnanja z dokumenti. Republikanski senatorji priznavajo nizko zakonodajno učinkovitost kongresa. George Conway, znan kritik Trumpa, pa se poteguje za sedež v kongresu kot demokrat. Medtem se pojavljajo vprašanja o Trumpovi kognitivni sposobnosti.

Donald Trump se sooča s kritikami zaradi preureditve Bele hiše v "monument" samemu sebi, medtem ko se njegovi podporniki trudijo biti še bolj ekstremni. Mediji poročajo o njegovi negativni medijski pokritosti in domnevnem kognitivnem upadanju. Stephen Miller poziva k odpustitvam v CBS zaradi umika preiskave o zaporu v Salvadorju. Medtem pa tiskovni predstavnik Billa Clintona zahteva objavo vseh Epsteinovih datotek, povezanih z nekdanjim predsednikom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek pozno zvečer na svojem omrežju Truth Social ostro napadel časopis New York Times, ki ga je označil za resno grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav. Trump je časnik obtožil širjenja laži in namernih napačnih predstavitev, kar je povezano s člankom, ki podrobno opisuje njegovo desetletno razmerje z Jeffreyjem Epsteinom.

Donald Trump je objavil božično fotografijo z ženo Melanio, na kateri pozirata v Beli hiši. Trump je razkril tudi načrte za novo mornariško ladjo, poimenovano po njem. Poleg tega se je Trump vprašal, ali naj zapusti predsedniški položaj in postane televizijski voditelj.

Donald Trump je med nastopom svojega sina Dona mlajšega na dogodku Turning Point USA AmericaFest v Združenih državah Amerike (ZDA) nenavadno zagrozil z odpustitvijo. Hkrati se krepijo kritike verskih voditeljev, ki nasprotujejo Trumpovi politični agendi, ki naj bi bila v nasprotju s krščanskimi vrednotami. Nekdanji pisec govorov republikanske stranke je kritiziral Trumpovo pozno nočno "sovražno tvitanje", medtem ko mediji razpravljajo o primernih darilih za voditelje z avtoritarnimi težnjami.

V Kennedy Centru so odpovedali tradicionalni božični jazz koncert po tem, ko so stavbi dodali Trumpovo ime. Predsednik Trump se je hvalil, da je Univerza Harvard tik pred sklenitvijo dogovora z njegovo administracijo, vendar so uradniki univerze zavrnili domnevno 200 milijonov dolarjev izsiljevanja.

Na CBS News so se nadaljevali nemiri po umiku segmenta '60 Minutes'. Medtem je danski profesor pojasnil, kako bi Trump lahko predstavil izid glede Grenlandije kot zmago. Republikanci so postali zaskrbljeni glede nepriljubljenosti Trumpove kampanje pred vmesnimi volitvami. Demokrati so obtožili republikance za težave z dostopnostjo, ki so jih po mnenju nekaterih povzročili sami. Opaziti je bilo, kako je Trump izgubljal nadzor nad MAGA gibanjem, medtem ko se MAGA voditelji medsebojno razdvajajo.

Leta 2025 je Donald Trump preoblikoval Belo hišo, vključno z rušenjem vzhodnega krila za novo plesno dvorano in ponovnim okraševanjem s poceni plastičnim zlatom. Analiza je pokazala, da so se pozne nočne komične oddaje v zadnjih treh letih še bolj nagnile v levo.