Število smrtnih žrtev med množičnimi protivladnimi protesti v Iranu je po poročilih neodvisne organizacije za človekove pravice preseglo 500. Iran ostaja v stanju visoke napetosti, saj se nezadovoljstvo prebivalstva zaradi poglabljanja gospodarske krize in strogih omejitev režima še naprej spreminja v ulične nemire. Protestniki kljub nasilnemu zatiranju s strani varnostnih sil vztrajajo pri svojih zahtevah, medtem ko so oblasti v Teheranu za destabilizacijo države znova obtožile Združene države Amerike. Iranski režim je v uradnih izjavah zagrozil s povračilnimi ukrepi in morebitnimi preventivnimi napadi na cilje ZDA, če bi bila država neposredno napadena. Iranske oblasti trdijo, da so nemiri posledica tujega vmešavanja, zlasti podpore, ki jo je protestnikom izrazil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Ta je javno sporočil, da so ZDA pripravljene pomagati, kar je Teheran označil za neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Kriza v državi se zaostruje zaradi strmoglavega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, kar je sprva sprožilo demonstracije, ki so prerasle v splošni upor proti teokratski ureditvi. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da se iranski režim sooča z nepredstavljivim pritiskom, medtem ko število žrtev med civilisti še naprej narašča, dostop do informacij pa je zaradi omejevanja spletnih komunikacij močno otežen.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v ponedeljek, 12. januarja 2026, napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga in storitev iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske stike z Iranom. Trump je ukrep opisal kot končen in nepreklicen, veljati pa je začel takoj po njegovi objavi na družbenih omrežjih. Odločitev predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje in trgovinske politike, ki meri na popolno gospodarsko osamitev iranskega režima. Ukrep bo po pričakovanjih najbolj prizadel velika svetovna gospodarstva, predvsem Kitajsko in Indijo, ki sta ključni trgovinski partnerici Irana. V skladu z novim odlokom bodo morale te države plačevati dodatne dajatve na vse posle, ki jih opravljajo z Združenimi državami Amerike, kar bi lahko povzročilo velike motnje v svetovnih oskrbovalnih verigah. Trump je poudaril, da nobena država, ki sodeluje z Islamsko republiko Iran, ne bo izključena iz tega ukrepa. Analitiki opozarjajo, da gre za nadaljevanje Trumpove agresivne uporabe carin kot diplomatskega orodja za doseganje strateških ciljev. Ker so ZDA eno največjih izvoznih trgov za države, ki trgujejo z Iranom, bodo te postavljene pred težko izbiro med ohranitvijo dostopa do ameriškega trga ali nadaljevanjem sodelovanja s Teheranom. Ta poteza bi lahko vodila v nove trgovinske spore in povečala napetosti v mednarodni skupnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči nasilnih protivladnih protestov v Iranu naročil pripravp vojaških načrtov za morebitno posredovanje proti tamkajšnjemu režimu. Po poročanju ameriških medijev so se v pripravo strategij vključile številne državne agencije, Trump pa se namerava v kratkem sestati z visokimi uradniki za nacionalno varnost, da bi ocenili nadaljnje korake. Glavni povod za zaostritev retorike so poročila o smrtnih žrtvah med civilisti, ki v Teheranu in drugih mestih protestirajo zaradi slabih gospodarskih razmer. Predsednik Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike »pripravljene in oborožene« za ukrepanje, če bodo iranske oblasti nad mirnimi protestniki uporabile smrtonosno silo. Ta napoved sledi obdobju povečane vojaške aktivnosti ZDA pod Trumpovim vodstvom v letu 2025, ko je bilo po vsem svetu izvedenih več kot 600 raketnih napadov. Morebitna tarča novih napadov bi lahko bila iranska vojaška infrastruktura, kar bi služilo kot neposreden odgovor na zatiranje ljudske vstaje. Zaradi stopnjevanja napetosti so se že odzvali svetovni trgi, kjer se je cena nafte tipa WTI povišala za skoraj odstotek. Analitiki opozarjajo, da bi neposreden vojaški spopad med Washingtonom in Teheranom lahko resno ogrozil stabilnost na Bližnjem vzhodu in povzročil motnje v svetovni oskrbi z energenti. Formalni brifingi o stanju v Iranu in vojaških možnostih so napovedani za prihodnji teden.

Ameriško finančno ministrstvo in ministrstvo za pravosodje sta sprožila preiskavo proti predsedniku Zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu, kar je povzročilo oster padec vrednosti dolarja in ameriških delniških indeksov. Ministrstvo je Powellu izdalo sodne pozive v povezavi z njegovim lanskim pričanjem v senatu o prenovi stavbe Fed, kar Powell označuje za politični pritisk na neodvisnost centralne banke. Napetosti med Belo hišo in Fed so se zaostrile v trenutku, ko trgi pričakujejo nove podatke o inflaciji in morebitna znižanja obrestnih mer. Istočasno se v Iranu stopnjujejo nemiri po poročilih o več sto smrtnih žrtvah med protestniki, kar je sprožilo ostre odzive ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo teheranski režim nadaljeval z uporabo smrtonosne sile proti civilistom. Iran je v odgovor posvaril ZDA in Izrael pred kakršnim koli vmešavanjem, kar je povečalo negotovost na svetovnih trgih in potisnilo ceno zlata na rekordno vrednost nad 4.550 dolarjev za unčo. Geopolitična negotovost se širi tudi na Arktiko, kjer Združeno kraljestvo in Nemčija razpravljata o povečanju vojaške prisotnosti na Grenlandiji. S tem želita evropski zaveznici pokazati pripravljenost na varovanje strateških interesov v regiji, potem ko je Trump ponovil svoje želje po ameriškem lastništvu Grenlandije. Zaradi povečanih tveganj vlagatelji množično iščejo zatočišče v švicarskem franku, medtem ko ameriški terminski indeksi S&P 500 in Nasdaq beležita opazne padce.

Ameriški predsednik Donald Trump je preučeval možnost izvedbe vojaških napadov na Iran, medtem ko so ga visoki uradniki njegove administracije in podpredsednik JD Vance pozivali k uporabi diplomatskih sredstev. Vance naj bi vodil prizadevanja, da bi se Trump najprej odločil za dialog, preden bi odobril morebitno vojaško posredovanje. Razprava o napadih je potekala v času naraščajočih napetosti in protestov, ki so destabilizirali razmere v regiji. Iran je na ameriške grožnje odgovoril s previdno pripravljenostjo na pogovore, vendar je Teheran hkrati jasno sporočil, da ne namerava odstopiti od svojih ključnih strateških interesov oziroma tako imenovanih rdečih črt. Kljub diplomatskim signalom Irana ostaja vprašanje dejanske pripravljenosti obeh strani na popuščanje odprto, saj Združene države Amerike vztrajajo pri strogem nadzoru nad iranskimi aktivnostmi. Notranji pritiski znotraj Bele hiše kažejo na razkol med zagovorniki trde linije in tistimi, ki si prizadevajo za deeskalacijo s pomočjo diplomacije. Odločitev predsednika Trumpa bo močno zaznamovala prihodnjo varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu, zlasti po preteklih napadih na iranske jedrske objekte, ki so že močno zaostrili odnose med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine na vse izdelke iz držav, ki poslujejo z Iranom, obenem pa so mu vojaški svetovalci predstavili načrte za morebitne zračne napade na islamsko republiko. Odločitev za ostre gospodarske sankcije, ki jih je Trump naznanil prek družbenega omrežja Truth Social, je neposreden odziv na nasilno zatrtje protivladnih protestov v Iranu. Ukrep bi lahko močno prizadel svetovno gospodarstvo, zlasti Kitajsko, ki velja za ključno trgovinsko partnerico obeh držav. Vojaški vrh Združenih držav Amerike je predsedniku predstavil več scenarijev za napade, s katerimi bi kaznovali Teheran zaradi uporabe sile proti lastnim državljanom. Po poročanju časnika The New York Times Trump resno preučuje te možnosti, medtem ko so iranske oblasti že opozorile, da se bodo na kakršno koli agresijo odzvale s povračilnimi ukrepi. Stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Teheranom ponovno postavlja regijo na rob oboroženega spopada. Z uvedbo carin se ameriška administracija poslužuje nove oblike gospodarskega pritiska, ki ne cilja le na Iran, temveč na celotno mednarodno skupnost. Kritiki opozarjajo, da bi takšne enostranske poteze lahko povzročile motnje v globalnih dobavnih verigah in zaostrile odnose z ameriškimi zavezniki, ki še vedno vzdržujejo gospodarske stike z Iranom. Trumpova poteza odraža njegovo strategijo maksimalnega pritiska, ki jo je stopnjeval vse od vrnitve v Belo hišo.

Evropski parlament je iranskim diplomatom in uradnim predstavnikom prepovedal vstop v svoje prostore v Bruslju in Strasbourgu, je sporočila predsednica parlamenta Roberta Metsola. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu, kjer tamkajšnje oblasti z uporabo sile omejujejo pravice in svoboščine državljanov. Metsola je poudarila, da institucija ne more delovati, kot da se v Iranu ne dogaja nič, medtem ko se iransko ljudstvo bori za svoje temeljne pravice. Prepoved velja za vse diplomatsko osebje in visoke uradnike Islamske republike Iran. Gre za simbolno, a politično močno potezo, ki dodatno zaostruje odnose med Evropsko unijo in Teheranom. Po besedah uradnikov parlamenta je ta ukrep odgovor na dejanja iranskega režima, ki vključujejo številne aretacije, obsodbe na smrt in usmrtitve udeležencev protestov, ki so državo zajeli po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju. Evropski poslanci so že večkrat pozvali k strožjim sankcijam proti iranski moralni policiji in revolucionarni gardi. S to prepovedjo Evropski parlament krepi pritisk na iranske oblasti in izraža solidarnost z demonstranti. Ukrep bo veljal do nadaljnjega oziroma dokler se razmere glede spoštovanja človekovih pravic v državi ne izboljšajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek poudaril nujnost mednarodne podpore iranskemu ljudstvu pri prizadevanjih za korenite politične spremembe v državi. Zelenski meni, da mora svet pomagati Irancem pri nadgradnji trenutnih protestov, ki bi vodili do osvoboditve izpod oblasti, ki po njegovih besedah prinaša zlo tako lastnemu narodu kot tudi drugim državam, vključno z Ukrajino. Izjave ukrajinskega predsednika prihajajo v času, ko se Iran spopada z notranjimi nemiri in obtožbami o vojaškem sodelovanju z Rusijo. Zelenski je izpostavil, da iranski režim ne ogroža le lastne stabilnosti, temveč s svojo zunanjo politiko neposredno vpliva na varnostno situacijo v Ukrajini, kjer se iranska tehnologija, predvsem brezpilotni letalniki, uporablja v ruski agresiji. Klic k akciji odraža prizadevanja Kijeva, da bi izoliral zaveznike Moskve in hkrati spodbudil demokratične procese v državah, ki podpirajo rusko invazijo. Zelenski je prepričan, da bi sprememba oblasti v Teheranu zmanjšala zunanje pritiske na Ukrajino in prispevala k stabilnosti v širši regiji.

Sekretar Sveta za varnost Ruske federacije Sergej Šojgu je v telefonskem pogovoru s sekretarjem iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Laridžanijem ostro obsodil poskuse zunanjih sil, da bi se vmešavale v notranje zadeve Islamske republike Iran. Pogovor je potekal v luči trenutnih množičnih protestov v Iranu, pri čemer je ruska stran poudarila svojo podporo iranskim oblastem pri ohranjanju notranje stabilnosti in suverenosti. Šojgu je v pogovoru izrazil pripravljenost za nadaljnjo krepitev in razvoj dvostranskega sodelovanja, ki temelji na določilih Pogodbe o celovitem strateškem partnerstvu med Rusko federacijo in Iranom. Omenjena pogodba, ki sta jo državi podpisali januarja letos, predstavlja temelj za poglobljeno vojaško in politično usklajevanje med Moskvo in Teheranom v spremenjenih geopolitičnih razmerah. Predstavnika obeh držav sta se dogovorila za nadaljevanje rednih stikov in tesnejše usklajevanje stališč glede regionalnih in mednarodnih vprašanj. Ruska tiskovna agencija TASS je ob tem poročala, da Moskva pozorno spremlja dogajanje v Iranu in zavrača kakršne koli zunanje pritiske, ki bi bili usmerjeni v destabilizacijo iranskega režima.

Donald Trump je bil seznanjen z različnimi vojaškimi možnostmi proti Iranu, medtem ko se protesti v državi nadaljujejo. Iranski parlamentarni govornik je opozoril, da bodo ameriška vojska in Izrael postali legitimni cilji, če ZDA izvedejo napade na Iran. Po navedbah aktivistov naj bi število smrtnih žrtev protestov doseglo 203. Trump je dejal, da Iranci "morda kot še nikoli prej gledajo na svobodo" in da je Washington pripravljen ponuditi podporo.

Ameriški predsednik Donald Trump je visokim vojaškim poveljnikom naročil pripravo načrtov za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je povzročilo odpor v Pentagonu in globoko zaskrbljenost med zavezniki Združenih držav Amerike. Poročilo navaja, da so se znotraj ameriškega obrambnega ministrstva pojavili pomisleki glede izvedljivosti in legitimnosti takšnega posega na avtonomno ozemlje Danske. Ukaz odraža Trumpovo dolgotrajno željo po širitvi ameriškega ozemlja v Arktiki, ki jo utemeljuje s strateškimi in gospodarskimi interesi. Hkrati so se v javnosti pojavile kritike glede Trumpove dvoličnosti v mednarodni politiki. Kritiki poudarjajo protislovje med njegovo deklarirano podporo protivladnim protestnikom v Iranu in njegovim odnosom do domačih demonstrantov v Združenih državah Amerike. Analitiki ocenjujejo, da so predsednikovi pozivi k svobodi govora v tujini v ostrem nasprotju z njegovimi prizadevanji za omejevanje opozicijskega delovanja doma. Dogajanje stopnjuje napetosti znotraj zveze NATO, saj Danska in druge evropske zaveznice takšne načrte dojemajo kot kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Notranja trenja v ameriški administraciji so se še okrepila, saj vojaški vrh opozarja na nepredvidljive posledice morebitne destabilizacije arktične regije. Trumpovi premiki so del širše strategije gibanja MAGA, ki se vse bolj odmika od tradicionalnih diplomatskih norm in osredotoča na unilateralne ukrepe.

Po smrti Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil zvezni agent v Minneapolisu, je Ministrstvo za domovinsko varnost napotilo dodatne okrepitve v Minnesoto. Hkrati je bila minnesotski kongresni delegaciji onemogočen popoln dostop do informacij v zvezi z dogodkom, kar je sprožilo dodatno ogorčenje.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes sprejela odločitev, da vsem iranskim diplomatom in uradnim predstavnikom prepove vstop v prostore te institucije. Ukrep je neposreden odgovor na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu, s katerim želi Bruselj poslati jasno sporočilo uradnemu Teheranu. Metsola je ob tem poudarila, da mednarodni odnosi z islamsko republiko ne morejo ostati nespremenjeni, dokler se v državi kršijo temeljne človekove pravice. Evropski parlament s tem korakom dodatno zaostruje svojo politiko do Irana in izraža solidarnost z iranskimi državljani, ki se borijo za svobodo in pravičnost. Odločitev odraža širše stališče Evropske unije, ki vztrajno obsoja uporabo sile proti civilistom in zahteva spoštovanje demokratičnih standardov. Predsednica Metsola je svojo odločitev javno objavila na družbenem omrežju X, kjer je zapisala, da se Evropa ne bo odrnila od dogajanja v Iranu. Ta poteza predstavlja pomemben diplomatski signal, ki bo verjetno še dodatno ohladil odnose med Teheranom in Evropsko unijo. Prepoved vstopa diplomatov v prostore parlamenta je redek, a močan instrument parlamentarne diplomacije, ki se uporabi v primerih hudih kršitev mednarodnih norm. Evropski poslanci so že v preteklosti pozivali k ostrejšim sankcijam proti iranskemu režimu, današnja odločitev pa te zahteve uresničuje v praksi znotraj same institucije.

Zunanja ministra Slovenije in Belgije, Tanja Fajon in Maxim Prevot, sta na današnjem srečanju v Ljubljani poudarila visoko stopnjo usklajenosti obeh držav pri ključnih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glavni temi pogovorov sta bili obsodba nasilja nad protestniki v Iranu ter vprašanje ozemeljske celovitosti v povezavi z ameriškimi težnjami po priključitvi Grenlandije. Državi sta enotni v svojem odzivu na kršitve človekovih pravic v Iranu, kjer ostro obsojata nasilna dejanja oblasti nad civilnim prebivalstvom. Ministra sta izpostavila, da je spoštovanje temeljnih svoboščin ključno za stabilnost v regiji in da bosta državi še naprej usklajeno delovali znotraj mednarodnih institucij za zaščito teh vrednot. V luči razprav o ozemeljski celovitosti sta se Fajonova in Prevot odzvala tudi na ameriške grožnje glede priključitve Grenlandije. Ministra sta poudarila, da Slovenija in Belgija trdno zagovarjata suverenost in nedotakljivost meja, pri čemer od teh načel ne nameravata odstopiti, ne glede na pritiske velikih sil.

ZDA razmišljajo o različnih možnostih, vključno z vojaškimi, glede odziva na proteste v Iranu, kjer naj bi bilo ubitih že skoraj 200 ljudi. Iranski predsednik bo nagovoril javnost o ekonomskih načrtih. Iran je zagrozil, da bo v primeru napada ZDA udaril po ameriških vojaških ciljih. Izrael je v pripravljenosti zaradi možnega ameriškega napada na Iran.

Po poročilih o krvavem zatrtju protestov v Iranu, kjer naj bi umrlo že 6000 ljudi, je predsednik Trump razmišljal o zračnih napadih za zaustavitev nasilja. Poleg tega je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na vse države, ki trgujejo z Iranom, kar je označil za dokončno odločitev.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izrazila pripravljenost za uvedbo novih sankcij proti Iranu. Odločitev je odziv na nasilno in, kot se je izrazila, barbarsko zatiranje protivladnih protestov v državi. Kallasova je v pogovoru za nemški časnik Die Welt poudarila, da so Iranci pripravljeni tvegati vse, da bi se njihov glas slišal, medtem ko ima tamkajšnji režim dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic. Evropska unija je proti Teheranu že uvedla obsežne omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na področja človekovih pravic, širjenja jedrskega orožja in iranske podpore ruski agresiji v Ukrajini. Novi predlogi sankcij bodo po napovedih usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki so neposredno odgovorni za nasilje nad protestniki, vključno z visokimi vladnimi uradniki in ministri. Predvideni ukrepi vključujejo prepoved potovanja v države članice Evropske unije in zamrznitev premoženja, ki ga imajo tarče sankcij v jurisdikciji povezave. S tem želi Bruselj povečati pritisk na iranske oblasti in pokazati solidarnost z demonstranti, ki se na ulicah spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Izraelska vojska je v nedeljo izvedla serijo novih letalskih napadov na tarče na jugu Libanona, pri čemer je bila po podatkih libanonskih oblasti ubita najmanj ena oseba. Izraelske sile so sporočile, da je bil cilj napada v mestu Bint Džbejl domnevni pripadnik gibanja Hezbolah, ki naj bi večkrat kršilo določila sporazuma o prekinitvi ognja. Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo, da je izraelsko letalstvo zadelo vozilo, kar je povzročilo smrtno žrtev. Operacija je vključevala tudi napade na infrastrukturo šiitskega gibanja severno od reke Litani, natančneje v skupnosti Kfar Hata, kjer so bili po poročanju lokalnih tiskovnih agencij močno poškodovani stanovanjski objekti. Izraelska vojska je pred tem izdala ukaz za takojšnjo evakuacijo prebivalcev tega območja, saj so ciljali na podzemne vojaške objekte Hezbolaha. Ti povračilni ukrepi so se zvrstili kljub prizadevanjem za ohranitev premirja, ki je stopilo v veljavo novembra lani. Napetosti med Izraelom in Hezbolahom ostajajo visoke, saj obe strani obtožujeta druga drugo kršitev dogovora. Medtem ko libanonska vojska zagotavlja, da je razorožila enote Hezbolaha južno od reke Litani v skladu z mednarodnimi dogovori, Izrael vztraja pri aktivnem uničevanju vojaških zmogljivosti gibanja, ki ga podpira Iran. Zadnji incidenti dodatno ogrožajo krhko stabilnost na mejnem območju, ki ga nadzorujejo mirovne sile Združenih narodov.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo v Vatikanu pozval k strpnemu dialogu in vzpostavitvi miru v Iranu in Siriji, kjer se razmere zaradi stopnjevanja napetosti in nasilja vztrajno slabšajo. Sveti oče je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem na Bližnjem vzhodu, kjer trajajoči konflikti in protesti proti režimom terjajo številna človeška življenja. Poudaril je nujnost potrpežljivega iskanja rešitev, ki bi preprečile nadaljnje prelivanje krvi. Po navedbah vatikanskih virov je pontifik v svojem nagovoru izpostavil, da so trenutne napetosti v regiji dosegle kritično točko, zlasti po zadnjih nemirih v Iranu, usmerjenih proti tamkajšnjim oblastem. Papež je vernike in mednarodno skupnost pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za ublažitev napetosti in zasledovanje skupnega dobrega v celotni družbi, saj le mirna pot zagotavlja dolgoročno stabilnost. V svojem sporočilu je Leon XIV. posebej omenil trpljenje prebivalstva v obeh državah, kjer vztrajne nestabilnosti povzročajo humanitarno krizo. Poziv k miru prihaja v času, ko se mednarodna javnost z naraščajočo zaskrbljenostjo odziva na represivne ukrepe in vojaške spopade, ki še naprej destabilizirajo širšo bližnjevzhodno regijo.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Vodja kabineta premierja Netanjahuja, Tzachi Braverman, je bil pridržan in zaslišan zaradi suma kršitve zaupanja in oviranja pravosodja v škandalu BibiLeaks, ki vključuje uhajanje zaupnih dokumentov IDF nemškemu tabloidu. Braverman se je pritožil na 15-dnevno prepoved vstopa v premierjevo pisarno po policijskem zaslišanju. Poleg tega je bila novoimenovanemu izraelskemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu prepovedana zapustitev države.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je zaradi zaostrenih in nepredvidljivih varnostnih razmer izdalo najvišjo stopnjo opozorila za Iran. Vsem slovenskim državljanom, ki se trenutno nahajajo v tej državi, svetujejo takojšen odhod, preostalim pa odsvetujejo kakršna koli potovanja v to regijo. Ukrep sledi oceni, da so varnostne razmere v Iranu postale resne in nenadzorovane. Po podatkih ministrstva se v Iranu trenutno nahaja manj kot deset slovenskih državljanov. Diplomacija poudarja, da t. i. črno opozorilo pomeni najvišjo stopnjo tveganja, kjer država ne more jamčiti za varnost svojih državljanov ali jim nuditi učinkovite konzularne pomoči v primeru težav. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, kar povečuje nevarnost za osebno varnost tujcev. Slovenski organi pozorno spremljajo dogajanje v regiji in usklajujejo svoje dejavnosti s partnerji znotraj Evropske unije. Odločitev za izdajo črnega opozorila odraža splošno povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer se varnostna slika spreminja iz ure v uro. Državljanom, ki bi kljub opozorilom ostali v državi, svetujejo skrajno previdnost in redno spremljanje uradnih obvestil.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Iranske oblasti so v poskusu zadušitve vse obsežnejših protivladnih protestov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta v celotni državi. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij in omejiti širjenje informacij o dogajanju v državi, kar neodvisnim opazovalcem onemogoča verifikacijo dogajanja na terenu. Kljub prizadevanjem režima, da bi osamil protestnike, se ti zatekajo k alternativnim metodam komuniciranja, vključno s satelitskimi sistemi Starlink in tujimi televizijskimi postajami, kot sta Iran International in Manoto. Protestno gibanje, ki državo pretresa že skoraj dva tedna, predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost tamkajšnjega režima v zadnjih letih. Poročila iz notranjosti države kažejo, da so oblasti močno zaskrbljene zaradi vztrajnosti in številčnosti udeležencev, zato so se odločile za tvegan ukrep informacijske osamitve. Blokada spleta ne vpliva le na koordinacijo protestov, temveč hromi tudi vsakodnevno gospodarstvo in komunikacijo civilnega prebivalstva s svetom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje svobode govora in dostopa do informacij pogosto napoveduje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Predstavniki protestnih gibanj so v izjavah poudarili, da njihova sporočila ne bodo utihnila in da bodo našli poti za obveščanje svetovne javnosti o dejanskem stanju v Iranu, ne glede na tehnične ovire, ki jih postavlja vlada v Teheranu.

Južna Afrika je branila enotedenske pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko ter drugimi državami kot »bistvene« za zaščito »pomorskih gospodarskih dejavnosti«. Vaje so se začele le nekaj dni po tem, ko so Združene države zasegle rusko naftno cisterno v severnem Atlantiku.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.