Več letalskih prevoznikov iz Turčije in Zalivskih držav je 9. januarja odpovedalo polete v iranska mesta zaradi naraščajočih nemirov in vsesplošnih protestov v državi. Turški letalski prevoznik Turkish Airlines je odpovedal 17 poletov v tri različna mesta, podobne ukrepe pa so sprejele tudi družbe iz Združenih arabskih emiratov in Katarja. Odpovedi so posledica zaostrovanja varnostnih razmer in gospodarske krize, ki je na ulice pognala številne protestnike. Razmere v Iranu se dodatno zapletajo zaradi vsesplošnega mrka komunikacijskih poti, saj so oblasti po vsej državi onemogočile dostop do spleta. Čeprav letalske družbe niso podale uradnega pojasnila za nenadno prekinitev letalskih povezav, tuji mediji poročajo, da so odločitve povezane z varnostnimi tveganji. Po nekaterih navedbah naj bi nemiri doslej zahtevali že 42 smrtnih žrtev, število aretacij pa še naprej narašča. Odpovedi letov so najbolj prizadele linijo med Dubajem in Iranom, kjer je bilo odpovedanih najmanj 17 poletov. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so prerasli v širše nezadovoljstvo nad režimom, kar povzroča resne motnje v mednarodnem potniškem prometu in logističnih povezavah z regijo.

V Iranu se že drugi zaporedni dan v največjih mestih v državi nadaljujejo množični protesti, ki so prerasli v val nezadovoljstva po celotni državi. Po navedbah nevladne organizacije za človekove pravice je bilo v spopadih z varnostnimi organi ubitih že več kot 50 protestnikov. Protesti, ki so zajeli tudi milijonski metropoli Teheran in Mašhad, so se razširili kljub strogim omejitvam dostopa do spleta, ki jih je uvedla vlada. Zaradi popolne blokade spletnih komunikacij po vsej državi je pretok informacij o dejanskem obsegu nasilja in številu žrtev otežen, vendar poročila s terena kažejo na stopnjevanje napetosti. Protestniki se spopadajo s policijskimi enotami v večjih urbanih središčih, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje in ukrepe iranskega režima za zatrtje nemirov. Varnostne razmere v državi ostajajo kritične, saj se napovedujejo novi protestni shodi. Iranske oblasti s silovito uporabo moči poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor, medtem ko se število žrtev med civilisti po nepotrjenih podatkih še naprej povečuje. Dogajanje predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost države v zadnjem obdobju.

Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je napovedal oster obračun s protestniki, ki jih je označil za vandale in privržence ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je v odzivu na zaostrovanje razmer v državi, kjer je po nekaterih poročilih v spopadih z varnostnimi silami umrlo že do 200 ljudi, Iran posvaril, da se država nahaja v velikih težavah. Ameriški predsednik je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaške napade, če bo teheranski režim nadaljeval z uboji civilistov, vendar je hkrati izključil možnost napotitve kopenskih enot. Evropski voditelji so pozno v petek pozvali uradni Teheran, naj državljanom omogoči pravico do mirnih demonstracij brez povračilnih ukrepov. Medtem ko se protesti širijo tudi v prestolnico Teheran, so iranske oblasti v prizadevanjih za nadzor nad informacijami v državi popolnoma onemogočile dostop do spleta. Poročila navajajo, da je Hamenej vodenje represije predal Iranski revolucionarni gardi, saj obstajajo resni sumi o morebitnih prestopih rednih policijskih in vojaških enot na stran demonstrantov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se dodatno stopnjevale po Trumpovih izjavah, da bi iransko vodstvo lahko zapustilo državo zaradi nevarnosti strmoglavljenja islamske republike. Hamenej je te trditve zavrnil in Trumpa obtožil vmešavanja, češ da bi moral predsednik ZDA reševati notranje težave lastne države. Razmere v Iranu ostajajo izjemno nestabilne, saj se režim spopada z najresnejšo grožnjo svoji oblasti v zadnjih desetletjih, ki so jo sprožile visoke cene osnovnih dobrin in splošno nezadovoljstvo prebivalstva.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v petek v televizijskem nagovoru ostro obsodil vsesplošne protivladne proteste in jih pripisal vmešavanju tujih sil ter terorističnim dejanjem. Hamenej je pozval k narodni enotnosti in napovedal oster odziv varnostnih sil, hkrati pa poudaril, da se teokratski režim pred pritiski protestnikov ne bo umaknil. Iran se trenutno spopada z enimi največjih demonstracij v zadnjih dveh tednih, ki so resno zamajale stabilnost države. Oblasti so v odgovor na nemire uvedle stroge ukrepe, vključno z obsežnimi blokadami dostopa do svetovnega spleta in stopnjevanjem prisotnosti varnostnih sil na ulicah. Uradni Teheran proteste sistematično prikazuje kot zaroto zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in njihovih zaveznikov, s čimer poskuša upravičiti napovedano nasilno zatrtje demonstracij. Kljub grožnjam vrhovnega voditelja se protestno gibanje, ki zahteva korenite politične spremembe, ne umirja. Dogajanje predstavlja največji izziv za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so se protesti razširili po celotni državi. Hamenejeve izjave signalizirajo konec morebitnega obdobja tolerance in napovedujejo prehod v fazo brutalnega vzpostavljanja reda. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o blokadah informacij in morebitnih žrtvah med civilisti.

V Iranu se krepijo najmnožičnejši protesti v zadnjih dveh tednih, uperjeni proti klerikalnemu vodstvu države, pri čemer je število potrjenih smrtnih žrtev naraslo na najmanj 45 oseb. Demonstracije so prerasle v vsesplošen kaos, v katerem so protestniki zažigali vladna poslopja, oblasti pa so se na stopnjevanje nemirov odzvale s silovitim zatiranjem in popolno prekinitvijo dostopa do svetovnega spleta. Nasilje se je v zadnjih dneh močno stopnjevalo, saj so varnostne sile uporabile ostrejše metode za razganjanje množic. Po poročilih s terena so razmere v državi izjemno napete, saj se protesti kljub represiji širijo v vedno več mest. Prekinitev spletnih povezav je onemogočila pretok informacij in otežila organizacijo nadaljnjih shodov, hkrati pa mednarodni javnosti onemogoča natančen vpogled v dogajanje. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje nemirov, ki so se začeli v začetku leta zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko. Sedanji protesti so presegli prvotne zahteve po ekonomskih reformah in se preobrazili v neposreden izziv teokratski ureditvi Irana. Režim vztraja pri represivnem pristopu, kar še dodatno podpihuje gnev civilnega prebivalstva.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o številnih smrtnih žrtvah in množičnih aretacijah med protivladnimi protesti v Iranu. V petek je uradno pozval iranske oblasti k izvedbi neodvisne in transparentne preiskave vseh incidentov, povezanih z uporabo sile s strani varnostnih služb. Odziv Združenih narodov prihaja v času, ko se nemiri v državi stopnjujejo, mednarodna skupnost pa opozarja na nesprejemljivo uporabo smrtonosne sile proti civilistom. Nemiri, ki so se razširili po celotni državi, so povzročili oster odziv iranskih varnostnih sil, vključno z Revolucionarno gardo. Po navedbah mednarodnih organizacij so iranske oblasti uporabile strelno orožje za zatiranje demonstracij, kar je privedlo do večjega števila ubitih in ranjenih. Združeni narodi poudarjajo, da je nujno zagotoviti odgovornost za kršitve človekovih pravic, saj se pritiski na protestnike v skoraj 30 mestih po državi še naprej krepijo. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje cikla nasilja, ki se je začelo v začetku januarja, ko so varnostne sile prvič množično uporabile silo proti udeležencem protivladnih zborovanj. Stopnjevanje represije je povzročilo mednarodno osamitev Irana, medtem ko svetovni voditelji zahtevajo takojšnjo ustavitev nasilja in spoštovanje pravice do mirnega zbiranja. Visoki komisar je ob tem opozoril, da molk iranskih institucij glede števila žrtev le še povečuje nezaupanje javnosti.

V Teheranu in drugih večjih iranskih mestih so izbruhnili množični protivladni protesti, ki po mnenju opazovalcev predstavljajo največji izkaz nasprotovanja klerikalnemu režimu v zadnjem obdobju. Demonstranti so preplavili ulice prestolnice in številnih manjših krajev, kjer so se spopadali z varnostnimi silami. Britanske oblasti so se na dogajanje odzvale s pozivom k prehodu na pravično in demokratično vlado, medtem ko napetosti v državi še naprej naraščajo. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej kljub stopnjevanju nemirov ostaja neomajen in se ne odziva na zahteve protestnikov. Režim je v poskusu zadušitve gibanja in omejevanja širjenja posnetkov nasilja z ulica uvedel popolno blokado spleta v državi. Kljub temu se uporniško razpoloženje širi po celotni državi, videoposnetki, ki so prišli v javnost, pa kažejo na izjemno razsežnost ljudskega nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva začelo zaradi poglabljanja gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti domače valute rial, se je zdaj prelevilo v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi. Protesti so zajeli že več kot 100 mest po vsej državi, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje represije s strani iranskih varnostnih organov.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v zadnjem nagovoru neposredno obtožil administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa za organizacijo in spodbujanje množičnih protivladnih protestov, ki so zajeli Iran. Hamenej je zatrdil, da ima Trump na rokah kri zaradi podpore napadom na državo, ter mu svetoval, naj se namesto vmešavanja v iranske zadeve raje posveti notranjim težavam Združenih držav Amerike. Kljub stopnjevanju napetosti in poročilom, da naj bi si vrhovni voditelj v primeru padca režima pripravljal zatočišče v Rusiji, je slednji poudaril, da se teokratska oblast ne bo umaknila pod pritiskom protestnikov. Istočasno se je na ameriškega predsednika obrnil izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je Trumpa pozval k nujnemu posredovanju v podporo protestnikom. Pahlavi je opozoril, da brez mednarodne pomoči, zlasti v luči popolne blokade spleta v državi, trenutna revolucija morda ne bo uspela. Po njegovem mnenju bi morala Bela hiša dejavno podpreti prizadevanja za zamenjavo islamskega režima, medtem ko Trumpov tabor ostaja previden pri neposrednem povezovanju z opozicijskimi voditelji v tujini. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer zavrnil neposredno srečanje s Pahlavijem, kar je v diplomatskih krogih sprožilo ugibanja o morebitni uporabi venezuelskega modela reševanja krize. Trumpove izjave, da srečanje v tem trenutku ne bi bilo primerno in da želi videti, kdo bo izstopil kot vodja na terenu, nakazujejo na možnost pogajanj znotraj iranske elite. Medtem ko se protesti v Teheranu in drugih mestih krepijo, iranska diaspora po svetu z mešanico upanja in strahu spremlja dogajanje, ki predstavlja doslej največji izziv za obstoj islamske republike.

Iranske oblasti so v poskusu zadušitve vse obsežnejših protivladnih protestov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta v celotni državi. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij in omejiti širjenje informacij o dogajanju v državi, kar neodvisnim opazovalcem onemogoča verifikacijo dogajanja na terenu. Kljub prizadevanjem režima, da bi osamil protestnike, se ti zatekajo k alternativnim metodam komuniciranja, vključno s satelitskimi sistemi Starlink in tujimi televizijskimi postajami, kot sta Iran International in Manoto. Protestno gibanje, ki državo pretresa že skoraj dva tedna, predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost tamkajšnjega režima v zadnjih letih. Poročila iz notranjosti države kažejo, da so oblasti močno zaskrbljene zaradi vztrajnosti in številčnosti udeležencev, zato so se odločile za tvegan ukrep informacijske osamitve. Blokada spleta ne vpliva le na koordinacijo protestov, temveč hromi tudi vsakodnevno gospodarstvo in komunikacijo civilnega prebivalstva s svetom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje svobode govora in dostopa do informacij pogosto napoveduje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Predstavniki protestnih gibanj so v izjavah poudarili, da njihova sporočila ne bodo utihnila in da bodo našli poti za obveščanje svetovne javnosti o dejanskem stanju v Iranu, ne glede na tehnične ovire, ki jih postavlja vlada v Teheranu.

V Južni Afriki so se začele enotedenske pomorske vaje s Kitajsko, Rusijo in Iranom. Vaje potekajo v času povečanih napetosti zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli in zasega naftnih tankerjev. Medtem v Iranu potekajo protesti proti islamski vladi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo ZDA ukrepala glede Grenlandije, ne glede na voljo tamkajšnjih prebivalcev, saj ne želi, da bi jo prevzeli Rusija ali Kitajska. Opozoril je tudi, da se kitajske in ruske vojaške ladje pojavljajo v bližini Grenlandije. Trump je dodal, da ZDA ne želi videti kitajske ali ruske sile v Venezueli, vendar je odprt za prodajo nafte.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Strokovnjaki so kritizirali Trumpove izjave o količini nafte, ki jo bo Amerika pridobila z odstavitvijo Nicolasa Madura v Venezueli. Republikanci v kongresu so izrazili nezadovoljstvo zaradi Trumpovega pritiska, potem ko so nekateri senatorji glasovali proti njegovi vojni v Venezueli. George Will je kritiziral Trumpa, ker naj bi škodoval ameriški duši, in zaradi načrtov za izgradnjo replike Slavoloka zmage. Zaradi težav, ki so si jih republikanci nakopali sami, pa jim grozijo velike izgube na prihajajočih volitvah.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Družine in prijatelji žrtev so v Kanadi obeležili šesto obletnico sestrelitve potniškega letala družbe Ukraine International Airlines na letu PS752, ki so ga iranske sile sestrelile nad Teheranom. Spominske slovesnosti so potekale v provincah Ontario in Britanska Kolumbija, kjer so se poklonili 176 ljudem, ki so izgubili življenje v tragičnem dogodku leta 2020. Med žrtvami je bilo 55 kanadskih državljanov in 30 oseb s stalnim prebivališčem v Kanadi. Letalo je bilo tarča dveh iranskih raket le nekaj minut po vzletu z letališča v Teheranu. Iranske oblasti so kasneje priznale, da so letalo sestrelile pomotoma, kar so pripisale človeški napaki v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Svojci žrtev še vedno zahtevajo polno odgovornost in transparentnost s strani iranskega režima glede okoliščin napada. Dogodki v Kanadi služijo kot opomin na nerešena vprašanja glede mednarodne pravičnosti in varnosti v civilnem letalstvu. Kanadska vlada in mednarodni partnerji si še naprej prizadevajo za odškodnine in kazensko pregon odgovornih, medtem ko se družine spopadajo z dolgotrajno izgubo in pomanjkanjem dokončnih odgovorov o dogodku, ki je pretresel svetovno javnost.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Nekdanji izraelski premier in sedanji vodja opozicije v knesetu Jair Lapid ter minister za diasporo Amihaj Šikli sta nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, izkoristila kot neposredno opozorilo iranskim oblastem. Izraelska politika sta poudarila, da ameriški ukrepi v Južni Ameriki služijo kot dokaz odločnosti Washingtona, kar bi po njunem mnenju moral biti jasen signal Teheranu glede morebitnih prihodnjih vojaških ali političnih posledic njihovega delovanja. Izjave so sovpadle z naraščajočimi napetostmi v regiji in grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novo vojno proti Iranu, ki so sledile protestom znotraj islamske republike. Analitiki poudarjajo, da gre za usklajeno retoriko, s katero Izrael spodbuja strožji pristop Združenih držav do iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva. Incident v Venezueli je tako postal diplomatsko orodje za stopnjevanje pritiska na iransko vodstvo, medtem ko se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu še naprej zaostrujejo.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Sekretariat iranskega obrambnega sveta je v uradni izjavi poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo omejevala zgolj na odzive po morebitnih napadih, temveč bo objektivne znake groženj obravnavala kot del svoje varnostne enačbe. V izjavi so jasno navedli, da sta varnost in ozemeljska celovitost države neprestopni rdeči črti. Kakršno koli stopnjevanje sovražne retorike ali vmešavanje v notranje zadeve države bodo po navedbah sekretariata v Teheranu pričakali z odločnim in sorazmernim odgovorom. Iranski obrambni organi so obsodili nedavno zaostrovanje groženj in poudarili svojo pripravljenost na obrambo suverenosti. Dokument izpostavlja, da Iran ne bo dopuščal nadaljnjih sovražnih dejanj s strani svojih nasprotnikov, temveč se bo nanje odzval s silo, ki bo določila prihodnje varnostne parametre v regiji. Takšna retorika kaže na povišano stopnjo pripravljenosti iranskih oboroženih sil sredi naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Republikanski strateg je kritiziral Trumpa zaradi potencialne nove zagate, medtem ko poročilo opozarja, da bi lahko zmanjševanje števila republikancev ogrozilo Trumpove načrte. Bela hiša je sporočila, da Trump razmišlja o uporabi ameriške vojske za pridobitev Grenlandije. Analitik je izrazil presenečenje nad mešanimi sporočili med republikanci glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Trumpova zavrnitev izključitve vojaške intervencije v tuji državi je šokirala analitike in opazovalce.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Sloviti iranski pevec klasične glasbe Homajun Šadžarian je odpovedal vse načrtovane koncerte po Evropi. Glasbenik je svojo odločitev utemeljil s solidarnostjo do rojakov v domovini, kjer vladajo napete družbenopolitične razmere. V izjavi za javnost je poudaril, da mu trenutni "grenki časi" in težko stanje, v katerem se nahajajo Iranci, onemogočajo nastopanje na odrih. Šadžarianova odpoved turneje odraža globoko empatijo do iranskega ljudstva, ki se spopada z notranjimi pretresi. Umetnik je pojasnil, da se v teh okoliščinah ne počuti sposobnega izvajati glasbenih nastopov, medtem ko njegovi sonarodnjaki trpijo. Njegova poteza je v javnosti naletela na razumevanje, saj velja za enega najvplivnejših kulturnih ambasadorjev iranske glasbene dediščine v tujini.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura in njegovo ženo, je Donald Trump usmeril pozornost na Kolumbijo, Kubo, Mehiko in Iran. Napovedal je tudi možnost vojaškega posredovanja proti Kolumbiji in napovedal skorajšnji padec kubanskega režima.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Iranska centralna banka je uradno napovedala poenotenje menjalnega tečaja. S tem se bo vrednotenje blaga izvajalo po tečaju v drugem oddelku menjalnice. Banka je objavila tudi nove tečaje dolarja, evra in drugih valut, kar nakazuje na poenotenje tečajev na iranskem trgu.

Iranski parlament je potrdil splošne usmeritve proračuna za leto 1405. Predlog proračuna je bil obravnavan na seji parlamenta, kjer je prejel zadostno podporo poslancev.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.