Neodvisna mednarodna misija za ugotavljanje dejstev v Iranu, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, je iranske oblasti pozvala k takojšnji vzpostavitvi dostopa do svetovnega spleta in zaustavitvi nasilnega zatiranja vsesplošnih protivladnih protestov. Poziv prihaja v času, ko so se demonstracije po državi prevesile v tretji teden, mednarodna skupnost pa izraža vse večjo zaskrbljenost nad ravnanjem iranskih varnostnih sil. Misija je v izjavi za javnost izpostavila poročila, po katerih naj bi varnostne sile prejele ukaze za ostro posredovanje proti protestnikom. Omejevanje digitalnih komunikacij po navedbah strokovnjakov ne služi le preprečevanju organizacije novih zborovanj, temveč tudi prikrivanju kršitev človekovih pravic in omejevanju pretoka informacij o dejanskem številu žrtev. Stopnjevanje napetosti v Iranu se je začelo sredi gospodarske krize, a so se protesti hitro sprevrgli v upor proti celotnemu teokratskemu sistemu. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da so ukrepi iranskega režima, vključno s popolno blokado spleta, v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic in svobode izražanja.

Iranski teokratski režim je v četrtek ob 20. uri po lokalnem času popolnoma onemogočil dostop do svetovnega spleta in prekinil telefonske povezave za 85 milijonov prebivalcev države. Namen te drastične poteze je preprečiti širjenje posnetkov in informacij o vse obsežnejših protestih, ki so državo zajeli zaradi kritičnega gospodarskega stanja in padca vrednosti nacionalne valute. Prekinitev komunikacij sledi ustaljenemu vzorcu, ki ga oblasti uporabljajo za omejevanje organizacije demonstracij in prikrivanje dogajanja pred mednarodno javnostjo. Tokratna blokada vključuje tudi motenje signalov GPS, kar neposredno vpliva na delovanje satelitskega sistema Starlink, ki so ga protestniki v preteklosti uporabljali za obhajanje državne cenzure. Zaradi motenja signalov se sprejemniki Starlink ne morejo pravilno pozicionirati in povezati z nizkoorbitalnimi sateliti. Medtem ko država ostaja v informacijski temi, je iranska diaspora po vsem svetu izrazila globoko zaskrbljenost za usodo svojih bližnjih, saj so prekinjene tudi vse mednarodne telefonske linije. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele z gospodarskim nezadovoljstvom, a so prerasle v splošni upor proti državni ureditvi. Strokovnjaki opozarjajo, da popolna osamitev prebivalstva pogosto napoveduje nasilnejše posredovanje varnostnih sil, saj je brez spletne povezave neodvisno poročanje o žrtvah in morebitnih kršitvah človekovih pravic praktično onemogočeno. Režim v Teheranu se je za podobne ukrepe odločil že med preteklimi valovi nemirov, kar kaže na sistemsko uporabo digitalne represije.

Protivladni protesti v Iranu so vstopili v drugi teden, pri čemer se varnostne sile na demonstracije odzivajo s stopnjevanjem nasilja in represivnimi ukrepi. Iranski državni mediji so potrdili, da je bilo v spopadih ubitih več deset pripadnikov varnostnih sil, medtem ko se število žrtev med protestniki še naprej povečuje. Kljub ostrim ukrepom oblasti se ljudje po vsej državi še naprej zbirajo na ulicah, kjer kljubujejo teokratskemu režimu. Zaradi poskusa zadušitve nemirov so oblasti uvedle skoraj popolno blokado dostopa do spleta in komunikacijskih kanalov, kar državo močno izolira od mednarodne skupnosti. Namen te poteze je preprečiti organizacijo novih shodov in omejiti pretok informacij o dogajanju na terenu v tujino. Iransko gospodarstvo, ki je že tako oslabljeno zaradi mednarodnih sankcij, se zdaj sooča še z dodatno nestabilnostjo, ki jo povzročajo vsesplošni upori. Dogajanje predstavlja enega največjih izzivov za iransko vodstvo v zadnjih letih, saj so se prvotne težave razširile v splošno nezadovoljstvo z državno ureditvijo. Mednarodne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic in prekomerno uporabo sile s strani policije in milic, medtem ko režim vztraja pri trdi liniji in protestnike označuje za agente tujih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v zadnjih dneh seznanil z različnimi vojaškimi načrti za morebitne napade na cilje v Iranu, o čemer so poročali ameriški uradniki za časnik The New York Times. Trump naj bi resno preučeval možnosti za odobritev napadov, čeprav končne odločitve o vojaškem posredovanju še ni sprejel. Razprave o vojaških ukrepih so se okrepile v obdobju povečanih notranjih napetosti in protestov v Iranu, kar je ameriška administracija vzela v obzir pri pripravi strateških možnosti. Po poročanju medijev predstavljeni načrti vključujejo širok nabor tarč, med katerimi naj bi bili po nekaterih navedbah celo civilni objekti, kar povečuje tveganje za širšo regionalno destabilizacijo. Ameriški uradniki poudarjajo, da je predsednik trenutno v fazi intenzivnega posvetovanja z vojaškim vrhom in svetovalci za nacionalno varnost. Odločitev o morebitni uporabi sile bi pomenila dramatičen preobrat v ameriški zunanji politiki do Teherana in bi lahko sprožila nepredvidljive povračilne ukrepe. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v Washingtonu, saj bi vojaški spopad med Združenimi državami Amerike in Iranom neposredno vplival na svetovne energetske trge in varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu. Čeprav Trumpova administracija uradno še ni potrdila nobenega od scenarijev, so puščanja informacij v javnost razumljena kot stopnjevanje pritiska na iranske oblasti v času, ko se država spopada z notranjimi nemiri.

V Iranu se nadaljuje oster odziv režimskih sil na vsesplošne proteste proti islamističnemu vodstvu, pri čemer je po podatkih nevladnih organizacij za človekove pravice število smrtnih žrtev naraslo na najmanj 192 oseb. Skupina HRANA s sedežem v ZDA poroča o 116 potrjenih žrtvah, medtem ko drugi viri iz tujine navajajo, da bi končno število ubitih lahko preseglo 200, saj se razmere na terenu zaradi uporabe strelnega orožja proti demonstrantom zaostrujejo. Poleg naraščajočega števila žrtev so oblasti izvedle številne aretacije, stanje pa se dodatno zapleta na mednarodni ravni. Teheran je uradno zagrozil Združenim državam Amerike z maščevanjem, če bi se Washington odločil za vojaško posredovanje v podporo protestnikom. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o streljanju na množice, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi dejansko število žrtev lahko bilo še bistveno višje, kot kažejo trenutne ocene. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje nemirov, ki so se začeli ob koncu leta 2025 zaradi gospodarskega zastoja in visokih cen. Protestno gibanje se je hitro preoblikovalo v upor proti celotnemu političnemu sistemu države, kar je sprožilo nasilen odgovor varnostnih organov, ki skušajo zatreti javno izražanje nezadovoljstva z uporabo sile in množičnimi pridržanji študentov ter drugih aktivistov.

Izrael je svoje varnostne sile in obrambne strukture preklopil v stanje najvišje pripravljenosti. Ukrep je bil sprejet po neuradnih podatkih o morebitnem vojaškem posegu Združenih držav Amerike v Iranu, o čemer sta se po navedbah agencije Reuters po telefonu pogovarjala izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški državni sekretar Marco Rubio. Teheran se je na te informacije odzval z ostrimi opozorili, da bo na vsakršen napad odgovoril s povračilnimi ukrepi. Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je izjavil, da Iran pri izbiri tarč v primeru ameriške agresije ne bo poznal omejitev. Prvič so iranske oblasti v tem kontekstu Izrael neposredno označile za legitimno tarčo, skupaj z ameriškimi vojaškimi bazami v regiji. Napetosti med državama so dosegle novo kritično točko, saj Teheran poudarja, da je pripravljen braniti svojo suverenost z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje zaostrenih odnosov iz leta 2025, ko so izraelski napadi na iransko jedrsko infrastrukturo in ameriška vojaška podpora Tel Avivu močno izčrpali regionalno stabilnost. Morebitna nova eskalacija bi lahko pomenila neposreden vstop ZDA v konflikt, kar bi imelo nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg in mednarodno varnost. Izraelski viri potrjujejo, da so pripravljeni na takojšen odziv, če bi prišlo do iranskega protiudarca.

Cene surove nafte so se ob koncu tedna zvišale za več kot dva odstotka, saj so se vlagatelji odzvali na povečana tveganja pri dobavi, ki izvirajo iz stopnjevanja protestov v Iranu in ruskih napadov v Ukrajini. Terminske pogodbe za nafto brent so se podražile za 1,35 dolarja na 63,34 dolarja za sod, medtem ko je zahodnoteksaška lahka nafta (WTI) dosegla vrednost 59,12 dolarja za sod. Trg je močno občutljiv na nemire v Iranu, ki je ključni proizvajalec nafte, saj bi dolgotrajnejša nestabilnost lahko resno ogrozila izvoz iz regije. Poleg bližnjevzhodnih napetosti na rast cen vpliva tudi zaostrovanje konfliktov v Ukrajini, kjer stopnjevanje ruskih zračnih napadov povečuje negotovost glede energetske infrastrukture in logističnih poti. Vlagatelji so pozornost namenili tudi morebitnim novim dogovorom glede venezuelske nafte, ki bi lahko v prihodnosti vplivali na globalno ravnovesje ponudbe. Kljub možnosti za nove sporazume v Južni Ameriki trenutno prevladuje strah pred motnjami v oskrbi, kar ohranja pritisk na rast cen. Analitiki opozarjajo, da bi lahko nadaljnje zaostrovanje sankcij proti energetskemu sektorju ali fizične poškodbe naftnih objektov povzročile še večja nihanja na svetovnih borzah. Odziv trga odraža splošno prepričanje, da so trenutne zaloge ranljive na nenadne geopolitične premike. Slovenski potrošniki lahko zaradi teh gibanj na svetovnih trgih v prihodnjem obdobju pričakujejo spremembe maloprodajnih cen pogonskih goriv na bencinskih servisih.

Donald Trump je Iranu izdal novo opozorilo zaradi zatiranja protestov in prekinitev dostopa do interneta, pri čemer je celo zagrozil s streljanjem, če bo iranska stran nadaljevala s streljanjem na protestnike. Pojavila so se ugibanja, da bi ZDA lahko uporabile "venezuelski model" v Iranu. Pakistan je svojim državljanom odsvetoval nepotrebna potovanja v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Predsednik iranske narodne skupščine Mohammad Baqer Qalibaf je v nedeljo opozoril, da bo Iran v primeru ameriškega vojaškega napada odgovoril s povračilnimi ukrepi proti Izraelu in ameriškim vojaškim oporiščem na Bližnjem vzhodu. Qalibaf je poudaril, da so vsa ameriška oporišča v regiji ter ozemlje Izraela legitimni cilji, če bi Združene države Amerike izvedle kakršno koli posredovanje proti iranskemu ozemlju. Grožnja prihaja v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi notranjimi protivladnimi protesti, ki so med največjimi v zadnjih letih. Izrael je zaradi možnosti ameriškega posredovanja v Iranu in morebitnega iranskega odgovora v stanju najvišje pripravljenosti. Po poročanju izraelskih virov so se varnostne razmere v regiji dodatno zaostrile, saj izraelski premier Benjamin Netanjahu od ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahteva podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu balističnemu programu. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, pri čemer Iran vztraja pri bogatenju urana kljub mednarodnim sankcijam in pritiskom. Zadnje grožnje Teherana so neposredno povezane z dolgotrajno retoriko o zunanjem vmešavanju, saj iranski vrh obtožuje ZDA in Izrael vodenja "totalne vojne" proti državi. Medtem ko so sosednje države, kot je Irak, pod pritiskom obeh strani, ostaja vprašanje uporabe zračnega prostora in morebitnih raketnih napadov ključno za varnostno stabilnost celotnega Bližnjega vzhoda. Izrael medtem krepi svoje obrambne zmogljivosti in spremlja dejavnosti skupin, ki jih podpira Iran, v svoji neposredni bližini.

V Iranu so se v začetku januarja stopnjevali množični protesti, ki so se iz prvotnega nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo sprevrželi v neposreden upor proti teokratski nadvladi. Po poročilih so demonstracije zajele že več kot 22 provinc in 185 mest, vključno s prestolnico Teheran in obmejnimi območji. Protestniki so obsodili gospodarsko krizo, ki so jo povzročili mednarodne sankcije in strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute, obenem pa zahtevajo politične spremembe. Iranske oblasti so na upor odgovorile s krvavo zatiranjem. Iranska revolucionarna garda in vojaške sile so začele z nasilnimi ukrepi za zaščito režima, pri čemer so nekateri viri poročali o velikem številu žrtev v bolnišnicah. Kljub grožnjam vlade s smrtnimi kaznimi in stopnjevanju represije ameriški misleci ocenjujejo, da režim protestov morda ne bo mogel zlahka zadušiti. K uporu in zasedbi mestnih središč je pozval tudi sin pokojnega šaha Reza Pahlavi. Mednarodna javnost pozorno spremlja dogajanje, pri čemer so se na spletnih omrežjih pojavili številni izrazi podpore iranskemu ljudstvu. Medtem ko vlada vztraja pri zaščiti državne ureditve, analitiki opozarjajo, da gre za enega največjih izzivov za iransko vodstvo v zadnjih desetletjih, saj je gnev prebivalstva zaradi pomanjkanja in omejevanja svobode dosegel kritično točko.

Iranski parlament je ponovil grožnjo, da bo v primeru ameriškega napada ciljal na Izrael in ameriške vojaške baze v regiji. Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Kalibaf je izjavil, da bo Iran silovito odgovoril na vsak napad ZDA. Iranski predsednik Maszúd Pezeškián je obtožil ZDA in Izrael.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Iranski državni tožilec Mohamed Movahedi Azad je sporočil, da bodo vse udeležence protestov obravnavali kot "sovražnike Boga" (moharebeh), za kar je po iranski zakonodaji zagrožena smrtna kazna. Napoved, ki jo je prenašala iranska državna televizija, vključuje tudi vse tiste, ki bi protestnikom kakor koli pomagali ali jih podpirali pri njihovih dejavnostih. Tožilec je ob tem izdal navodilo kolegom, naj primere obravnavajo skrbno, a brez popuščanja. Ta poteza predstavlja dodatno zaostritev iranske pravosodne politike v prizadevanjih za zatrtje civilnih nemirov in opozicijskega delovanja v državi. Obtožba "sovraštva do Boga" se v Islamski republiki Iran tradicionalno uporablja za najhujša kazniva dejanja zoper državo in vero, kar pravosodnim organom omogoča izrekanje najstrožjih sankcij po hitrih postopkih. Mednarodne organizacije za človekove pravice so že večkrat izrazile zaskrbljenost nad uporabo tovrstnih pravnih kvalifikacij za zatiranje svobode izražanja in zbiranja. Iranske oblasti s tem pošiljajo jasno opozorilo javnosti pred morebitnimi novimi valovi nezadovoljstva, hkrati pa krepijo represivni aparat s pravno podlago za usmrtitve političnih nasprotnikov in aktivistov.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je zaradi zaostrenih in nepredvidljivih varnostnih razmer izdalo najvišjo stopnjo opozorila za Iran. Vsem slovenskim državljanom, ki se trenutno nahajajo v tej državi, svetujejo takojšen odhod, preostalim pa odsvetujejo kakršna koli potovanja v to regijo. Ukrep sledi oceni, da so varnostne razmere v Iranu postale resne in nenadzorovane. Po podatkih ministrstva se v Iranu trenutno nahaja manj kot deset slovenskih državljanov. Diplomacija poudarja, da t. i. črno opozorilo pomeni najvišjo stopnjo tveganja, kjer država ne more jamčiti za varnost svojih državljanov ali jim nuditi učinkovite konzularne pomoči v primeru težav. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, kar povečuje nevarnost za osebno varnost tujcev. Slovenski organi pozorno spremljajo dogajanje v regiji in usklajujejo svoje dejavnosti s partnerji znotraj Evropske unije. Odločitev za izdajo črnega opozorila odraža splošno povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer se varnostna slika spreminja iz ure v uro. Državljanom, ki bi kljub opozorilom ostali v državi, svetujejo skrajno previdnost in redno spremljanje uradnih obvestil.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Iranske oblasti so v poskusu zadušitve vse obsežnejših protivladnih protestov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta v celotni državi. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij in omejiti širjenje informacij o dogajanju v državi, kar neodvisnim opazovalcem onemogoča verifikacijo dogajanja na terenu. Kljub prizadevanjem režima, da bi osamil protestnike, se ti zatekajo k alternativnim metodam komuniciranja, vključno s satelitskimi sistemi Starlink in tujimi televizijskimi postajami, kot sta Iran International in Manoto. Protestno gibanje, ki državo pretresa že skoraj dva tedna, predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost tamkajšnjega režima v zadnjih letih. Poročila iz notranjosti države kažejo, da so oblasti močno zaskrbljene zaradi vztrajnosti in številčnosti udeležencev, zato so se odločile za tvegan ukrep informacijske osamitve. Blokada spleta ne vpliva le na koordinacijo protestov, temveč hromi tudi vsakodnevno gospodarstvo in komunikacijo civilnega prebivalstva s svetom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje svobode govora in dostopa do informacij pogosto napoveduje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Predstavniki protestnih gibanj so v izjavah poudarili, da njihova sporočila ne bodo utihnila in da bodo našli poti za obveščanje svetovne javnosti o dejanskem stanju v Iranu, ne glede na tehnične ovire, ki jih postavlja vlada v Teheranu.

Južna Afrika je branila enotedenske pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko ter drugimi državami kot »bistvene« za zaščito »pomorskih gospodarskih dejavnosti«. Vaje so se začele le nekaj dni po tem, ko so Združene države zasegle rusko naftno cisterno v severnem Atlantiku.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Družine in prijatelji žrtev so v Kanadi obeležili šesto obletnico sestrelitve potniškega letala družbe Ukraine International Airlines na letu PS752, ki so ga iranske sile sestrelile nad Teheranom. Spominske slovesnosti so potekale v provincah Ontario in Britanska Kolumbija, kjer so se poklonili 176 ljudem, ki so izgubili življenje v tragičnem dogodku leta 2020. Med žrtvami je bilo 55 kanadskih državljanov in 30 oseb s stalnim prebivališčem v Kanadi. Letalo je bilo tarča dveh iranskih raket le nekaj minut po vzletu z letališča v Teheranu. Iranske oblasti so kasneje priznale, da so letalo sestrelile pomotoma, kar so pripisale človeški napaki v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Svojci žrtev še vedno zahtevajo polno odgovornost in transparentnost s strani iranskega režima glede okoliščin napada. Dogodki v Kanadi služijo kot opomin na nerešena vprašanja glede mednarodne pravičnosti in varnosti v civilnem letalstvu. Kanadska vlada in mednarodni partnerji si še naprej prizadevajo za odškodnine in kazensko pregon odgovornih, medtem ko se družine spopadajo z dolgotrajno izgubo in pomanjkanjem dokončnih odgovorov o dogodku, ki je pretresel svetovno javnost.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Nekdanji izraelski premier in sedanji vodja opozicije v knesetu Jair Lapid ter minister za diasporo Amihaj Šikli sta nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, izkoristila kot neposredno opozorilo iranskim oblastem. Izraelska politika sta poudarila, da ameriški ukrepi v Južni Ameriki služijo kot dokaz odločnosti Washingtona, kar bi po njunem mnenju moral biti jasen signal Teheranu glede morebitnih prihodnjih vojaških ali političnih posledic njihovega delovanja. Izjave so sovpadle z naraščajočimi napetostmi v regiji in grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novo vojno proti Iranu, ki so sledile protestom znotraj islamske republike. Analitiki poudarjajo, da gre za usklajeno retoriko, s katero Izrael spodbuja strožji pristop Združenih držav do iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva. Incident v Venezueli je tako postal diplomatsko orodje za stopnjevanje pritiska na iransko vodstvo, medtem ko se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu še naprej zaostrujejo.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.