Ukrajinska prestolnica Kijev je postala prizorišče obsežnih kadrovskih premestitev v državnem vrhu, ki so se zvrstile tik pred nadaljevanjem ključnih pogajanj o vojni v Ukrajini. Gre za t.i. val personificiranih sprememb v politični in vojaški strukturi države, s katerimi želi ukrajinsko vodstvo utrditi svoje položaje in optimizirati delovanje administracije v času zaostrenih razmer. Podrobnosti o specifičnih imenih in novih funkcijah v tem trenutku še niso v celoti razkrite, vendar analitiki ocenjujejo, da gre za strateško reorganizacijo. Ta poteza prihaja v kritičnem času, ko se pričakujejo novi diplomatski napori za rešitev konflikta. Poročila iz Kijeva nakazujejo, da so te spremembe del širšega načrta za zagotovitev večje stabilnosti in učinkovitosti pri izvajanju obrambnih in diplomatskih nalog. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko se mednarodna javnost osredotoča na izid napovedanih pogovorov, ki bi lahko določili nadaljnji potek spopadov.

Ukrajinsko državno energetsko podjetje Ukrenergo je za soboto, 3. januarja 2026, napovedalo izvajanje načrtovanih omejitev pri dobavi električne energije v večini ukrajinskih regij. Ukrepi, ki vključujejo vnaprej določene urnike izklopov, bodo najbolj prizadeli glavno mesto Kijev in okolico, kjer so pristojne službe že objavile podrobne sezname terminov za posamezne odjemalce. Glavni cilj teh ukrepov je ohranitev stabilnosti energetskega sistema, ki ostaja pod velikim pritiskom zaradi nenehnih obremenitev in poškodb infrastrukture. Lokalna podjetja, vključno z zasebnim ponudnikom DTEK, so prebivalce pozvala k varčni rabi energije in pripravi na obdobja brez napajanja. Gre za nadaljevanje sistemskih omejitev, ki so se v državi ponovno začele izvajati ob prehodu v novo leto. Energetiki poudarjajo, da so izklopi nujni za preprečevanje nekontroliranih razpadov omrežja, medtem ko se tehnične ekipe spopadajo z vzdrževanjem kritičnih objektov v zimskih razmerah.

Rusko obrambno ministrstvo je ponovilo zanikanje raketnih ali zračnih napadov na Harkov 2. januarja in trdilo, da informacije, ki jih širi Kijev, niso resnične. Ministrstvo je dodalo, da je do detonacije streliva prišlo v trgovskem centru v Harkovu, kjer naj bi ga skladiščili. Prav tako so izjavili, da so trditve Kijeva poskus preusmeritve pozornosti od domnevnega terorističnega napada ukrajinskih sil na civiliste v Horlah.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je pridobilo navigacijske podatke z ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so dokaze o domnevnem poskusu napada že posredovali Združenim državam Amerike. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile načrtovale natančen udar na državno rezidenco, vendar so ruske obrambne sile grožnjo pravočasno nevtralizirale. Uradni Kijev je obtožbe o vpletenosti v domnevni napad na Putinovo rezidenco odločno zavrnil. Ukrajinski predstavniki poudarjajo, da gre za rusko propagando in poskus opravičevanja nadaljnje agresije. Ameriške obveščevalne službe so prav tako izrazile resne dvome o verodostojnosti ruskih navedb, nekateri analitiki pa opozarjajo, da bi lahko šlo za operacijo pod tujo zastavo, ki jo je uprizoril Kremelj sam, da bi okrepil domačo podporo vojni in upravičil stopnjevanje napadov na ukrajinsko infrastrukturo.

Ruska vojska je ob koncu leta močno stopnjevala ofenzivo na strateško pomembno mesto Pokrovsk v regiji Doneck, pri čemer po navedbah ukrajinskih poveljnikov uporablja vsa razpoložljiva sredstva, vključno z usmerjenimi letalskimi bombami in oklepnimi enotami. Ukrajinska stran trdi, da si Kremelj prizadeva razglasiti zavzetje mesta do novega leta, vendar so obrambne linije po besedah Vladislava Pervuhina iz nacionalne garde še vedno stabilne. Ukrajinske sile naj bi v zadnjem tednu uničile večje število ruskih tankov in oklepnih vozil, ki so poskušali obiti mesto. Istočasno se strani spopadata z resnimi obtožbami glede napadov na civilne cilje. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski dron v vasi Horli v okupirani regiji Herson zadel kavarno in hotel med novoletnim praznovanjem, pri čemer naj bi umrlo 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma. Kijev te navedbe odločno zavrača in poudarja, da njihove sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo ter ciljajo izključno na vojaške objekte in rusko energetsko infrastrukturo. Generalštab ukrajinske vojske je v dokaz objavil seznam vseh tarč, ki so jih napadli v novoletni noči, na katerem omenjenega kraja ni.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so Združenim državam Amerike predali domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali, da je Kijev načrtoval napad z brezpilotnim letalnikom na eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusi trdijo, da so dekodirali navigacijske podatke ukrajinskega drona.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo izvedbo napadov na Harkov, trdeč, da ukrajinske obtožbe ne ustrezajo resnici in da Kijev s tem poskuša preusmeriti pozornost od terorističnega napada v Hersonski oblasti. Volodimir Zelenski je ostro obsodil ruski napad na Harkov, kjer je bila zadeta stanovanjska stavba, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 25 ljudi.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pridobilo in dekodiralo podatke iz ukrajinskega brezpilotnega letala, ki je bilo po navedbah Moskve sestreljeno v začetku tega tedna. Ruski uradniki trdijo, da zbrani dokazi potrjujejo, da je bil cilj drona ena od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je ob tem napovedala, da bo vse pridobljene podatke in dokaze predala Združenim državam Amerike, s čimer želi podkrepiti svoje trditve o ukrajinski agresiji na rusko vodstvo. Incident se dogaja v času zaostrenih napetosti in predvidenih diplomatskih stikov med Washingtonom in Moskvo glede prihodnosti ukrajinskega konflikta. Kijev uradnih obtožb o načrtovanem napadu na predsedniško palačo še ni komentiral, vendar Rusija vztraja pri interpretaciji, da gre za teroristično dejanje, ki ga je usmerjala Ukrajina. Informacije o dekodiranem arhivu naj bi služile kot ključni argument Rusije v prihodnjih mednarodnih pogovorih o varnostnih jamstvih.

Rusija in Ukrajina sta se na prvi dan novega leta medsebojno obtožili izvajanja napadov na civilno prebivalstvo in infrastrukturo. Moskva je poročala o smrtonosnem ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na hotel v južni Ukrajini, ki se nahaja na ozemlju pod rusko okupacijo. Rusko zunanje ministrstvo je dogodek označilo za "teroristični napad" in neposredno obtožilo Kijev odgovornosti za civilne žrtve. Istočasno so ukrajinske oblasti v Kijevu sporočile, da je bila država tarča ponovnih obsežnih ruskih napadov, ki so bili usmerjeni predvsem v kritično elektroenergetsko infrastrukturo. Po navedbah ukrajinske strani so ti napadi povzročili nove motnje v oskrbi z energijo. Eskalacija nasilja na obeh straneh je močno ohromila trenutna prizadevanja za mirovna pogajanja med državama, saj obe prestolnici vztrajata pri zaostrovanju retorike in vojaških dejavnosti.

Rusija in Ukrajina sta se med novoletnimi prazniki obtoževali medsebojnega napadanja civilistov. Moskva je poročala o smrtonosnem napadu na hotel na zasedenem ozemlju v južni Ukrajini, medtem ko je Kijev poročal o ruskih napadih. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27. Kijev je zanikal napad.

V ruskem zračnem napadu na vas Khorly v južni regiji Herson je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otrok, in več kot 50 ranjenih. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinski droni napadli kavarno in hotel med novoletnimi praznovanji.

Ukrajina je priznala, da je inscenirala smrt ruskega poveljnika, ki se bori na strani Kijeva, Denisa Kapustina, da bi identificirala ruske agente. Ukrajinska obveščevalna služba je potrdila, da je Kapustin živ in zdrav, inscenacija smrti pa je bila namenjena razkritju ruskih agentov.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo domnevni ukrajinski napad na kavarno in hotel v naselju Horli v regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, je v napadu z brezpilotnimi letalniki umrlo najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih. Napad naj bi se zgodil med novoletnim praznovanjem, ko so bili omenjeni objekti polni civilistov. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile napad načrtovale vnaprej in tarče izbrale namensko. Ruske oblasti so incident označile za teroristično dejanje in pozvale mednarodno skupnost k javni obsodbi dogodka. Tiskovna predstavnica ministrstva je poudarila, da ti dogodki utrjujejo odločnost Rusije pri doseganju vojaških ciljev v Ukrajini. Medtem neodvisni viri, vključno s tiskovnima agencijama Reuters in AP, navedb o številu žrtev in naravi napada še niso potrdili. Ukrajinska stran se na obtožbe o napadu v Horliju še ni uradno odzvala, so pa v istem obdobju potekala poročanja o medsebojnem obstreljevanju na različnih delih fronte.

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je v četrtek sporočilo, da je uspešno namestilo dva nova sistema protizračne obrambe Patriot. Opremo je Kijev prejel od Nemčije v okviru predhodno napovedanega paketa vojaške pomoči, ki je bil zasnovan za okrepitev obrambnih zmogljivosti države pred zračnimi napadi. Namestitev teh sistemov predstavlja ključen korak pri zaščiti kritične infrastrukture in civilnega prebivalstva, saj so sistemi Patriot med najnaprednejšimi na svetu za prestrezanje balističnih raket in sovražnih letal. Operativni zagon sistemov sledi večmesečnim pripravam in logističnim prizadevanjem, ki so bila napovedana že sredi leta 2025. S temi dodatnimi enotami Ukrajina znatno povečuje svojo odpornost proti intenzivnim ruskim napadom z droni in raketami, ki so v zadnjem obdobju povzročili precejšnjo škodo na energetskem omrežju in v pristaniških mestih, kot je Odesa. Pomoč Nemčije potrjuje nadaljnjo podporo zahodnih zaveznic ukrajinskim obrambnim prizadevanjem v času trajajočega konflikta.

Rusija je ZDA predala domnevne dokaze, ki naj bi dokazovali načrtovani ukrajinski napad z dronom na eno od rezidenc predsednika Putina. Rusija trdi, da je ameriškim uradnikom predala dešifrirane podatke iz ukrajinskega drona. Ukrajina zanika obtožbe, medtem ko so ameriške obveščevalne službe skeptične. Strokovnjak za letalstvo poroča, da naj bi bilo območje Valdaja zaščiteno s 14 sistemi zračne obrambe.

Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, vodji Ruskega prostovoljnega korpusa, pri lažiranju lastne smrti. Rusija trdi, da ima dokaze, pridobljene iz sestreljenega ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus atentata na Putina, in jih namerava deliti z ZDA. Donald Trump je objavil članek, ki ostro obsoja Putina.

V noči na novo leto so ukrajinske sile po navedbah ruskih okupacijskih oblasti izvedle napad z droni na območju Hersonske oblasti, ki je pod nadzorom Rusije. Vladimir Saldo, guverner regije, ki ga je imenovala Moskva, je sporočil, da so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno v naselju Horli ob Črnem morju, kjer so potekala praznovanja. Po njegovih trditvah je v napadu umrlo najmanj 24 ljudi, med njimi en otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruske oblasti so dogodek označile za nameren napad na civilno prebivalstvo v času praznikov. Istočasno so ukrajinski viri poročali o ruskih napadih z droni na več ukrajinskih regij, vključno z Odeso. Ukrajinska stran uradnih navedb Salda o številu žrtev v Horliju ni potrdila. Napad se je zgodil v neposredni bližini kopenske povezave s polotokom Krim, kar območje postavlja v strateško pomemben položaj. Gre za nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij obeh strani, ki so se stopnjevale že v dneh pred koncem leta, ko sta državi poročali o številnih napadih na energetsko infrastrukturo in civilne cilje.

V novoletni noči je prišlo do napada z brezpilotnimi letalniki na civilno infrastrukturo v Krasnodarskem kraju na jugu Rusije. Po navedbah lokalnega operativnega štaba sta bila v vasi Severska poškodovana dva zasebna stanovanjska objekta. Napad, ki so ga ruske oblasti pripisale ukrajinskim silam, je bil usmerjen na civilne tarče, vendar po trenutno dostopnih informacijah poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih ni. Incident predstavlja nadaljevanje čezmejnih napadov z droni, ki se v zadnjem obdobju pogosto pojavljajo na obmejnih območjih in v notranjosti Rusije. Poškodovana stavba v naselju Severska sta utrpela gmotno škodo, lokalne oblasti pa so sprožile postopke za oceno uničenja in sanacijo objektov. Kljub prazničnemu času so bili varnostni sistemi v pripravljenosti, saj se tovrstni napadi stopnjujejo v okviru dolgotrajnega konflikta med državama.

Rusija je Združenim državam Amerike predala dodatne materiale, vključno z dešifriranimi podatki o poti in krmilnikom ukrajinskega drona, ki naj bi 29. decembra 2025 izvedel napad na rezidenco predsednika Ruske federacije v Novgorodski regiji. Srečanje je potekalo med predstavnikom vojaškega atašeja ameriškega veleposlaništva v Moskvi in načelnikom Glavnega obveščevalnega urada Generalštaba Ruske federacije, Igorjem Kostjukovom.

Ukrajinsko državno energetsko podjetje Ukrenergo in zasebni ponudnik DTEK sta za 1. januar 2026 napovedala uvedbo načrtovanih omejitev pri dobavi električne energije po celotni državi. Ukrepi, ki vključujejo urnike pogodbenih izklopov, so se uveljavili tako v prestolnici Kijev kot v vseh ostalih regijah Ukrajine. Poleg gospodinjstev so omejitve doletele tudi industrijski sektor, kjer so uvedli posebne omejitve porabe moči. Sistem načrtovanih izklopov je neposredna posledica dolgotrajnih težav z energetsko infrastrukturo, ki so se stopnjevale v zadnjih mesecih leta 2025. Čeprav gre za prvi dan novega leta, so energetska podjetja poudarila nujnost teh ukrepov za ohranitev stabilnosti omrežja. Prebivalcem so na voljo podrobni urniki po regijah, ki določajo točna obdobja brez oskrbe z energijo, s čimer se skušajo izogniti nenadzorovanim izpadom v sistemu.

Luksemburški poslanec v Evropskem parlamentu Fernand Kartheiser je opozoril, da bi lahko ukrajinski napadi na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod povzročili resne ozemeljske in politične posledice za Kijev. Po njegovih navedbah tovrstne vojaške operacije ukrajinskih oboroženih sil ne oslabijo le trenutnih pogajalskih izhodišč Ukrajine, temveč lahko sprožijo povračilne ukrepe, ki bi vodili v izgubo dodatnih ozemelj. Kartheiser je poudaril, da imajo takšni napadi strateški in ne le simbolni pomen za prihodnost konflikta. Evropski poslanec meni, da takšna dejanja vplivajo tudi na odnos z zahodnimi partnerji in na zmožnost države, da ohrani stabilen dialog o prihodnji pomoči in diplomatskih rešitvah. Po njegovem mnenju bi se lahko Ukrajina zaradi teh potez spopadala s poslabšanjem svoje vloge v morebitnih mirovnih pogajanjih, hkrati pa bi se povečalo tveganje za dodatno stopnjevanje napetosti na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko se intenzivnost spopadov in napadov na strateško infrastrukturo na obeh straneh povečuje.

Visoka predstavnica EU Kaja Kalas je izrazila dvom v ukrajinsko vpletenost v napad na Putinovo rezidenco, medtem ko je Venezuela napad obsodila kot teroristično dejanje. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v napadu uporabljenih 91 dronov, ki so bili uničeni. Rusija in Belorusija sta incident označili za cinično provokacijo, ki se je zgodila v času iskanja mirne rešitve za ukrajinsko krizo.

Moskva je javnosti predstavila videoposnetke, ki naj bi dokazovali napad z dronom na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti trdijo, da gre za poskus atentata, ki ga je organiziral Kijev, vendar uradni ukrajinski viri te navedbe odločno zavračajo kot neutemeljene. Kijev je v uradnem odzivu videoposnetke označil za prirejene in zavrnil kakršno koli vpletenost v domnevni incident. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija dogodek lahko uporabila kot povod za nadaljnjo stopnjevanje vojaških dejavnosti v Ukrajini, medtem ko mednarodna javnost ostaja skeptična glede verodostojnosti predstavljenih dokazov, saj neodvisne potrditve dogodka še ni.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje sestrelitev brezpilotnega letalnika nad rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva s temi posnetki odgovarja na zanikanja Kijeva in poudarja, da je šlo za nameren ukrajinski poskus atentata na ruskega predsednika. Dogodek naj bi se zgodil v začetku tedna, ruske oblasti pa trdijo, da sta bila v napad vključena dva letalnika, ki sta bila onesposobljena z elektronskimi obrambnimi sistemi. Ukrajinsko vodstvo je vpletenost v domnevni napad kategorično zavrnilo in obtožbe označilo za rusko provokacijo ali dejanje notranjih sil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kljub temu vztrajal, da za napadom stoji Kijev pod vodstvom Washingtona. Ruska stran je objavo posnetkov izkoristila za utrjevanje narativa o neposredni ogroženosti državnega vrha, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na pomanjkanje neodvisnih dokazov o izvoru letalnikov.

Vladimir Putin je v novoletni poslanici ponovil svoje prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in pohvalil rusko vojsko. Poudaril je, da bo Rusija dosegla vse cilje in se zanesla na lastne sile. Medtem je Moskva obtožila Kijev napada z droni na Putinovo rezidenco v Valdaju.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v izjavi na družbenem omrežju X kritizirala nedavne trditve Kremlja o domnevnih ukrajinskih napadih na ruske vladne objekte. Kallasova je navedbe Moskve označila za namerno odvračanje pozornosti, s katerim želi Rusija spodkopati napredek, ki so ga Ukrajina in njeni zahodni partnerji dosegli na poti k miru. Po njenih besedah nihče ne bi smel sprejemati neutemeljenih trditev agresorja, ki vse od začetka vojne izvaja neselektivne napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo in prebivalstvo. Izjave prihajajo v času, ko se pritisk na mednarodno skupnost za končanje konflikta stopnjuje, Rusija pa s svojimi obtožbami poskuša preložiti odgovornost za nadaljevanje sovražnosti na Kijev. Evropska unija ostaja trdna v svoji podpori Ukrajini, pri čemer Kallasova poudarja, da so ruske obtožbe le del širše strategije dezinformiranja, ki sovpada z njihovimi intenzivnimi zračnimi napadi na ukrajinsko ozemlje. Moskva namreč hkrati trdi, da je pripravljena na pogajanja, medtem ko na terenu še naprej stopnjuje vojaško agresijo in hibridne dejavnosti proti evropskim institucijam.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina uporabila pri napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Ukrajina je kartografski prikaz ruskih sil označila za lažen.

Sergej Lavrov je ponovil, da mora Ukrajina izvoliti novo vlado, preden bo mogoče podpisati mirovni sporazum z Moskvo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se je pripravljal na srečanja z evropskimi zavezniki, kjer naj bi razpravljali o najnovejših dogodkih, medtem ko so ruske sile nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo.

Ukrajina se pri pogajanjih za vstop v Evropsko unijo sooča z zamudami, ki bodo po ocenah diplomatskih virov verjetno onemogočile zaključek procesa do prvotno zastavljenega leta 2028. Kot poroča revija Politico, Bruselj ocenjuje, da Kijev ne bo uspel pravočasno izpolniti vseh potrebnih pogojev in zakonodajnih uskladitev. Čeprav so ukrajinske oblasti izrazile optimizem glede hitrega vstopa, realnost na terenu in zahtevni reformni procesi kažejo na daljšo časovnico. Zamude so povezane predvsem z obsežnostjo reform, ki jih mora država izvesti sredi trajajočih konfliktov in notranjih izzivov. Evropski diplomati opozarjajo, da je proces širitve odvisen od doseganja strogih standardov na področju vladavine prava, boja proti korupciji in gospodarske stabilnosti. Trenutne napovedi tako kažejo, da bo morala Ukrajina svoje cilje glede članstva v uniji premakniti v prihodnje desetletje, kar postavlja nove izzive za njeno zunanjo politiko in notranje reformne prioritete.

Ruski uradni viri in očividci so poročali o novem poskusu napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah ruskih medijev naj bi za operacijo poleg Kijeva stala tudi britanska obveščevalna služba, kar Moskva interpretira kot nameren poskus ukrajinskega vodstva, da spodkoplje morebitna pogajanja o miru. Očividec iz naselja Roščino je poročal, da so bili zvoki motorjev dronov slišni s smeri Valdajskega jezera, kar kaže na globok prodor v ruski zračni prostor. Dogodek stopnjuje napetosti v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavljala ugibanja o morebitnem srečanju med Putinom in Zelenskim. Kremelj napad izkorišča za utrjevanje narativa o zahodnem vmešavanju, pri čemer London neposredno obtožujejo soorganizacije napada na strateško pomemben objekt. Incident se je zgodil kljub predhodnim Putinovim opozorilom o krepitvi ruske zračne obrambe in pripravljenosti na povračilne ukrepe proti vsem grožnjam z Zahoda.

New York Times poroča, da Donald Trump ne namerava Vladimirju Zelenskemu zagotoviti varnostnih jamstev v obsegu, kot ga zahteva Kijev. Članek analizira stališča ameriškega predsednika.

Ruske oblasti so uradno obtožile Ukrajino za domnevni napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje ostanke drona in vojaka na območju, vendar neodvisnih dokazov o samem napadu ali škodi na posestvu ni. Moskva trdi, da je bilo v operaciji uporabljenih 91 dronov dolgega dosega, kar je povzročilo napoved zaostritve ruskih izhodišč v mirovnih pogajanjih. Kijev je navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinske oblasti menijo, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za intenzivnejše napade na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnega procesa, ki poteka pod okriljem Združenih držav Amerike. Tudi Evropska unija je ruske obtožbe označila za neutemeljene, medtem ko je ruski predsednik Putin dogodek omenil v svojem nagovoru državljanom ob koncu leta. Dogajanje se odvija v času povečanih napetosti glede prihodnosti mirovnih pogovorov, pri čemer ruska stran incident izkorišča za utemeljevanje ostrejših pogojev. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičevanja nadaljnje eskalacije spopadov na fronti.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek drona, za katerega trdijo, da je bil uporabljen v napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Ministrstvo trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah. Ukrajina zanika vpletenost in obtožbe označuje za laž.

Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve. Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.

EU je označila ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco za neutemeljene. Analitik je izpostavil več razlogov, zakaj naj bi Kremelj uprizoril lažni napad.

V ukrajinski prestolnici Kijev so v noči na 31. december 2025 odjeknile močne eksplozije, ko je bila po celotni regiji razglašena zračna nevarnost. Po podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo so se sirene v prestolnici sprožile okoli 2.21 po moskovskem času, nevarnost pa je bila razglašena tudi v kijevski, černigovski, sumski in poltavski regiji. Ukrajinski mediji poročajo o delovanju zračne obrambe in napadih na ključno infrastrukturo, čeprav uradnih podatkov o žrtvah ali materialni škodi v prvem poročilu še ni bilo na voljo. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se zračnih operacij nad ukrajinskimi mesti. Po določenem času so se sirene v večjem delu države polegle, vendar razmere ostajajo napete. Gre za nadaljevanje strateških zračnih napadov, ki se vrstijo v zadnjih tednih in so namenjeni predvsem slabljenju ukrajinske energetske in vojaške infrastrukture pred novoletnimi prazniki.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom v Parizu. Ukrajina že skoraj štiri leta vztraja v boju proti ruski agresiji, mirovna prizadevanja pa doslej niso bila uspešna. Zelenski je medijem potrdil, da Kijev nadaljuje pogovore o tem, kako končati vojno, ki jo je leta 2022 sprožila Rusija, in da je pripravljen na srečanje s Putinom v kakršni koli obliki.

Po poročanju ruskih medijev in Bloomberga so voditelji držav Evropske unije opravili telefonske pogovore po napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija je Združene narode obtožila prikrivanja terorizma s strani Kijeva, pri čemer se je sklicevala na molk Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice po napadu z brezpilotnimi letalniki.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Kremlj je izjavil, da mu ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj naj bi se ta res zgodil. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da kljub provokacijam Kijeva, ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin ohranjata dialog, ki temelji na zaupanju. Vjačeslav Volodin je dejal, da poskusa napada na rezidenco ni mogoče odpustiti Kijevu, ukrajinski predsednik Zelenski pa naj bi s sovražnostmi ohranjal oblast. Trumpov odposlanec je poskus napada označil za 'neokusnega'.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.

Neznani radijski pirati so vdrli v oddajanje ruske kratkovalovne radijske postaje UVB-76, ki je v javnosti znana pod vzdevkom »radijska postaja sodnega dne«. Incident se je zgodil okoli 16.45 po moskovskem času, ko so na frekvenci postaje namesto običajnega ritmičnega brenčanja zazveneli odlomki iz baleta Labodje jezero. Glasbenemu programu je sledila priredba pesmi iz sovjetske risanke Bremenski godci, ki je vključevala besedilo o napadih na Kijev, slišati pa je bilo tudi druge priljubljene skladbe, povezane z rusko vojaško propagando. Kljub vdoru v radijski spekter je standardni zvočni marker postaje UVB-76 ves čas ostal slišen v ozadju piratskega signala. Radijski amaterji, ki redno spremljajo to frekvenco, so potrdili poskus motenja oddajanja, kar so kasneje prek spletnih sistemov za sledenje frekvencam potrdili tudi uradni viri, vključno s tiskovno agencijo TASS. Gre za enega redkih primerov uspešnega vdora v frekvenčni pas te skrivnostne postaje, ki naj bi služila strateškim vojaškim komunikacijam Ruske federacije.

Medtem ko Rusija vztraja pri ukrajinski odgovornosti za napad z droni na Putinovo rezidenco, Donald Trump izraža nezadovoljstvo, pri čemer manjkajo dokazi za obtožbe. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je obsodil napad, Milorad Dodik pa ga je označil za teroristično dejanje. Kritike Trumpa prihajajo tudi iz njegove lastne stranke.

Indijski premier Narendra Modi je v torek, 30. decembra 2025, izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Modi je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril resnost situacije po domnevnem napadu Kijeva na uradno bivališče ruskega voditelja. Odziv New Delhija prihaja v obdobju povečanih napetosti in le nekaj tednov po uradnem obisku Vladimirja Putina v Indiji, kar kaže na tesne diplomatske vezi med državama. Indija kljub pritiskom zahodnih sil ohranja nevtralno, a prijateljsko držo do Moskve, kar se odraža tudi v Modijevi neposredni komunikaciji glede varnosti ruskega predsednika. Incident predstavlja novo stopnjo zaostritve v rusko-ukrajinskem konfliktu, ki vpliva na stabilnost širše mednarodne skupnosti.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.