Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal uvedbo visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno z Dansko, Nemčijo in Združenim kraljestvom, če te ne bodo privolile v ameriški nakup Grenlandije. Po navedbah predsednika bodo 1. februarja 2026 stopile v veljavo 10-odstotne carine na vse blago, ki ga te države pošiljajo v ZDA, junija pa se bodo te zvišale na 25 odstotkov. Trump trdi, da je prevzem otoka nujen zaradi nacionalne varnosti ter preprečevanja vpliva Kitajske in Rusije v Arktiki. Napovedi so sprožile množične proteste v Nuuku in Københavnu pod geslom "Roke stran od Grenlandije". Več tisoč protestnikov je ob sodelovanju lokalnih politikov poudarilo, da otok ni naprodaj in da imajo prebivalci pravico do samoodločbe. Evropska komisija in voditelji vpletenih držav so se na grožnje odzvali enotno ter zavrnili kakršna koli pogajanja o suverenosti danskega avtonomnega ozemlja. Britanska vlada je stališče o suverenosti Grenlandije označila za stvar, o kateri se ni mogoče pogajati. Stopnjevanje napetosti med Washingtonom in zaveznicami v zvezi NATO dosega kritično točko, saj Trump uporablja gospodarski pritisk kot sredstvo za dosego ozemeljskih ciljev. Medtem ko Bela hiša vztraja pri strateškem pomenu nahajališč rudnin in geografske lege otoka, evropski zavezniki opozarjajo, da bi uresničitev ameriških groženj lahko pomenila konec zavezništva NATO v sedanji obliki. Javnomnenjske raziskave v ZDA kažejo, da nakup Grenlandije podpira manj kot petina ameriških državljanov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je prek diplomatskih kanalov prejel uradno vabilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa za sodelovanje v tako imenovanem "odboru za mir" (Board of Peace), ki naj bi nadzoroval povojno upravljanje in obnovo območja Gaze. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil prejem vabila in pojasnil, da Moskva trenutno preučuje podrobnosti predloga. Namen tega novega mednarodnega telesa je stabilizacija razmer na Bližnjem vzhodu, čeprav vprašanje trajne prekinitve ognja med Izraelom in gibanjem Hamas ostaja nerešeno. Ruska stran je izrazila pripravljenost na nadaljnje stike z Washingtonom, da bi razjasnila vse nianse predlaganega sodelovanja. Čeprav so odnosi med državama zaradi vojne v Ukrajini napeti, vabilo predstavlja pomemben diplomatski signal. Rusija je v preteklosti kritizirala načrte, ki bi lahko vodili v dolgotrajno okupacijo Gaze, vendar se na Trumpovo pobudo odziva zadržano in konstruktivno. Poleg Rusije so zanimanje za sodelovanje v svetu po navedbah tujih agencij že izrazile Madžarska, Kazahstan in Vietnam. Bela hiša uradno še ni komentirala vključitve ruskega voditelja v ta projekt, kar v mednarodni skupnosti sproža številna vprašanja o prihodnji vlogi Rusije na Bližnjem vzhodu. Kritiki opozarjajo na protislovje, saj je Putin vpleten v vojaški konflikt v Ukrajini, hkrati pa naj bi deloval kot mirovni posrednik v Gazi. Kljub temu Trump vztraja pri vključevanju ključnih svetovnih akterjev v svojo bližnjevzhodno strategijo, kar bi lahko privedlo do nove dinamike v odnosih med velesilama.

Kremelj je v ponedeljek potrdil, da je ruski predsednik Vladimir Putin prek diplomatskih poti prejel uradno vabilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridružitev novoustanovljenemu »odboru za mir«. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pojasnil, da Moskva trenutno preučuje vse podrobnosti in nianse predloga, preden poda uradni odgovor. Odbor naj bi pod vodstvom ZDA nadzoroval uresničevanje premirja, obnovo opustošenega območja Gaze ter vzpostavitev nove palestinske uprave. Trumpova pobuda za vključitev Rusije v reševanje bližnjevzhodnega konflikta prihaja v času, ko med državama vladajo globoke napetosti zaradi vojne v Ukrajini. Analitiki ocenjujejo, da poskuša ameriška administracija s to potezo Putina ponovno vključiti v mednarodno diplomacijo in s tem morda ustvariti pogoje za širši geopolitični dogovor. Poleg Rusije naj bi vabilo za sodelovanje v odboru prejeli tudi voditelji nekaterih drugih ključnih držav, vključno s Turčijo, Indijo in Jordanijo. Kljub uradnemu vabilu Washington še ni podal podrobnejših pojasnil o pristojnostih odbora, prav tako pa ostaja nejasno, kako bi sodelovanje Rusije vplivalo na njene odnose z drugimi regionalnimi akterji. Ruska stran poudarja, da priznava pomen stabilizacije Gaze, vendar vztraja pri jasni opredelitvi svoje vloge v tem telesu. Svetovna javnost z zanimanjem pričakuje, ali bo Putin sprejel ponujeni sedež, kar bi pomenilo pomemben premik v trenutni razporeditvi svetovne moči.

Bolgarija je 1. januarja uradno postala 21. članica evrskega območja, ko je po 145 letih uporabe leva prevzela skupno evropsko valuto. Dogodek, ki so ga v Sofiji in Bruslju označili za ključen korak v gospodarski in politični integraciji države v Evropsko unijo, po poročanju revije Foreign Policy predstavlja tudi velik strateški poraz za uradno Moskvo. Ruska federacija si je namreč več let prizadevala preprečiti ta prehod, da bi ohranila državo v svojem vplivnem območju. Analiza ameriške revije poudarja, da je vstop v evroobmočje razkril omejitve ruskih hibridnih taktik in zmanjšal preostali vpliv Kremlja v državi. Moskva je Bolgarijo dolga leta obravnavala kot sporno ozemlje, pri čemer se je opirala na zgodovinske, kulturne in verske vezi ter energetsko odvisnost. Kljub intenzivnim prizadevanjem za destabilizacijo in dezinformacijskim kampanjam je Bolgariji uspelo utrditi svoje mesto v evropskem projektu. Strokovnjaki ocenjujejo, da je ta poteza nepovratna in da bo Bolgariji prinesla večjo finančno stabilnost ter tesnejšo povezanost z zahodnimi zavezniki. Čeprav je Rusija skušala izkoristiti energetsko odvisnost Sofije, je sprejetje evra jasen signal o smeri zunanje politike države, ki se dokončno odmika od ruskih interesov na Balkanu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril na vse intenzivnejše ruske napade z brezpilotnimi letalniki, ki so usmerjeni predvsem v ukrajinski jedrski energetski sistem in kritično infrastrukturo. V zadnjem valu napadov sta po navedbah Kijeva umrli dve osebi, več deset pa je bilo ranjenih. Ruske sile so z droni in raketami ponoči ciljale več regij, kar je povzročilo nove prekinitve v oskrbi z električno energijo. Na zasedenih območjih južne Ukrajine je zaradi poškodb na omrežju brez električne energije ostalo na tisoče ljudi, so potrdile proruske oblasti, ki jih je nastavil Kremelj. Rusija je svojo strategijo napadov na energetsko mrežo stopnjevala zlasti v zimskem času, s čimer želi oslabiti odpornost ukrajinskega prebivalstva in povzročiti gospodarsko nestabilnost. Moskva obenem trdi, da so napadi povračilni ukrep za ukrajinske napade na rusko ozemlje. Zelenski je mednarodno skupnost pozval k dodatni zaščiti jedrskih objektov, saj bi poškodbe na teh sistemih lahko povzročile nepopravljivo katastrofo. Kljub prizadevanjem za mirovna pogajanja se vojaške operacije na obeh straneh nadaljujejo, pri čemer nobena stran ne kaže pripravljenosti na ozemeljske koncesije. Razmere na terenu ostajajo napete, saj se napadi na energetsko infrastrukturo izvajajo sistematično in z dolgoročnimi posledicami za civilno prebivalstvo.

Vladimir Putin je nadaljeval s prizadevanji za deeskalacijo napetosti med Iranom in Izraelom, pri čemer je po poročanju Kremlja opravil pogovore z iranskim predsednikom Masoudom Pezeshkianom. Hkrati je Putin opozoril, da se mednarodne razmere slabšajo in svet postaja vse bolj nevaren. Poročali so, da sta si Izrael in Iran preko Putina zagotovila, da ne bosta prva začela z napadom.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom ponudil pomoč Rusije pri posredovanju za umiritev napetosti na Bližnjem vzhodu. Kremelj je v izjavi za javnost poudaril, da si Moskva prizadeva za preprečitev nadaljnje eskalacije spopadov, ki bi lahko prerasli v širši regionalni konflikt. Putin je obe strani pozval k zadržanosti in poudaril pomen diplomatskih rešitev. Dialog z obema voditeljema kaže na prizadevanja Moskve, da ohrani vlogo ključnega posrednika v regiji, kjer ima Rusija strateške interese in vojaško prisotnost, predvsem v Siriji. Pogovori so se osredotočili na preprečevanje humanitarne katastrofe in zagotavljanje stabilnosti, pri čemer je ruska stran izrazila pripravljenost za logistično in diplomatsko podporo pri morebitnih pogajanjih. To diplomatsko pobudo je mogoče razumeti tudi kot poskus krepitve ruskega vpliva v času, ko so odnosi med Iranom in Izraelom na kritični točki. Kljub ponudbi za posredovanje ostaja vprašanje, koliko so vpletene strani dejansko pripravljene na popuščanje pod ruskim okriljem. Medtem ko Rusija ohranja tesne vezi s Teheranom, hkrati vzdržuje kompleksen delovni odnos z Jeruzalemom, kar jo postavlja v edinstven, a hkrati zahteven položaj. Današnja pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem Moskve, da bi stabilizirala razmere na izraelsko-sirski meji in preprečila neposreden spopad med regionalnimi silami.

Rusija je od administracije Združenih držav Amerike zahtevala jasen odgovor na predlog predsednika Vladimirja Putina o enoletnem neformalnem podaljšanju sporazuma Novi START (New START). Gre za zadnji še veljavni dogovor o nadzoru nad jedrskim orožjem med državama, ki omejuje število nameščenih strateških jedrskih konic in njihovih nosilcev. Moskva opozarja, da se veljavnost pogodbe izteče 5. februarja, medtem ko iz Washingtona in s strani takratnega predsednika Donalda Trumpa še ni bilo uradne potrditve ali odziva na predlagane pogoje. Situacija je kritična, saj bi iztek sporazuma brez ustreznega naslednika ali podaljšanja pomenil konec desetletij prizadevanj za omejevanje oboroževalne tekme, ki so se začela že v obdobju hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. Pogovori o morebitnem nasledniku so zastali, k čemur so dodatno prispevale napetosti zaradi konflikta v Ukrajini. Brez pogodbenega okvira bi državi izgubili možnost vzajemnih inšpekcij in preglednosti nad arzenali, kar bi lahko vodilo v nepredvidljivo eskalacijo. Zgodovinski pomen teh pogajanj sega v leto 1969, ko sta Washington in Moskva kljub ideološkim razlikam spoznala nujnost stabilnega in predvidljivega okvira za omejevanje jedrske moči. Trenutni molk Bele hiše glede Putinove ponudbe vnaša negotovost v mednarodno varnostno okolje, saj so pogajalske skupine obeh strani pod velikim časovnim pritiskom, da preprečijo popoln zlom nadzora nad oborožitvijo.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

Vladimir Putin je pozval k vzpostavitvi nove arhitekture mednarodne varnosti za rešitev konflikta v Ukrajini. Volodimir Zelenski se je odzval na obtožbe Donalda Trumpa, da blokira mirovni sporazum v Ukrajini. Rusija pa še vedno čaka uradni odgovor Združenih držav Amerike glede predloga za podaljšanje jedrskega sporazuma New START.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek, 15. januarja 2026, odločno zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Kijev ovira uresničevanje mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Zelenski je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in ne bo ovira za vzpostavitev miru, ter izpostavil pomen nadaljnjih diplomatskih odnosov z Združenimi državami Amerike. Trumpove obtožbe je pred tem podprl tudi Kremelj, kar je dodatno zaostrilo retoriko med Washingtonom in Kijevom. Odziv Zelenskega prihaja v času povečanih pritiskov nove ameriške administracije na ukrajinsko vodstvo, naj pristane na pogoje za končanje spopadov. Ukrajinski predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da si njegova država prizadeva za pravičen mir, hkrati pa je zavrnil odgovornost za morebitne zastoje v pogajalskem procesu, ki jih je Trump pripisal ukrajinski strani. Situacijo pozorno spremljajo tudi evropski zavezniki, ki so pred kratkim razpravljali o varnostnih jamstvih po morebitnem premirju. Politična napetost med Belo hišo in ukrajinskim predsedstvom se odraža tudi v širši mednarodni skupnosti, saj bi morebitna sprememba ameriške podpore lahko bistveno vplivala na potek konflikta. Zelenski je ob tem poudaril, da Ukrajina ostaja zavezana diplomaciji, vendar pod pogoji, ki ne ogrožajo njene suverenosti in prihodnje varnosti.

Rusko zunanje ministrstvo je danes uradno zavrnilo navedbe, da Ruska federacija predstavlja varnostno grožnjo za Grenlandijo. Odziv Moskve prihaja po tem, ko so se v Združenih državah Amerike in Evropi v zadnjih dneh okrepile razprave o naraščajočem ruskem vplivu na Arktiki. Polemike so se dodatno zaostrile v luči razkritij o ameriških namerah za morebitni prevzem oziroma nakup tega strateško pomembnega otoka. Moskva trdi, da so obtožbe o njeni agresivni drži na severu neutemeljene in namenjene opravičevanju lastnih geopolitičnih interesov Zahoda v regiji. Ruska stran poudarja, da njihova prisotnost v arktičnem krogu ostaja v mejah mednarodnega prava in je osredotočena na gospodarski razvoj ter znanstvene raziskave, ne pa na vojaško ekspanzijo, ki bi ogrožala ozemeljsko celovitost Grenlandije. Regija Arktike postaja vse pomembnejše prizorišče diplomatskih trenj med velesilami, predvsem zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Kljub ruskim zagotovilom o miroljubnih namenih, države članice zveze NATO izražajo skrb zaradi obnove ruskih vojaških baz na skrajnem severu, kar vpliva na dolgoročno varnostno arhitekturo celotnega območja.

Ruska federacija je ohranila zadržano držo do množičnih protestov v Iranu, saj bi morebitni padec tamkajšnjega režima pomenil izgubo ključnega strateškega partnerja in dobavitelja vojaške opreme. Kremelj se je po ocenah analitikov bal, da bi uspeh iranskih protestnikov lahko spodbudil podobne ljudske upore zoper avtokratsko oblast v sami Rusiji. Ruski manevrski prostor pri neposredni podpori Teheranu so dodatno omejevale grožnje z novimi sankcijami Združenih držav Amerike, kar je Moskvo prisililo v previdno tišino. Kljub mednarodnim pritiskom in izolaciji zaradi vojne v Ukrajini je Rusija nadaljevala s promocijo svoje kulture v tujini, med drugim v Češki republiki. Ruski dom v Pragi je okrepil svojo digitalno prisotnost in komunikacijo z javnostjo prek platforme Telegram, s čimer si prizadeva obiti informacijske blokade in ohraniti vpliv v državah Evropske unije. Ti dogodki odražajo širšo rusko strategijo ohranjanja zunanjepolitičnih zavezništev ob hkratnem izvajanju mehke moči. Zgodovinski kontekst kaže, da so ti koraki del dolgotrajnega prizadevanja Moskve za utrjevanje geopolitičnega položaja. Pretekli dogodki, vključno z grožnjami s povračilnimi ukrepi proti silam NATO in vključevanjem civilnih struktur v vojaško industrijo, potrjujejo, da Rusija svoje kulturne in diplomatske centre uporablja kot orodje za nevtralizacijo zahodnega pritiska, medtem ko v ozadju krepi vojaško-tehnično sodelovanje z državami, kot sta Iran in Severna Koreja.

Beli hiši je sporočila, da je Iran zaustavil 800 usmrtitev protestnikov, ki so bile načrtovane. Vodja Cie se je srečal s predsednico Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu, z namenom izboljšanja bilateralnih odnosov. Kremelj je sporočil, da ZDA še niso odgovorile na Putinov predlog o podaljšanju sporazuma o jedrskem orožju.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodna situacija slabša in da svet postaja vse bolj nevaren. Kljub temu ni komentiral dogajanja v Venezueli in Iranu, vključno z možnostjo ameriške vojaške invazije na Venezuelo in grožnjami Donalda Trumpa Grenlandiji.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov ni potrdil navedb, da bi bila Ruska federacija pripravljena privoliti v namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta v Ukrajini. Odziv Kremlja sledi medijskim ugibanjem, da bi Moskva podprla tovrstno misijo pod pogojem, da bi v njo vključili vojaške enote iz Kitajske in držav tistega, kar se v mednarodni javnosti označuje kot globalni jug. Na neposredno vprašanje novinarjev o morebitnem ruskem soglasju glede prisotnosti tujih mirovnikov je Peskov dejal, da drugega dela vprašanja, ki se nanaša na specifično sestavo sil, ne more potrditi. S tem je Rusija uradno zavrnila poročanje o spremembi svojega stališča glede neposredne prisotnosti tujih vojaških sil na ukrajinskem ozemlju. Analitiki poudarjajo, da vprašanje mirovnih misij ostaja ena najtežjih točk morebitnih prihodnjih pogajanj, saj Moskva vztrajno zavrača prisotnost zahodnih sil, hkrati pa mediji vse pogosteje ugibajo o alternativnih formatih, ki bi vključevali ruske strateške partnerice.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes izjavil, da se Ukrajini izteka čas za privolitev v pogoje Moskve za končanje skoraj štiriletne vojne. Peskov je z namigovanjem na nujnost dogovora stopnjeval pritisk na Kijev, medtem ko se razmere na terenu zaostrujejo. Ruske sile so namreč sprožile obsežen val napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar je več tisoč prebivalcev v obdobju hude zime ostalo brez ogrevanja. Izjave Peskova prihajajo v obdobju povečanih mednarodnih diplomatskih pritiskov in spremenjenih geopolitičnih okoliščin, ki vključujejo tudi časovne okvire, ki jih za dosego miru postavlja nova ameriška administracija. Kremelj s temi opozorili utrjuje svoja pogajalska izhodišča, medtem ko Kijev ostaja pod pritiskom tako zaradi vojaških napadov kot zaradi neizprosnih vremenskih razmer, ki dodatno obremenjujejo civilno prebivalstvo. Dogajanje odraža širšo strategijo Rusije, ki kombinira vojaško uničevanje ključne infrastrukture z retoriko o nujnosti pogajanj pod njenimi pogoji. Ukrajina se tako spopada z dvojnim izzivom: vzdrževanjem obrambnih linij in zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev za svoje državljane sredi energetske krize, ki jo je povzročila sistematična ruska agresija.

Kreml je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavnega krivca za zastoj v mirovnih pogajanjih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira rešitev konflikta. Trumpove izjave so v nekaterih krogih naletele na kritike, ki so ga obtožile, da podpira propagando Kremlja in spodbuja nadaljnje ruske osvajalne težnje.

Donald Trump je v intervjuju za Reuters ponovil, da naj bi bil Volodimir Zelenski glavna ovira za dosego mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, medtem ko naj bi bil Vladimir Putin pripravljen na dogovor. Trumpove izjave so v nasprotju z dosedanjo retoriko o vojni.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodne razmere slabšajo, diplomacijo pa nadomeščajo enostranska dejanja, zaradi česar trpi veliko držav. Poudaril je, da mir ne pride sam po sebi, ampak ga je treba graditi vsak dan. Izrazil je tudi stališče, da je treba konflikt v Ukrajini rešiti čim prej.

Kreml se je strinjal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira pri mirovnem procesu v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da se možnosti Kijeva za sprejemanje odločitev o miru dnevno zmanjšujejo in da bi moral Zelenski prevzeti odgovornost za rešitev konflikta.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Rusija je izgnala britanskega diplomata iz Moskve, ki ga obtožuje vohunjenja. Britanska vlada je obtožbe označila za "zlonamerne" in "neutemeljene" ter napovedala, da bo preučila možne protiukrepe. Rusko zunanje ministrstvo identitete izgnanega diplomata ni razkrilo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je tajskemu kralju Maha Vajiralongkornu poslal sožalno brzojavko zaradi tragične železniške nesreče v provinci Nakhon Ratchasima, ki je terjala najmanj 32 smrtnih žrtev. Po navedbah tiskovne službe Kremlja je Putin izrazil globoko sočutje in podporo družinam ter bližnjim umrlih v tej katastrofalni nesreči. Nesrečo, ki se je zgodila 14. januarja, naj bi po nekaterih poročilih povzročil padec gradbenega žerjava na potniški vlak. Incident je povzročil obsežno gmotno škodo in ustavil promet na ključni železniški povezavi v osrednjem delu države. Tajske oblasti so nemudoma začele preiskavo o vzrokih za padec žerjava in morebitno odgovornost izvajalcev del. Uradna Moskva je s to potezo potrdila diplomatsko prakso izražanja sožalja ob velikih nesrečah v prijateljskih državah. Tajski kralj se na sožalje javno še ni odzval, so pa lokalne reševalne službe potrdile, da se število žrtev morda še poveča zaradi resnosti poškodb številnih potnikov, ki so še vedno v kritičnem stanju.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v intervjujih za različne medije, vključno z BBC-jem, ponovil prepričanje, da je Donald Trump edini svetovni voditelj, ki lahko zaustavi Vladimirja Putina in njegove grožnje Evropi. Nawrocki je kritičen do evropskih voditeljev in poudarja, da je Trump edini, ki lahko reši to težavo.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Ruske oblasti so v zadnjem letu znatno poostrile nadzor nad reproduktivnimi pravicami žensk in deklet, s čimer želijo ustaviti upadanje števila prebivalstva. Kremelj je v svojo strategijo vključil agresivno kampanjo, ki nosečnost predstavlja kot obvezno družbeno normo namesto osebne izbire, pri čemer se ženske, ki želijo opraviti splav, soočajo z močnimi pritiski v klinikah in verskih ustanovah. Po navedbah neodvisne ruske publikacije 7×7 država otežuje dostop do zdravstvene oskrbe na tem področju, v procese pa vse pogosteje vključuje predstavnike cerkve in propagando. Ženske, ki obiščejo klinike zaradi prekinitve nosečnosti, so po novem deležne ideološkega pritiska, ki vključuje uporabo anatomsko nepravilnih modelov zarodkov in obvezna duhovna svetovanja s strani pravoslavnih duhovnikov. V nekaterih primerih klinike organizirajo celo molitvene obrede pred ikonami za pomoč pri porodu, kar ustvarja okolje moralne obsodbe. Strokovnjaki za človekove pravice opozarjajo, da gre za načrtno strategijo Kremlja, kjer o usodi ženskih teles vse pogosteje odločajo ideološke smernice države, kar povzema tudi geslo kampanje, da bo ženska rodila, če se moški tako odloči. Ta represivni pristop k nataliteti odraža širši premik Rusije k ultrakonservativnim vrednotam in militarizaciji družbe. Kritiki opozarjajo, da takšni ukrepi ne rešujejo temeljnih gospodarskih in socialnih vzrokov za nizko rodnost, temveč zgolj omejujejo telesno avtonomijo žensk. Medtem ko se dostop do varnih posegov zožuje, neodvisni opazovalci svarijo pred nevarnostmi ilegalnih splavov in nadaljnjim krčenjem državljanskih svoboščin v državi.

Ukrajinski državni mediji so poročali, da se je zdravstveno stanje čečenskega voditelja Ramzana Kadirova poslabšalo, in sicer naj bi mu odpovedale ledvice. Navajajo, da naj bi Kremelj že iskal njegovega naslednika.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po nedavnih hudih zračnih napadih obtožil Rusijo načrtnega terorja. V enem tednu naj bi Rusija uporabila okoli 1100 dronov, 890 vodenih letalskih bomb in 50 raket.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V ZDA se je število prostih delovnih mest zmanjšalo na skoraj petletno najnižjo raven, kar nakazuje na ohlajanje trga dela kljub gospodarski rasti. Romunski indeks PMI v predelovalnih dejavnostih se je decembra sicer izboljšal, vendar ostaja v območju krčenja. Ukrajinska obveščevalna služba je poročala, da je rusko gospodarstvo vstopilo v obdobje stagnacije. Za Bližnji vzhod je bilo določenih šest globalnih energetskih smernic, ki bodo vplivale na regijo do leta 2026, pri čemer so naftne družbe ohranile ključno vlogo v globalni energetski oskrbi.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru s sedemletnim Igorjem, ki mu je uresničil željo preko akcije "Jelka želja", razkril, da je kot otrok sanjal o tem, da bi postal mornar, pilot ali obveščevalec. Povedal je, da je prebral veliko knjig in si ogledal filme o obveščevalcih, kar ga je navdihnilo.