Skupina kongresnikov iz vrst demokratov in republikancev je v predstavniškem domu in senatu Združenih držav Amerike vložila zakonski predlog, ki bi prepovedal porabo zveznih sredstev za morebitno ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji. Ukrep so pripravili v odziv na zaostrovanje retorike predsednika Donalda Trumpa, ki je ponovil svoje težnje po priključitvi tega avtonomnega ozemlja Kraljevine Danske. Zakonodajalci želijo s tem preprečiti enostranske vojaške poteze, ki bi lahko resno ogrozile odnose znotraj zveze NATO in mednarodno stabilnost. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah Trumpovega komisarja za Arktiko Thomasa Dansa, ki je namignil, da bi ZDA lahko Grenlandijo priključile v nekaj tednih ali mesecih. V Washingtonu je za sredo predvideno srečanje danskega zunanjega ministra Larsa Løkkeja Rasmussena in grenlandske zunanje ministrice Vivian Motzfeldt z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Čeprav Trumpova administracija dogodek označuje kot pogajanja o poslu, danska in grenlandska stran vztrajata pri zavračanju kakršne koli prodaje ozemlja. Diplomatski strokovnjaki in nekdanji predstavniki ZDA pri zvezi NATO opozarjajo, da bi vsakršen poskus nasilnega prevzema Grenlandije pomenil konec severnoatlantskega zavezništva v sedanji obliki. Ker je Grenlandija del Danske, ki je ustanovna članica Nata, bi ameriška agresija sprožila nepredstavljivo krizo znotraj zahodnega obrambnega bloka. Evropski zavezniki dogajanje spremljajo z veliko zaskrbljenostjo, saj Trumpove grožnje tokrat ocenjujejo kot realno nevarnost in ne le kot retorično sredstvo.

Grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt je po srečanju s predstavniki ameriške administracije v Beli hiši med dajanjem izjave za medije vidno podlegla čustvom in planila v jok. Dogodek se je zgodil 15. januarja, ko je ministrica neposredno po pogajanjih z ameriškima predstavnikoma Marcom Rubiom in J. D. Vanceom stopila pred mikrofon grenlandske radijske postaje KNR. Čeprav podrobnosti o vsebini pogovorov, ki bi povzročili takšen odziv, niso bile nemudoma razkrite, je incident pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost. Intervju v živo se je prekinil, ko ministrica zaradi solz ni mogla nadaljevati z odgovori na vprašanja o poteku diplomatskih pogovorov v Washingtonu. Motzfeldtova je veljala za ključno figuro v delegaciji, ki je z novo ameriško administracijo razpravljala o strateških vprašanjih in prihodnosti otoka. Vzrok za njeno čustveno reakcijo v medijih še ni bil uradno pojasnjen, vendar se ugiba o zahtevnosti in morebitnih pritiskih med samim srečanjem. Diplomatski obisk v Združenih državah Amerike je bil namenjen utrjevanju odnosov med Grenlandijo in Washingtonom, zlasti v luči geopolitičnega pomena Arktike. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, skuša v zadnjem času okrepiti svojo neposredno zunanjepolitično vlogo, kar pogosto vodi do zapletenih pogajanj z velesilami.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in predstavniki Grenlandije so se v Beli hiši sestali z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar pogovori niso prinesli zbližanja stališč glede prihodnosti otoka. Washington pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa še naprej izraža ambicije po prevzemu nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, kar København kategorično zavrača kot nesprejemljivo. Kljub globokim razhajanjem sta se strani strinjali, da je nadaljevanje dialoga na visoki ravni smiselno za naslovitev ameriških pomislekov. Danska stran je po srečanju poudarila, da stališča Združenih držav Amerike niso uspeli spremeniti, vendar pa ostajajo odprti za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in gospodarstva, ki ne bi posegalo v suverenost kraljevine. Grenlandija, ki ima znotraj Danske visoko stopnjo avtonomije, zavrača kakršno koli obliko priključitve k ZDA, vendar v regiji vidi priložnost za okrepljeno strateško partnerstvo z ameriškimi zavezniki. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj se strateški pomen Arktike zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih rivalstev z Rusijo in Kitajsko povečuje. Washington meni, da bi neposreden nadzor nad Grenlandijo zagotovil boljšo nacionalno varnost ZDA, medtem ko Danska in lokalne oblasti na otoku vztrajajo, da Grenlandija ni naprodaj.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti, ki dopušča uporabo oboroženih sil proti ameriškim državljanom. Poleg tega je pozdravil novice iz Irana, da protestnik Erfan Soltani ne bo usmrčen. ZDA so zasegle še en tanker, povezan z Venezuelo.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pred pogovori v Beli hiši poudaril, da Grenlandija ostaja zvesta zavezništvu z Dansko, zvezo NATO in Evropsko unijo. Odločitev je odziv na večkratne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri Združenih držav Amerike, da prevzamejo nadzor nad to avtonomno regijo Kraljevine Danske. Nielsen je poudaril, da si otok želi mirnega sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava, Trumpove težnje pa označil za vprašanje pravice do lastne države. Ameriški predsednik Donald Trump se je na izjave grenlandskega premierja odzval kritično in podcenjevalno. Dejal je, da Nielsena ne pozna in da bo takšno stališče za premierja predstavljalo »veliko težavo«. Trumpova administracija Arktiko vidi kot strateško ključno območje, kar povzroča napetosti v odnosih z evropskimi zavezniki, ki zagovarjajo ohranitev trenutnega statusa quo pod dansko krono. Istočasno je poljski predsednik Karol Nawrocki v pogovoru za britanski BBC izrazil močno podporo Donaldu Trumpu kot edinemu voditelju, ki je sposoben ustaviti Vladimirja Putina. Nawrocki je ob kritikah na račun Evropske unije poudaril, da so ZDA ključni garant varnosti v Evropi, ter pozval k podpori Trumpovim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Njegove izjave so na Poljskem sprožile razprave o mejah predsedniških pooblastil v odnosu do vladne politike.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.

Delavec podjetja Ford je bil suspendiran, ker je Donalda Trumpa označil za 'zaščitnika pedofilov'. Trump je medtem opisal mednarodne razmere kot 'nor svet'. Več držav NATA je napotilo manjše število vojaških sil v Grenlandijo, ZDA pa še naprej zahtevajo suverenost nad otokom. Trump je izjavil, da so v Iranu ustavili usmrtitve protestnikov, vendar ni izključil vojaške intervencije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija sodelovala v vojaških vajah, ki jih organizira Danska na Grenlandiji.

Donald Trump je javno zahteval, da se Grenlandija preda ZDA, kar je sprožilo kritike celo med njegovimi podporniki. Analitiki menijo, da bi Trump morda spremenil svoje stališče, če bi Evropa ponudila "prepakiran" varnostni dogovor. Medtem naj bi Trump pripravljal načrte za zmago na vmesnih volitvah leta 2026, kar je povzročilo nemir v Beli hiši. Marco Rubio naj bi imel zakulisni vpliv na dogajanje v Venezueli.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Kostariška vlada je razkrila zaroto za umor predsednika Rodriga Chavesa. V Grčiji se je nadaljevalo sojenje neonacistični organizaciji Zlata zora, pri čemer so poudarjali njene nasilne napade. Poleg tega je bila v Atenah organizirana solidarnostna prireditev v podporo Venezueli.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta se v Beli hiši sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov so bile zahteve Združenih držav Amerike po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod ameriško suverenost. Srečanje predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Washingtona, ki Grenlandijo vidi kot strateško ključno območje za svojo nacionalno varnost in arktično politiko. Danska stran je ob tem ponovila svoja stališča o ozemeljski celovitosti kraljestva, medtem ko grenlandska vlada poudarja pomen lastne suverenosti pri odločanju o prihodnosti otoka. Diplomatski viri navajajo, da so pogovori potekali v okviru širših geopolitičnih premikov v Arktičnem oceanu, kjer se stopnjujejo interesi velesil. ZDA želijo z morebitno priključitvijo okrepiti svojo prisotnost in nadzor nad naravnimi viri ter plovnimi potmi, ki postajajo vse dostopnejše zaradi podnebnih sprememb.

Združene države Amerike in Indija bodo v torek, 13. januarja, obnovile pogajanja o trgovini, je ob nastopu funkcije v New Delhiju potrdil novi ameriški veleposlanik Sergio Gor. Srečanje prihaja v času povečanih napetosti, potem ko so lanska pogajanja propadla, kar je povzročilo padec vrednosti indijske rupije na rekordno nizko raven in vneslo negotovost med vlagatelje. Veleposlanik Gor je poudaril, da sta državi aktivno vključeni v iskanje rešitev, kljub temu da so ZDA lani avgusta podvojile carine na indijsko blago na 50 odstotkov. Poleg trgovinskih tarif bodo pogovori vključevali tudi vprašanja varnosti, boja proti terorizmu, energetike in tehnologije. Posebna pozornost bo namenjena pobudi Pax Silica, v katero namerava Washington prihodnji mesec povabiti Indijo. Gre za projekt pod vodstvom ZDA, katerega cilj je vzpostavitev stabilne dobavne verige za silicij, od ključnih mineralov do polprevodnikov in umetne inteligence. Gor je ob tem izpostavil trdne odnose med predsednikom Trumpom in premierjem Modijem kot temelj za reševanje odprtih vprašanj. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je medtem potrdil, da vzporedno z ameriškimi pogovori v sklepno fazo stopajo tudi pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Evropsko unijo. Indija si prizadeva za ničelne carine v delovno intenzivnih sektorjih, kot so tekstilna industrija, usnjarstvo in draguljarstvo. Kljub lanskemu zaostrovanju, ko so ZDA uvedle kazenske 25-odstotne carine zaradi indijskega nakupa ruske nafte, obe strani zdaj kažeta pripravljenost na kompromis in integracijo indijske industrije v svetovne dobavne verige.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je hitro spremenila uradne razloge za napotitev vojaških sil z namenom aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Prvotne obtožbe, ki so Madura neposredno povezovale z vodenjem mamilarskega kartela, so bile v mesecih pred operacijo osrednji del ameriške utemeljitve za stopnjevanje pritiska na Caracas. Po navedbah inštituta Rona Paula so se razlogi za vojaško posredovanje po začetku dejavnosti začeli spreminjati, kar sproža vprašanja o dejanskih geopolitičnih ciljih Washingtona v regiji. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih premikih v retoriki za vzorce, ki spominjajo na imperialistične težnje po menjavi režimov v latinskoameriških državah, kjer so v igri strateški naravni viri in politični vpliv. Operacija, ki je bila javno predstavljena kot protimamilarska akcija, se zdaj v strokovnih krogih vse bolj interpretira skozi prizmo širših interesov Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Kljub uradnim tiralicam in obtožbam o vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, se v ozadju kažejo kompleksni ekonomski in ideološki spori med državama.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen in danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta na torkovi tiskovni konferenci v Marienborgu poudarila enotnost in tesno sodelovanje med državama. Srečanje je bilo odziv na ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vztraja pri nameri, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Nielsen je jasno sporočil, da Grenlandija izbira Dansko pred Združenimi državami, s čimer je zavrnil morebitne poskuse spreminjanja suverenosti. Voditelja sta s skupnim nastopom želela pomiriti javnost in utrditi diplomatske vezi znotraj danskega kraljestva. Frederiksenova je ob sprejemu Nielsena izpostavila pomen stabilnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Kljub ameriškemu pritisku sta obe strani potrdili, da vprašanje prodaje ali prenosa ozemlja ni predmet pogovorov. Dogodek odraža naraščajoče geopolitične napetosti v Arktiki, kjer si velesile prizadevajo za večji vpliv. Grenlandija, ki uživa visoko stopnjo avtonomije pod dansko krono, ostaja ključna zaveznica Københavna. Odločno stališče obeh premierjev pomeni neposreden diplomatski odgovor na Washington, ki si želi okrepiti svojo prisotnost na severu zaradi varnostnih in gospodarskih interesov.

Združene države Amerike so Muslimansko bratovščino v Egiptu, Libanonu in Jordaniji uradno razglasile za teroristično organizacijo. Odločitev je danes naznanil ameriški državni sekretar Marco Rubio, kar pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do bližnjevzhodnih islamističnih gibanj. Razglasitev vključuje stroge sankcije in prepoved kakršne koli finančne ali materialne podpore tem vejam organizacije. Ukrep se osredotoča na specifične izpostave gibanja v omenjenih državah, kjer ima Muslimanska bratovščina različen stopnjo političnega vpliva. Medtem ko je v Egiptu gibanje že dlje časa prepovedano, v Jordaniji deluje preko svoje politične veje, v Libanonu pa predstavlja pomemben del tamkajšnjega družbenopolitičnega mozaika. Ameriška administracija s tem korakom krepi pritisk na regionalne akterje, ki so povezani z dejavnostmi, ki jih Washington označuje za destabilizacijske. Analitiki ocenjujejo, da bo ta poteza povzročila diplomatske napetosti v regiji, zlasti z državami, ki so v preteklosti dopuščale delovanje bratovščine. Odločitev odraža strožje stališče nove ameriške administracije do političnega islama in skupin, ki so po mnenju Washingtona neposredno ali posredno povezane z militantnimi aktivnostmi na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Novoizvoljeni predsednik Hondurasa Nasry "Tito" Asfura se je v Washingtonu sestal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razpravljala o prihodnjih dvostranskih odnosih. To je bil Asfurov prvi uradni obisk v Združenih državah Amerike po njegovi nedavni volilni zmagi, ki so jo v regiji pospremile nekatere polemike. Sogovornika sta se dogovorila za poglobitev sodelovanja na področjih, ki so ključna za regionalno stabilnost. Osrednje teme pogovora so bile varnostna vprašanja, gospodarsko sodelovanje in skupni cilji v Srednji Ameriki. Asfura je poudaril zavezo Hondurasa k tesnemu sodelovanju z ameriško administracijo, kar predstavlja premik v diplomaciji države pred njegovim uradnim prevzemom položaja, ki je načrtovan za 27. januar. Rubio je izrazil pripravljenost na sodelovanje pri doseganju skupnih regionalnih ciljev. Srečanje se je odvilo v času napetih notranjepolitičnih razmer v Hondurasu, saj trenutna predsednica Xiomara Castro zaključuje svoj mandat. Obisk Asfure v Washingtonu še pred uradno inauguracijo nakazuje na prednostno nalogo nove vlade, da utrdi zavezništvo z Združenimi državami Amerike kot ključno strateško partnerico na področju migracijske politike in boja proti organiziranemu kriminalu.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Nemški zunanji minister Wadephul se je med potjo na srečanje z ameriškim kolegom Rubiom ustavil na Islandiji, kjer so bili v ospredju pogovori o varnosti arktične regije in strateškem pomenu Grenlandije. Obisk poudarja naraščajoči pomen severnih območij v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in varnostnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe ter povečan interes velesil za naravne vire. Minister se je na Islandiji nepričakovano srečal tudi z drugimi mednarodnimi politiki, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost na tem območju. Glavne teme pogovorov so vključevale sodelovanje znotraj zveze NATO in zaščito kritične infrastrukture v Arktičnem oceanu, ki postaja vse bolj dostopen za pomorski promet in izkoriščanje surovin. Srečanje na Islandiji služi kot pripravljalna faza za prihajajoče pogovore z Združenimi državami Amerike, kjer bosta Wadephul in Rubio podrobneje obravnavala vprašanja čezatlantske varnosti. Grenlandija pri tem ostaja ključna točka zaradi svoje lege in potenciala za namestitev nadzornih sistemov, kar je za evropsko in ameriško obrambno strategijo bistvenega pomena.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je zunanjemu ministru Juanu Ramonu de la Fuenteju naročila, naj vzpostavi stik z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnila stališča po nedavnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o morebitnih vojaških napadih na narkokartele na mehiškem ozemlju. Sheinbaum si prizadeva za diplomatsko pot in dialog, s katerima bi preprečili enostranske posege sosednje države. Napetosti so narasle po Trumpovih napovedih o agresivnejšem boju proti organiziranemu kriminalu, ki vključujejo tudi neposredne napade na kartele znotraj mehiških meja. Mehiška vlada tovrstne napovedi obravnava kot vprašanje nacionalne suverenosti in poudarja pomen usklajenega mednarodnega sodelovanja namesto nepooblaščenih vojaških akcij. Zunanji minister De la Fuente bo v pogovorih z ameriško stranjo skušal doseči dogovor o skupnem pristopu k varnostnim izzivom, ki ne bi kršil mednarodnega prava. Mehika poudarja, da je stabilnost v regiji mogoče doseči le s spoštovanjem neodvisnosti obeh držav in krepitvijo obveščevalnega sodelovanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta se v Washingtonu sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Srečanje je bilo sklicano zaradi vnovičnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar predsednik utemeljuje z varnostnimi razlogi. Napetosti v odnosih se stopnjujejo, saj naj bi se prihodnji teden z dansko in grenlandsko stranjo sestal tudi državni sekretar Marco Rubio. Dogajanje predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem pod dansko krono. Čeprav ZDA uradno trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so Danska in oblasti na Grenlandiji do zdaj takšne težnje vztrajno zavračale. Diplomatski pogovori v Beli hiši so bili namenjeni predvsem naslavljanju negotovosti, ki so jo povzročile napovedi o morebitni spremembi statusa otoka. Obenem je v ameriški javnosti odmevalo gostovanje predsednikove najstarejše vnukinje Kai Trump v podkastu Logana Paula. Osemnajstletnica je prvič javno spregovorila o delu svojega dedka in razkrila, da ne podpira vseh vidikov njegove politike, temveč se zavzema za bolj zmerna stališča. Njene izjave so vnesle dodatno dimenzijo v razpravo o notranjepolitičnem dogajanju v ZDA, medtem ko se administracija spopada z diplomatskimi pritiski zaradi zunanjepolitičnih ambicij na Arktiki.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.