Nemčija in Švedska sta ostro zavrnili ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uporabi sile za priključitev avtonomnega danskega ozemlja Grenlandije. Do diplomatskih napetosti prihaja po tem, ko je Bela hiša nakup otoka opredelila kot prednostno nalogo nacionalne varnosti Združenih držav Amerike, kar je v Evropi sprožilo val kritik in zaskrbljenosti zaradi morebitnega ogrožanja suverenosti kraljevine Danske. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo poudarila, da se država nahaja v »odločilnem trenutku« diplomatskega spora z Washingtonom. Odziv danske vlade sledi neposrednim navedbam ameriške administracije o strateškem pomenu arktičnega ozemlja za vire surovin in obrambno politiko, pri čemer so nekateri ameriški uradniki za opravičevanje uporabe izrednih pooblastil navajali celo precedense iz mednarodnega kazenskega prava. Razmere so se zaostrile tik pred načrtovanimi srečanji v Washingtonu, kjer bodo predstavniki zaveznic razpravljali o svetovnem boju za ključne surovine. Evropski voditelji so v skupni izjavi izrazili solidarnost z Dansko in Grenlandijo ter opozorili, da kakršne koli enostranske težnje po spremembi meja v Arktiki predstavljajo nevarno kršitev mednarodnega reda in stabilnosti znotraj zavezništva NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi najnovejšimi izjavami o ozemeljskih težnjah po Grenlandiji povzročil preplah med evropskimi voditelji in v danski politiki. Kot poroča časnik The New York Times, Trump trdi, da ZDA otoka ni treba kupiti, temveč ga lahko preprosto prevzamejo na podlagi obrambnega pakta iz leta 1951. Trump je v intervjuju poudaril, da je nadzor nad tem strateškim območjem zanj pomembnejši od mednarodnih pogodb, pri čemer je izrazil prepričanje, da bi moralo mednarodno pravo veljati le selektivno. Danska premierka Mette Frederiksen in drugi visoki predstavniki Evropske unije so nad besedami ameriškega predsednika in njegovega namestnika načelnika osebja Stevna Millerja ogorčeni. Trumpove izjave o Grenlandiji so povezane z naraščajočo geopolitično konkurenco, saj ameriški predsednik meni, da morajo ZDA na otoku prehiteti vpliv Rusije in Kitajske. Po njegovih besedah ga pri uveljavljanju oblasti omejuje zgolj lastna moralna presoja, ne pa zunanje institucije ali pravne obveze. Odnosi med Washingtonom in evropskimi prestolnicami so se po teh izjavah močno zaostrili, saj Trumpovi načrti neposredno posegajo v suverenost Danske. Diplomatski viri navajajo, da so evropski voditelji pretreseni nad ravnjo agresivnosti v ameriški zunanji politiki. Grenlandija ostaja ključna točka v Arktiki, Trumpov pristop pa nakazuje na morebitno novo obdobje enostranskih potez Združenih držav Amerike na svetovnem odru.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo opozorila, da se država nahaja v odločilnem trenutku diplomatskega spora z Združenimi državami Amerike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovno omenil možnost uporabe sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Izjava Frederiksenove prihaja pred pomembnimi srečanji v Washingtonu, ki se bodo začela v ponedeljek in bodo osredotočena na svetovni boj za ključne surovine na Arktiki. Premierka je poudarila nujnost ohranitve danske suverenosti nad avtonomnim ozemljem, medtem ko se pritiski iz Bele hiše stopnjujejo. Evropske zaveznice so stopile v bran Kopenhagnu in obsodile retoriko Washingtona, ki Grenlandijo označuje za prednostno nalogo nacionalne varnosti ZDA. Spor, ki se je sprva zdel kot teoretična diplomatska poizvedba, se je sprevrgel v resno mednarodno krizo, saj Trumpova administracija ne izključuje več vojaških sredstev za dosego svojih strateških ciljev. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da so kakršne koli grožnje s silo v sodobni diplomaciji nesprejemljive. Napetosti med državama vplivajo na širšo varnostno arhitekturo na severu Evrope in v okviru zavezništva NATO. Medtem ko Washington trdi, da je nadzor nad otokom nujen zaradi bogatih nahajališč rudnin in strateške lege nasproti Rusiji in Kitajski, Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pravico do samoodločbe. Prihajajoči pogovori v ZDA bodo ključni za določitev prihodnjih odnosov med dolgoletnima zaveznicama.

Danska premierka Mette Frederiksen je v nedeljo na srečanju z danskimi političnimi voditelji izjavila, da je diplomatski spor z Združenimi državami Amerike glede statusa Grenlandije dosegel odločilen trenutek. Njen odziv sledi novim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ponovil svoje namere o prisvojitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Frederiksenova je poudarila, da Danska ne namerava odstopiti od suverenosti nad otokom, kljub stopnjevanju pritiskov iz Washingtona. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh znatno povečale, saj Trumpove izjave presegajo običajne diplomatske okvire. Ameriški predsednik svoje zahteve utemeljuje s strateško varnostjo in dostopom do naravnih virov, medtem ko danska vlada in grenlandska lokalna oblast takšne načrte kategorično zavračata kot nesprejemljive. Premierka je v svojem nagovoru pozvala k enotnosti danske politike pri obrambi ozemeljske celovitosti kraljestva. Spor ima širše geopolitične posledice, saj Grenlandija postaja ključno območje za nadzor Arktike v luči podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Medtem ko ZDA vidijo otok kot ključno točko za svojo obrambno arhitekturo, Danska opozarja na pravico tamkajšnjega prebivalstva do samoodločbe in nesprejemljivost kolonialnih teženj v 21. stoletju. Situacija ostaja napeta, saj Trump napoveduje uporabo vseh sredstev za dosego svojih ciljev.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene Indiji dovoliti nakup venezuelske surove nafte pod novim, ameriško nadzorovanim okvirom. Trump je promoviral načrt za zagotovitev najmanj 100 milijard dolarjev naložb za obnovo venezuelske naftne industrije in se o tem srečal z ameriškimi naftnimi družbami. Izdal je tudi izvršni ukaz za zaščito prihodkov od venezuelske nafte pred sodnimi postopki. Povedal je, da bodo ZDA odločale, kdo bo izkoriščal nafto iz Venezuele.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ameriške specialne sile so po naročilu predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, med katero so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju očividcev in varnostnikov naj bi ameriška vojska med vdorom uporabila neznano orožje z usmerjeno energijo, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri branilcih rezidence. Vojaki so opisovali občutke neznosnega pritiska v glavi, nekateri pa so začeli nenadoma krvaveti iz nosu in ust ter izgubili zavest. Operacija, o kateri je javnost prek družbenih omrežij obvestila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, je bila po prvih podatkih izvedena brez smrtnih žrtev, kar strokovnjaki pripisujejo prav uporabi napredne vojaške tehnologije. Pričevanja varnostnikov poudarjajo, da so bili ob učinkovanju orožja povsem paralizirani in nesposobni odpora, kar je omogočilo hiter zajetje predsedniškega para. Bela hiša sicer uradno še ni razkrila tehničnih podrobnosti o uporabljeni opremi. Dogodek predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in je sprožil številna ugibanja o obstoju novih vrst orožja za množično onesposobitev brez trajnih fizičnih poškodb. Čeprav so mednarodni odzivi še zadržani, bi lahko uporaba tovrstne tehnologije v prihodnje spremenila naravo specialnih operacij v urbanih okoljih. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o prihodnosti Madurovega režima pod ameriškim nadzorom.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije znova poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo. V svojem nagovoru je uporabil ostrejšo retoriko in napovedal, da si bo Washington prizadeval za dogovor o avtonomnem islandskem ozemlju po diplomatski poti, v nasprotnem primeru pa bo njegova administracija uporabila strožje metode. Trump je poudaril, da bodo ZDA posredovale glede vprašanja Arktike ne glede na odziv zaveznikov ali lokalnih oblasti. Izjave so povzročile nove napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami v zvezi Nato, predvsem s Kraljevino Dansko, ki ima suverenost nad otokom. Trumpov pristop temelji na prepričanju o strateški in ekonomski pomembnosti Grenlandije, zlasti v kontekstu naravnih virov in geopolitičnega nadzora nad arktičnim območjem. Napovedi o "težjem načinu" prevzema so v mednarodni javnosti sprožile zaskrbljenost glede prihodnosti diplomatskih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Poteza sledi preteklim korakom Trumpove administracije, ki je že začela z institucionalnimi pripravami na morebitno priključitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska, ki presega zgolj simbolno zanimanje in prehaja v fazo neposrednih groženj z intervencijo. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so doslej vse tovrstne predloge odločno zavračale, kar bi lahko v prihodnje privedlo do resne diplomatske krize.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ponedeljek podala ostro opozorilo glede ozemeljske celovitosti Grenlandije. Po njenih besedah bi morebitni ameriški prevzem tega strateškega otoka v Arktičnem oceanu neizogibno privedel do konca severnoatlantskega zavezništva (Nato). Premierka je poudarila pomen suverenosti in stabilnosti znotraj zavezništva, ki temelji na spoštovanju meja držav članic. Izjave so se pojavile kot odziv na obnovljene razprave o ameriških interesih na Arktiki, kjer Grenlandija zavzema ključno geostrateško lego. Frederiksenova je s svojo izjavo utrdila stališče Danske, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršni koli poskusi spremembe njenega statusa brez privolitve Köbenhavna in Nuuka ogrozili temeljne varnostne strukture Zahoda. Gre za eno najostrejših diplomatskih opozoril v zadnjem obdobju, ki neposredno povezuje vprašanje ozemlja z obstojem najpomembnejše vojaške zveze na svetu.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Donald Trump je sprožil vojaški napad na Venezuelo, vključno z bombardiranjem Caracasa in zajetjem predsednika Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v zapor v Brooklynu. Nobelova nagrajenka je podprla Trumpovo 'pogumno' potezo, a opozorila na novega začasnega voditelja, ki ga podpira Trump. Trumpovi podporniki so bili navdušeni nad napadom. Medtem je Björk pozvala k neodvisnosti Grenlandije, medtem ko se je Trumpova obsedenost z prevzemom Grenlandije nadaljevala.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odločno odzvala na ponovne izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da razprava o ameriški nadvladi nad tem avtonomnim danskim ozemljem nima nikakršnega smisla in da takšni predlogi ne koristijo medsebojnim odnosom. Njen odziv sledi Trumpovim besedam, ki so nakazovale, da bi ZDA potrebovale Grenlandijo zaradi strateških interesov. Ob tem je danska vlada prejela močno diplomatsko podporo sosednje Švedske. Švedski premier Ulf Kristersson je javno podprl dansko stališče in na družbenem omrežju X zapisal, da Švedska v celoti stoji ob strani svoji sosedi. Sporazum o statusu Grenlandije ostaja nespremenjen, danski politični vrh pa poudarja, da otok ni naprodaj, s čimer se spopadajo z diplomatskimi pritiski, ki prihajajo iz Washingtona.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem novoletnem nagovoru državljanom javno priznala napake pri vodenju države v preteklem obdobju. Priznanje prihaja v času zaostrene politične krize in strmega padca zaupanja v vladajočo Socialdemokratsko stranko. Frederiksenova je v govoru neposredno nagovorila javnost glede odgovornosti za politične odločitve, ki so sprožile nezadovoljstvo med volivci. Ob tem je premierka prvič odkrito dopustila možnost, da na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale v letošnjem letu, njena stranka morda ne bo zmagala. Napovedala je, da bi se v primeru poraza lahko umaknila s položaja. Politični analitiki ta korak interpretirajo kot poskus povrnitve verodostojnosti pred volilno kampanjo, medtem ko opozicija poudarja, da so priznanja prišla prepozno za dejanske sistemske spremembe.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru predstavila ključne usmeritve vlade za prihodnje leto, pri čemer je izpostavila socialno pomoč in vprašanje migracij. Premierka je napovedala uvedbo tako imenovanih prehranskih bonov oziroma pomoči pri nakupu hrane, ki bodo namenjeni izbranim socialno ogroženim skupinam prebivalstva. Ukrep je namenjen ublažitvi rasti življenjskih stroškov, s katerimi se spopadajo najranljivejši državljani. Poleg socialnih ukrepov je Frederiksen zavzela ostro stališče do kriminogenih tujcev. Napovedala je, da bo vlada okrepila prizadevanja za izgon tujih državljanov, ki so v državi zagrešili kazniva dejanja. Njen nastop je v danskem političnem prostoru sprožil mešane odzive; medtem ko so v stranki SF predloge pohvalili, so bili v konservativni stranki kritični in premierko obtožili poskusa podkupovanja volivcev z obljubljenimi finančnimi transferji. Analitiki ocenjujejo, da je bil govor politično odločen in je vseboval nekatere kontroverzne predloge, ki jih Danska do zdaj še ni preizkusila v praksi.

Poljski premier Donald Tusk je v novoletnem nagovoru, namenjenem celotni Evropi, izpostavil dosežke svoje države v letu 2025 in pozval druge evropske narode, naj postanejo energatizirani, pogumni in varni kot Poljska. Tusk je poslanico objavil v angleškem jeziku, kar je v poljski javnosti sprožilo kritike, da je nagovor namenil tujini namesto domačemu prebivalstvu. V svojem govoru je naštel deset ključnih razlogov za ponos, med katerimi so na prvem mestu varna in neprepustna vzhodna meja, ki predstavlja zunanjo mejo Evropske unije, ter stroga azilna politika, ki naj bi za 90 odstotkov zmanjšala število nezakonitih prehodov. Premier je izpostavil tudi krepitev poljskih obrambnih zmogljivosti, pri čemer je Poljsko označil za državo z največjo sodobno vojsko v Evropski uniji. Poleg varnostnih vprašanj je Tusk poudaril gospodarske uspehe, vključno z visoko gospodarsko rastjo, rastjo plač in bruto domačim proizvodom, ki je dosegel bilijon dolarjev. Na socialnem področju je izpostavil uspeh državnega programa oploditve z biomedicinsko pomočjo (in vitro), ki je po njegovih navedbah omogočil rojstvo več kot 8.000 otrok. Kritiki iz opozicijskih vrst so premierju očitali, da si pripisuje zasluge za dosežke, ki niso izključno plod njegove vlade, in da uporablja propagando uspeha.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Predsednik Trump nadaljuje s prizadevanji za pridobitev Grenlandije, saj je guvernerja Louisiane, republikanca Jeffa Landryja, imenoval za novega posebnega odposlanca svoje administracije za Grenlandijo. Ta poteza je sprožila negodovanje po svetu.

Danska je protestirala zaradi imenovanja Jeffa Landryja za posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo in napovedala, da bo poklicala ameriškega veleposlanika na pogovor. Cilj imenovanja je "odločno spodbujanje interesov ZDA na Grenlandiji". Jeff Landry ni karierni diplomat niti arktični strokovnjak.