Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za The New York Times povzročil preplah v mednarodni skupnosti z izjavo, da ga pri vodenju države ne omejuje mednarodno pravo, temveč zgolj njegova lastna moralna načela. Trump je poudaril, da so mednarodne pogodbe, zavezništva in institucije zanj obvezujoči le takrat, ko se sam tako odloči, kar predstavlja neposreden odklon od desetletja uveljavljenega svetovnega reda, temelječega na pravilih. Njegove besede, ki so vključevale tudi vnovične ambicije po prevzemu Grenlandije od Danske in morebiten izstop iz zveze NATO, so kritiki označili za nevaren premik k avtoritarnemu načinu vladanja. Obenem se v ameriški javnosti krepijo razprave o predsednikovem kognitivnem zdravju in vplivu številnih škandalov na zaupanje volivcev. Kljub 34 obsodbam za kazniva dejanja in številnim obtožbam o korupciji Trump ohranja močno podporo v svoji stranki, kar analitiki pripisujejo globoki politični polarizaciji v Združenih državah Amerike. Opazovalci opozarjajo, da v sodobnem političnem okolju škandali, ki so nekoč končevali kariere, nimajo več enakega učinka, saj se politična lojalnost pogosto postavlja pred ustavna načela in sistem zavor in ravnovesij. Kljub nekaterim nedavnim operativnim uspehom, kot je bila vojaška akcija v Venezueli, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro, poročevalci izpostavljajo znake predsednikove telesne in duševne izčrpanosti. Mediji poročajo o njegovem begajočem in nerazločnem govoru med javnimi nastopi, kar sproža vprašanja o njegovi sposobnosti za opravljanje funkcije v drugem mandatu. Kritiki prav tako opozarjajo na molk vodilnih medijev, ki naj bi Trumpove kognitivne težave obravnavali manj strogo kot težave njegovih političnih tekmecev.

Ameriške posebne enote so v dramatični vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in trgovine z orožjem. Operacija, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa, je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti, od nujnih sej Združenih narodov do ostrih obsodb zaradi domnevnega kršenja mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Kritiki Washingtonu očitajo imperialistične vzgibe in namero po prevzemu nadzora nad venezuelskimi zalogami nafte. Znotraj Združenih držav Amerike je dogodek sprožil politično razpravo o pooblastilih predsednika, pri čemer so nekateri demokratski senatorji, vključno z Rubnom Gallegom, opozorili na odsotnost jasnega načrta za prihodnost Venezuele po odstranitvi Madura. Politični analitiki, med njimi Frank Fukuyama, poudarjajo, da sam zajem predsednika ne bo rešil globokih sistemskih težav države. Hkrati se pojavljajo opozorila o morebitnih novih enostranskih vojaških posegih ZDA na drugih koncih sveta, kar povzroča nemir med zavezniki in tekmeci. Medtem ko zahodni mediji operacijo pogosto opisujejo kot odločen prikaz ameriške moči, kritični glasovi opozarjajo na medijsko prikrivanje agresije in umorov tujih državljanov. Pojavljajo se trditve, da gre za nelegalen napad na suvereno državo, ki spodkopava svetovni red. Dogajanje ima široke geopolitične posledice, saj se države, kot sta Rusija in Kitajska, odzivajo na dejanja Washingtona, medtem ko regionalne sile v Aziji in Latinski Ameriki z zaskrbljenostjo spremljajo precedens, ki ga je postavil Trumpov ukaz.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, s katero se je razglasil za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele. Ta poteza sledi vojaški operaciji 3. januarja 2026, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer se soočata z obtožbami narkoterorizma in trgovine z orožjem. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo ZDA državo upravljale več let, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti. Washington je kljub uradnemu imenovanju Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele prevzel neposreden nadzor nad ključnimi državnimi viri. Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je zaščitil prihodke od venezuelske nafte pred sodnimi postopki in zagotovil, da bodo sredstva ostala pod ameriškim nadzorom. Ameriška administracija že vodi intenzivne pogovore z vodilnimi naftnimi podjetji, kot je Chevron, o obnovi infrastrukture v državi, ki ima največje potrjene zaloge nafte na svetu. Medtem ko Bela hiša raziskuje možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, State Department opozarja ameriške državljane, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in delovanja oboroženih milic. V ameriškem senatu se je medtem sprožil upor proti predsednikovim enostranskim vojaškim akcijam, saj so demokrati in del republikancev podprli resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi omejila Trumpovo zmožnost nadaljnjih napadov brez odobritve kongresa.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost blokade energetskega giganta ExxonMobil pri investicijah v Venezueli, potem ko je glavni izvršni direktor podjetja Darren Woods državo označil za neprimerno za naložbe. Trump je v javnem odzivu izrazil nezadovoljstvo nad pesimističnim stališčem vodstva družbe in poudaril, da obstaja vsaj dvanajst drugih naftnih podjetij, ki so pripravljena takoj povečati svoje vložke v venezuelski energetski sektor. Bela hiša si aktivno prizadeva za oživitev venezuelskega naftnega gospodarstva, kar sledi obdobju političnih pretresov in aretaciji Nicolása Madura. Trumpova administracija trenutno preučuje strategije za revitalizacijo sektorja, pri čemer predsednik poudarja, da bo prednost dal podjetjem, ki izkazujejo večjo pripravljenost za sodelovanje v negotovih razmerah. Woods je svoje kritične pripombe podal na srečanju v Beli hiši prejšnji teden, kar je sprožilo oster odziv ameriške administracije. Napetosti med Belo hišo in največjo ameriško naftno družbo prihajajo v času, ko Združene države Amerike poskušajo stabilizirati oskrbo z energijo in okrepiti svoj vpliv v regiji. Medtem ko ExxonMobil ostaja previden zaradi preteklih izkušenj in pravnih sporov v Venezueli, Trumpovi uradniki trdijo, da zanimanje drugih akterjev na trgu ostaja visoko, kar predsedniku omogoča ostrejšo pogajalsko pozicijo nasproti domačim energetskim korporacijam.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju objavil prirejen posnetek spletne enciklopedije Wikipedia, na katerem je naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele. Ta poteza se je zgodila v času zaostrenih odnosov z Venezuelo in po poročanju o izpustitvi 41 političnih zapornikov v tej južnoameriški državi, medtem ko se Nicolas Maduro nahaja v ameriškem priporu zaradi resnih obtožb. Incident sproža številna mednarodnopravna vprašanja glede suverenosti in diplomatskih protokolov. Hkrati je ameriško zvezno tožilstvo pod vodstvom pravosodnega ministrstva sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Pauellu. Ministrstvo je Pauellu že vročilo sodne pozive, kar predstavlja nepredviden stopnjevan pritisk izvršne oblasti na neodvisno centralno banko. Pravosodni organi po navedbah virov preiskujejo morebitne nepravilnosti, kar je v finančnih krogih sprožilo nemir. Pauell se je na preiskavo odzval z ostrimi obtožbami proti administraciji predsednika Trumpa. Navedel je, da gre za neposredne grožnje in politične pritiske, katerih cilj je spodkopavanje avtonomije Feda. Razmere v Washingtonu odražajo globok konflikt med Belo hišo in ključnimi finančnimi institucijami, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega in svetovnega gospodarstva.

Venezuelska vlada je uradno napovedala izpustitev 116 oseb, ki so bile pridržane med protivladnimi protesti po spornih julijskih predsedniških volitvah. Po navedbah nevladne organizacije Foro Penal je bilo med zadnjimi izpuščenimi vsaj 24 oseb, vključno z dvema državljanoma Italije. Generalni tožilec Tarek William Saab je dejal, da so bili ukrepi izvedeni v skladu z načelom pravne države, vendar opozicijske skupine opozarjajo, da v zaporih ostaja še več tisoč ljudi. Izpustitve sledijo povečanemu mednarodnemu pritisku na režim predsednika Nicolása Madura, ki ga opozicija in številne zahodne države obtožujejo volilne prevare. Nevladne organizacije so do poteze oblasti kritične, saj menijo, da gre za selektivno izpuščanje z namenom zmanjšanja napetosti, medtem ko represivni aparat še naprej deluje. Foro Penal ocenjuje, da je bilo po volitvah aretiranih več kot 1800 oseb, med njimi tudi mladoletniki. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada s hudo gospodarsko krizo in politično izolacijo. Medtem ko vlada trdi, da izpustitve prispevajo k narodni spravi, aktivisti za človekove pravice poudarjajo, da so bili številni aretirani brez ustreznega pravnega postopka. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, še naprej zahteva popolno preglednost volilnih izidov in izpustitev vseh političnih zapornikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejeno podobo spletne enciklopedije Wikipedia, na kateri je naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele z začetkom mandata v januarju 2026. Objava sledi dramatičnemu stopnjevanju napetosti med državama, potem ko so ameriške posebne enote 3. januarja 2026 v vojaški operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Maduro se je v ponedeljek že pojavil pred sodiščem v New Yorku, Trump pa je v nedavnem intervjuju za New York Times izrecno zavrnil možnost njegove pomilostitve. Administracija predsednika Trumpa je po zajetju Madura hitro začela prevzemati nadzor nad ključnimi venezuelskimi viri. Trump je 11. januarja sporočil, da je na poti v Združene države Amerike približno 50 milijonov sodov venezuelske nafte v vrednosti 4,2 milijarde dolarjev. Po njegovih besedah se je za ta korak odločil na prošnjo Delcy Rodriguez, ki trenutno opravlja funkcijo začasne predsednice Venezuele, vendar Trumpovi javni nastopi in objave nakazujejo, da ZDA nameravajo obdržati neposreden vpliv na upravljanje države. Ameriški predsednik je obenem pritisnil na vodilne predstavnike naftne industrije, naj investirajo v obnovo uničenega venezuelskega energetskega sektorja. Čeprav so nekateri direktorji naftnih podjetij izrazili previdnost in Venezuelo označili za neprimerno za investicije brez korenitih reform, Trump vztraja, da bo o tem, katera podjetja bodo lahko delovala v državi, odločal Washington in ne Caracas. Dogajanje spremljajo tudi nove grožnje glede morebitne priključitve Grenlandije, kar kaže na agresivno zunanjo politiko nove administracije.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v ponedeljek ostro zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnih pogajanjih med Havano in Washingtonom. Díaz-Canel je poudaril, da z ameriško administracijo ne potekajo nikakršni pogovori, razen tehničnih stikov na področju migracij. Odziv sledi Trumpovim grožnjam na družbenih omrežjih, kjer je Kubo pozval k sklenitvi dogovora, preden bo "prepozno", in napovedal popolno ustavitev dotoka venezuelske nafte in denarja na otok. Napetosti so se stopnjevale po nedavnem padcu venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga zajele ameriške sile. Trump je zatrdil, da Venezuela, tesna zaveznica Kube, zdaj uživa zaščito Združenih držav Amerike in ne več Havane. Kubanske oblasti so ameriške grožnje označile za kriminalne, Díaz-Canel pa je izjavil, da so pripravljeni braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi. Ob tem je dodal, da tisti, ki človeška življenja spreminjajo v posel, nimajo moralne avtoritete za poučevanje Kube. Washington je v zadnjih dneh močno okrepil pritisk na komunistični otok, vključno z napovedjo popolnega naftnega embarga in diplomatskimi ultimati. Ameriški predsednik je namignil, da bodo novice o novem odnosu s Kubo znane kmalu, medtem ko Havana vztraja, da morajo odnosi temeljiti na mednarodnem pravu namesto na sovražnosti in prisili. Dogajanje v regiji nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike do karibskih in latinskoameriških držav po spremembi oblasti v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times sprožil mednarodno diplomatsko napetost z napovedjo, da namerava Washington prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Trump je poudaril, da je lastništvo otoka zanj pomembnejše od veljavnih mednarodnih pogodb, in dodal, da naj bi mednarodno pravo v tem primeru veljalo le selektivno. Po njegovih besedah ZDA otoka ni treba kupiti, temveč ga lahko preprosto prevzamejo, pri čemer se je skliceval na določila obrambnega pakta iz leta 1951. Izjave so povzročile ogorčenje v Evropi, zlasti pri danski premierki Mette Frederiksen, ki je pričakovanja ameriške administracije označila za šokantna. Trump svojo namero utemeljuje s strateškim tekmovanjem z Rusijo in Kitajsko za vpliv v Arktiki. Namestnik vodje osebja Bele hiše Stephen Miller je podprl predsednikove trditve o psihološkem pomenu popolnega ameriškega nadzora nad tem strateškim ozemljem. Kritiki v mednarodni javnosti opozarjajo, da Trumpovo stališče, po katerem je sam vrhovni arbiter nadnarodnih pravil, spodkopava temelje globalne ureditve. Medtem ko se Danska in njene zaveznice v Evropski uniji odzivajo s presenečenjem, Trump vztraja, da njegovo moč omejuje le lastna morala, ne pa zunanje pravne zaveze ali suverenost drugih držav.

Po Trumpovi napovedi o omejitvi obrestnih mer na kreditne kartice na 10 odstotkov za eno leto so analitiki z Wall Streeta izrazili dvom o sprejetju takšne zakonodaje. Banke so opozorile, da bi bila takšna omejitev "devastirana" za potrošnike. Borze so se odzvale negativno.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolasa Madura je sporočila, da so od prejšnjega tedna na prostost izpustili 116 političnih zapornikov. Odločitev o izpustitvi oseb, ki so bile zaprte v času trenutne administracije, so v Caracasu uradno napovedali v četrtek, poteza pa sledi stopnjevanemu pritisku s strani Združenih držav Amerike. Kljub uradnim podatkom vlade pa opozicijski voditelji in nevladne organizacije opozarjajo na neskladja v številkah. Po njihovih navedbah je dejansko število izpuščenih oseb bistveno manjše od tistega, ki ga navaja uradni Caracas. Razhajanje v podatkih zbuja dvome o dejanskem obsegu amnestije in transparentnosti procesa izpustitve. Izpustitev zapornikov, med katerimi so po nekaterih navedbah tudi tuji državljani, naj bi bila po besedah predsednika venezuelskega parlamenta Jorgeja Rodrigueza enostranska gesta za ohranjanje miru v državi. Gre za del širših prizadevanj za stabilizacijo razmer v državi, ki se že dlje časa spopada z mednarodno izolacijo in notranjepolitičnimi napetostmi.

Tiskovni urad Svetega sedeža je potrdil srečanje Marie Corine Machado s papežem Leonom XIV. v Vatikanu. Srečanje je sledilo odstavitvi nekdanjega diktatorja Nicolása Madura.

V Iranu so se razmere po silovitih protivladnih protestih močno zaostrile, saj so oblasti z uporabo sile povzročile smrt najmanj 543 protestnikov. Val nezadovoljstva, ki ga poganjajo visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti domače valute in dolgoletne mednarodne sankcije, se je razširil po celotni državi. Iranska revolucionarna garda je na ulice poslala varnostne sile, ki so po navedbah aktivistov aretirale več kot 10.000 ljudi, medtem ko se simbolni upor proti najvišjemu verskemu voditelju nadaljuje. Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, pri čemer se v Washingtonu krepijo razprave o morebitnem vojaškem posredovanju. Čeprav ameriška mornarica trenutno na območju Bližnjega vzhoda nima prisotne letalonosilke, nekateri tesni sodelavci predsednika Trumpa napovedujejo možnost kirurško natančnih zračnih napadov. Hkrati del ameriških kongresnikov iz obeh strank izraža dvom o učinkovitosti vojaške sile in opozarja na tveganje širšega regionalnega konflikta, saj Teheran poudarja, da se vojne ne boji. Dodatne težave za iranski režim predstavljajo gospodarske izgube v tujini, predvsem v Venezueli, kjer so ogrožene milijardne naložbe v rafinerije nafte. Zaradi destabilizacije režima Nicolása Madura v Caracasu se Iran sooča z možnostjo zaplembe premoženja, ki ga je uporabljal za izogibanje ameriškim sankcijam. Teheran je tako ujet med notranji ljudski upor in propadanje svojih geostrateških ter finančnih zavezništev, kar resno ogroža stabilnost islamske republike.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je sporočil, da sta bila Alberto Trentini in Mario Burlò izpuščena iz venezuelskih zaporov in se nahajata na italijanskem veleposlaništvu v Caracasu. Premierka Giorgia Meloni je izrazila veselje in zadovoljstvo ob njuni izpustitvi in dejala, da sta že na poti v Italijo. Poudarjeno je bilo, da je njuna izpustitev močan signal.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil posnetek zaslona, na katerem je bil naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele od leta 2026. Trumpova administracija je Kubo označila za naslednjo prednostno tarčo po zaključku aktivne faze delovanja v Venezueli.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores, ki sta bila prejšnjo soboto aretirana in prepeljana v pripor v New Yorku, sta prek svojih pravnih zastopnikov sporočila, da sta v dobrem stanju. V svoji prvi izjavi iz zapora sta se opisala kot borca, kar je prek tiskovne agencije AFP prenesla mednarodna javnost. Par se v ameriškem priporu nahaja po večletnih napetostih in obtožbah o trgovini z drogami ter korupciji. Ameriške oblasti so neposredno po njuni aretaciji stopnjevale varnostne ukrepe in izdale nujno opozorilo svojim državljanom v Venezueli. Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je Američane pozvalo, naj zaradi morebitnih povračilnih ukrepov ali stopnjevanja nemirov v državi Venezuelo nemudoma zapustijo. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je pripor Madura povzročil politični vakuum in negotovost. Pravni zastopniki nekdanjega predsedniškega para so poudarili, da bosta njuna klienta uporabila vsa pravna sredstva za obrambo pred obtožbami. Ameriško tožilstvo sicer že dlje časa pripravlja obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom, ki bi lahko vplival na celotno latinskoameriško regijo.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Platforme za trgovanje z napovedmi so pritegnile mednarodno pozornost, potem ko je anonimni trgovec na platformi Polymarket prejel več kot 400.000 ameriških dolarjev izplačila zaradi stave na padec venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek je osvetlil hiter vzpon komercialne rabe tovrstnih trgov, kjer uporabniki vplačujejo stave na širok nabor prihodnjih dogodkov, od športnih rezultatov do geopolitičnih premikov. Naraščajoča priljubljenost teh platform sproža nove razprave o njihovi naravi in potrebi po strožji regulaciji. V Združenih državah Amerike se ti posli trenutno obravnavajo drugače kot tradicionalne oblike iger na srečo, kar sproža številna vprašanja o preglednosti in tveganjih za vlagatelje. Zagovorniki trdijo, da napovedni trgi zagotavljajo natančnejše podatke o verjetnosti dogodkov kot javnomnenjske ankete, medtem ko kritiki opozarjajo na možnost manipulacij in pomanjkanje nadzora. Primer izplačila ob koncu Madurove oblasti je pokazal, da so vložki na teh trgih postali izjemno visoki, saj milijoni dolarjev krožijo v stavah na usodne svetovne dogodke. Trend rasti tovrstnih platform nakazuje na premik v načinu, kako javnost in finančni trgi interpretirajo tveganja v sodobni družbi. Kljub pravnim nejasnostim se pričakuje, da bodo napovedni trgi v prihodnje igrali še večjo vlogo pri spremljanju političnih in gospodarskih kriz, saj ponujajo neposreden finančni indikator pričakovanj globalnih akterjev. Vprašanje državnega nadzora v ZDA ostaja ključno za prihodnji razvoj te industrije.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je nenadoma odpovedal svoj napovedani obisk v Somaliji, ki bi se moral odviti 9. januarja v sklopu njegove tradicionalne novoletne turneje po Afriki. Namesto obiska v Mogadišu je minister svojo pot nadaljeval neposredno iz Etiopije v Tanzanijo, kar je sprožilo številna ugibanja o razlogih za to odločitev. Kitajsko veleposlaništvo v Somaliji je kasneje sporočilo, da je bila odpoved posledica usklajevanja urnikov, vendar so v ozadju ostala odprta vprašanja o diplomatskih napetostih. Med telefonskim pogovorom s somalskim kolegom je Wang Yi poudaril, da Kitajska odločno nasprotuje morebitnemu sodelovanju med separatistično regijo Somaliland in Tajvanom v njunih prizadevanjih za neodvisnost. Kitajska diplomacija takšne povezave interpretira kot spodkopavanje načela ene Kitajske in suverenosti Somalije. Peking je izrazil polno podporo ozemeljski celovitosti Somalije, hkrati pa opozoril na nevarnost destabilizacije regije zaradi zunanjih političnih vplivov. Dogodek odraža širšo kitajsko strategijo v Afriki, kjer Peking že 36 let zapored svojo prvo letno diplomatsko pot nameni prav tej celini. Čeprav so uradni razlogi tehnične narave, analitiki opozarjajo, da bi lahko odpoved obiska služila kot signal nezadovoljstva ali previdnosti glede zapletenih varnostnih in političnih razmer v Afriškem rogu. Obe državi sta potrdili, da ostajata v stiku glede prihodnjih srečanj na visoki ravni.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Ameriške vojaške sile so med specialno operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, uporabile doslej neznano visokotehnološko zvočno orožje. Po poročanju medijev in pričevanjih očividcev je bila ta tehnologija ključna za onesposobitev varnostnih sil in tehnične opreme, ki je varovala predsedniško rezidenco. Člani Madurove varnostne službe so po dogodku opisali intenzivne fizične učinke naprave, vključno z neznosnimi bolečinami v glavi, ki so povzročile takojšnjo dezorientacijo in nezmožnost upora. Operacija je bila izvedena hitro, z uporabo sredstev, ki so bila predhodno označena za tajna, kar nakazuje na novo stopnjo tehnološkega vojskovanja v mednarodnih konfliktih. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v odnosih med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da bo uporaba takšnih metod sprožila številne razprave o kršitvah suverenosti in uporabi nekonvencionalnega orožja v mirnodobnih operacijah.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Ameriške specialne sile so po naročilu predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, med katero so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju očividcev in varnostnikov naj bi ameriška vojska med vdorom uporabila neznano orožje z usmerjeno energijo, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri branilcih rezidence. Vojaki so opisovali občutke neznosnega pritiska v glavi, nekateri pa so začeli nenadoma krvaveti iz nosu in ust ter izgubili zavest. Operacija, o kateri je javnost prek družbenih omrežij obvestila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, je bila po prvih podatkih izvedena brez smrtnih žrtev, kar strokovnjaki pripisujejo prav uporabi napredne vojaške tehnologije. Pričevanja varnostnikov poudarjajo, da so bili ob učinkovanju orožja povsem paralizirani in nesposobni odpora, kar je omogočilo hiter zajetje predsedniškega para. Bela hiša sicer uradno še ni razkrila tehničnih podrobnosti o uporabljeni opremi. Dogodek predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in je sprožil številna ugibanja o obstoju novih vrst orožja za množično onesposobitev brez trajnih fizičnih poškodb. Čeprav so mednarodni odzivi še zadržani, bi lahko uporaba tovrstne tehnologije v prihodnje spremenila naravo specialnih operacij v urbanih okoljih. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o prihodnosti Madurovega režima pod ameriškim nadzorom.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga ameriške posebne enote pred enim tednom zajele v njegovem domu v Caracasu, se je oglasil iz zapora v New Yorku. V videoposnetku je Maduro sporočil, da se s soprogo Silio Flores počutita dobro, obenem pa je Američane označil za borce, ki se ne bodo predali. Njegovo sporočilo prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaškem napadu na Venezuelo aretirale vrh takratne oblasti in ju prepeljale na ameriško ozemlje. Ameriška vlada je v luči izredno nestabilnih varnostnih razmer v Venezueli pozvala vse svoje državljane, naj državo zapustijo takoj. Situacija v Caracasu in drugod po državi ostaja napeta, saj je ameriško vojaško posredovanje povzročilo globoko politično in družbeno krizo. Maduro se je na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za vojnega ujetnika in zanikal vse obtožbe, ki mu jih pripisuje ameriško pravosodje. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od ponovne uvedbe sankcij in preklica dovoljenj za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v letu 2025. Kljub nizki javnomnenjski podpori vojaškemu posredovanju znotraj samih ZDA, se je administracija odločila za agresivno odstranitev Madura, kar je povzročilo mednarodni pretres in nepredvidljive posledice za celotno regijo Južne Amerike.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v svoji prvi izjavi po aretaciji, ki so jo 3. januarja 2025 izvedle ameriške sile, sporočil, da se v zaporu v Brooklynu počuti dobro. Prek svojega odvetnika in sina Nicolasa Ernesta Madura Guerre je javnosti sporočil, da ni žalosten, temveč se opredeljuje kot borec, ki nadaljuje svoj politični boj tudi v ujetništvu. Njegov sin, sicer poslanec v venezuelski narodni skupščini, je očetove besede prenesel na srečanju socialistične stranke. Izjave prihajajo v času visoke napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko so ameriške posebne enote Madura pridržale in prepeljale v pripor v New Yorku. Madurov sin je poudaril, da nekdanji voditelj ostaja trden v svojih prepričanjih, kar naj bi služilo kot moralna spodbuda njegovim privržencem v domovini. Ameriški pravosodni organi Madura obravnavajo zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom in korupcijo. Poročila o uporabi domnevno skrivnostnega orožja med operacijo aretacije so v določenih krogih v ZDA sprožila začudenje, vendar uradne potrditve o specifični tehnologiji ujetja ostajajo skope. Madurova ekipa obrambe se medtem pripravlja na pravni postopek pred ameriškim sodiščem, medtem ko Caracas aretacijo označuje za nezakonito ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je prek svojih odvetnikov poslal prvo sporočilo iz zapora v Združenih državah Amerike, v katerem je zagotovil, da sta z ženo v dobrem stanju in da ostajata borca. Maduro, ki so ga po dramatični aretaciji v Caracasu prepeljali v New York, se v ameriškem priporu nahaja zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Sporočilo prihaja v času globoke politične krize v Venezueli, kjer so razmere po njegovem strmoglavljenju ostale izjemno napete. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih političnih razmer v Venezueli pozvalo vse državljane Združenih držav Amerike, naj nemudoma zapustijo državo. Poziv odraža visoko stopnjo tveganja za tujce in negotovost glede prihodnjega političnega razvoja v tej južnoameriški državi. Washington, ki je dolga leta stopnjeval pritisk na Madurov režim, zdaj pozorno spremlja prehodno obdobje in morebitne povračilne ukrepe njegovih privržencev. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, kar vključuje razpisane denarne nagrade in tesno sodelovanje z venezuelsko opozicijo. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni proces pred zveznim sodiščem v New Yorku, se v domovini njegovi zavezniki še naprej spopadajo z obtožbami o avtoritarnem vladanju in vpletenosti v mednarodni organiziran kriminal, kar je državo pripeljalo na rob gospodarskega in družbenega kolapsa.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Nicolás Maduro Guerra, sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je sporočil javnosti, da se njegov oče v ameriškem priporu počuti dobro in da »dobro drži«. Izjava prihaja v obdobju izjemnih napetosti po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja, ki ga Združene države Amerike obtožujejo vrste kaznivih dejanj. Maduro Guerra je v svojem nastopu poudaril odpornost svojega očeta, hkrati pa je razmere opisal kot ugrabitev. Venezuelska stran dogodek interpretira kot nezakonito dejanje ameriških oblasti, medtem ko Washington vztraja pri legitimnosti postopkov zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji na najvišji ravni. Dogodek je povzročil nov val politične negotovosti v Venezueli in širši regiji Latinske Amerike. Medtem ko podporniki Madura v Caracasu protestirajo proti njegovi aretaciji, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje pravne postopke, ki se bodo zoper nekdanjega predsednika odvijali na ameriških tleh.

Norveški inštitut za Nobelove nagrade je v uradni izjavi poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odziv institucije je sledil izjavam venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News nakazala pripravljenost, da bi svojo nagrado za leto 2025 predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je predlog utemeljila kot dejanje hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpovo vlogo pri odstavitvi Nicolasa Madura, ki so ga ameriške oblasti aretirale prejšnji teden. Inštitut je v svojem pojasnilu navedel statut Fundacije Nobel, ki določa, da so odločitve o podelitvi dokončne in trajne, pritožbe nanje pa niso mogoče. Organizacija je izrecno poudarila, da se po razglasitvi prejemnika nagrada ne more prenesti na drugo osebo. Prav tako so dodali, da odbori, ki podeljujejo priznanja, ne komentirajo dejanj ali izjav nagrajencev po samem prejemu nagrade. Dogodek je sprožil precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti, saj gre za neobičajen predlog v zgodovini prestižnega priznanja. Kljub političnim motivom Marie Corine Machado in njenih privržencev pravila fundacije ostajajo neomajna. S tem so v Oslu končali ugibanja o morebitnih pravnih ali postopkovnih prazninah, ki bi omogočile tovrstno gesto v smeri nove ameriške administracije.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Kubo, da ne bo več prejemala nafte ali denarja, če ne bo sklenila dogovora z Združenimi državami. Trump je sporočil, da iz Venezuele na Kubo ne bo več pritekala nafta.

Balkanske organizirane kriminalne skupine so po ugotovitvah mednarodnih organizacij, kot sta Europol in Interpol, postale ključni akterji pri tihotapljenju kokaina iz Latinske Amerike v Evropo, pri čemer ima Venezuela strateško vlogo tranzitne države. Po poročanju Radia Slobodna Evropa te skupine izkoriščajo Venezuelo kot strateški izhodni koridor proti Atlantiku, od koder prepovedane substance potujejo neposredno v Evropo ali prek Zahodne Afrike. Strokovnjaki iz Globalne iniciative za boj proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu (GI-TOC) poudarjajo, da se za transport uporablja tako pomorski kot letalski promet. Zanimanje svetovne javnosti za Venezuelo kot središče trgovine z drogami se je povečalo po januarski aretaciji Nicolasa Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje, da je nadzoroval obsežno mrežo trgovine s kokainom, ki je sodelovala z nasilnimi skupinami, vključno z meksičkimi karteli Sinaloa in Zetas, kolumbijskimi uporniki FARC ter lokalno tolpo Tren de Aragua. Maduro je na zaslišanju pred sodiščem v New Yorku 5. januarja zanikal vse obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Kljub temu da Venezuela za balkanske mreže morda ni primarna destinacija, ostaja nepogrešljiv člen v logistični verigi zaradi šibkih državnih institucij in ugodne geografske lege. Povezave med balkanskimi kriminalci in latinskoameriškimi karteli se potrjujejo skozi številne zaplembe drog, aretacije in sodne postopke, ki trenutno potekajo v več državah. Takšno delovanje neposredno vpliva na varnostno situacijo na Zahodnem Balkanu in posredno v celotni Evropski uniji.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je nakazal možnost uporabe vojaške sile proti mamilarskim kartelom na ozemlju Mehike. Trump je v svojih izjavah ponovil obtožbe, da Mehika dopušča prehajanje prepovedanih drog in nezakonitih migrantov čez južno mejo ZDA, pri čemer je mehiške oblasti obtožil, da so izgubile nadzor nad državo v korist kriminalnih združb. Napoved stopnjevanja agresivnosti sledi nedavni operaciji ameriških komandosov v Caracasu, kjer so ugrabili venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga Washington obtožuje trgovine z drogami. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom vztraja, da so narkokarteli v Mehiki postali neposredna grožnja nacionalni varnosti ZDA. Od septembra 2025 so ameriške sile v Karibskem morju izvedle napade na najmanj 35 plovil, ki naj bi bila povezana s tihotapljenjem mamil. Predsednik ZDA poudarja, da je bilo v teh operacijah uničenih 97 odstotkov zaseženih drog, vendar zdaj razmišlja o razširitvi operacij neposredno na kopensko ozemlje sosednje države. Meksiko se na napovedi morebitnih posegov v svojo suverenost še ni uradno odzval s konkretnimi protiukrepi, vendar tovrstna retorika močno zaostruje diplomatske odnose med državama. Trumpova administracija opisuje migrante kot nasilne kriminalce, s čimer upravičuje strožje mejne ukrepe in morebitno vojaško posredovanje zoper organiziran kriminal, ki po njegovih besedah dejansko vodi mehiško državo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije napovedal, da si bodo dobiček od prodaje venezuelske surove nafte delila ameriška naftna podjetja. Na srečanju so se posvetili predvsem vprašanjem predelave in prodaje do 50 milijonov sodčkov venezuelske nafte, pri čemer so v ospredje postavili prizadevanja za znižanje cen energentov in zagotavljanje energetske varnosti. Trumpova administracija se osredotoča na vzpostavitev dolgoročnih odnosov s Caracasom, pri čemer poudarja pomen varnostnih jamstev za ameriške investitorje in korporacije, ki delujejo na tem območju. Načrt predvideva, da bi ZDA predelale znatne količine venezuelske surove nafte, kar bi po mnenju uradnega Washingtona stabiliziralo trg in prineslo neposredne finančne koristi ameriškemu gospodarstvu. Odločitev o delitvi dobička neposredno z zasebnimi podjetji nakazuje na novo smer v ameriški zunanji in energetski politiki do Venezuele. Kritiki opozarjajo na kompleksnost pravnih in mednarodnih vidikov takšnega razpolaganja z viri tuje države, medtem ko ameriška stran izpostavlja nujnost zagotavljanja energetske neodvisnosti in gospodarske rasti preko strateških partnerstev v regiji.

Predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij se po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom niso zavezali k načrtovani obnovi venezuelske naftne industrije. Trump je od vodilnih kadrov v panogi pričakoval zagotovila za investicije v višini 100 milijard dolarjev, vendar so direktorji, med njimi tudi predstavniki družbe Exxon, izrazili velik pomislek. Za Exxon Venezuela ostaja država, v katero zaradi trenutnih razmer ni mogoče vlagati, kljub temu da so ZDA pred tednom dni z vojaško operacijo prevzele nadzor nad državo. Srečanje v Beli hiši je sledilo stopnjevanju napetosti, potem ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija je naftnim korporacijam ponudila možnost povračila za v preteklosti zasežena sredstva pod pogojem novih vlaganj, vendar podjetja ostajajo zadržana glede prevzema tveganj v politično nestabilnem okolju. Hkrati je State Department napovedal ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in pogovore z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Zadržanost naftne industrije predstavlja pomembno oviro za Trumpovo strategijo upravljanja Venezuele in izkoriščanja njenih naravnih virov, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte. Medtem ko so v državo že prispeli ameriški diplomati in varnostni uradniki, vprašanje dejanskega gospodarskega prevzema in stabilizacije naftne proizvodnje ostaja neodprto, saj korporacije ne kažejo pripravljenosti za takojšen vstop na trg pod postavljenimi pogoji.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.